PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini i rn «• Abb. Destale 1 grappo 1^611 el 150 lir Leto XXXI. Št. 94 (9096) TRST, četrtek, 24. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pozdrav predsedniku republike Gospod predsednik republike, Giovanni Leone! Ob Vašem prihodu v Trst na slovesno uradno odkritje spo-hteniika Rižarne v okvira pra-Znovanja 30. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom, Vas Slovenci v Italiji pozdravljamo kot najvišjega, predstav-^ka republike, zrasle iz odporniškega in protifašistične-8a gibanja, kot varuha republiške ustave, ki zagotavlja onakopravnost vsem državljanom Italije. Rižarna je simbol boja in frpljenja ljudi in narodov, ki tu prebivajo in ki niso želeli drugega kot svobodo in bili zanjo pripravljeni tudi umira-rati. v imenu tega simbola so danes, 30 let po tistem tra-Stònem času, ko so se za mračnimi zidovi Rižarne dogajale tako strahovite stvari, in let po nastopu fašizma, ki j e za nas pomenil najtežje obdobje naše zgodovine, vsi na-si napori usmerjeni k ohranitvi svobode in miru, ki sta bila izbojevana s tolikimi žrtva-in trpljenjem. Ker pa ni resnične svobode ne za posa-Ujeznika in ne za narod ali njegov del, brez popolne enakopravnosti, so naši napori u-sm er j eni istočasno za dosego ‘■ake enakopravnosti in take celovite zaščite naše narodnostne skupnosti v Italiji, kakrš-1)0 nam zagotavlja republiška Ustava, kot najvišji državni Zakon. žal moramo, gospod pred-Zcdnik, tudi tokrat ob Vašem Prihodu v naše mesto ugoto-viti, da doseženi uspehi v tem našem boju še zdaleč niso v Ustreznem sorazmerju z napodi, ki smo jih v ta boj vložili lri jrh vlagamo kot Slovenci, ui niti niso v sorazmerju s Pomočjo, ki nam jo v tem bo-ju dajejo demokratične sile ^Julijanskega naroda. V delu Političnih sil in državnega a-P'-rata &0 §e vec5no globoko zakoreninjeni že davno pora-. koncepti odnosa do na-dnih manjšin in temu ustrez-u 'je tudi naša življenjska Jb^unja rešujejo vse preveč šujeasi- kolikor se sploh re- 9°sP0d predsednik republi-Hoteli bi Vam tudi ob zm Priložno®ti, ko v imenu kr»Tige naci skupnim sovražni-naših narodov — fašiz-k ui odkrivate ta spomenik skupn!ga b°ja+’.-za" ren vlma demokratična ^Publika v nas državljane, ki mo1frÌpravljeini, skupno z de-kratačnimi množicami v dr-jav. ' Postaviti se v bran proti t0 ^ričnemu prevratništvu. Za-^ Pa Pričakujemo od države Pa t^uRi demokratičnih sil, Se(, Ud' od Vas, gospod pred-t}gn lk" kot čuvarja demokra-0tjl„6 ustave, da se nam brez etl ,sanja zagotovita popolna r0(j opravii0ist z večinskim na-Ši^ ui in globalna zaščita na-uurodnostnih pravic. ke^Cqp0c* Predsednik republi-l0rn 0razmemo z našim števl-cifasfm° dali v boju proti na-Rižam^iu največ žrtev. Tudi dah rna dokazuje. Nismo jih 0gro7Zat°’ da di se spet čutili Daj. 6ne v naših pravicah in smom usrodnem obstoju! Ni-spet 'Uu dali zato, da bi se iiaše,p.In ki 'jenia • nča nečloveškega trpinov j® derojstva najboljših t. pon n,- dcera našega malega Aa umnega naroda v želji, iega Ki 38 kljub bežnosti Va-rfed „twVanja med nami dose-P našega spoštovanja. OB 17. URI SLOVESNO ODKRITJE NARODNEGA SPOMENIKA RIŽARNE Predsednik republike se bo danes v Rižarni vimenu Italije poklonil žrtvam nacilašizma V slovenščini bo govoril bivši interniranec uničevalnega taborišča Drago Škrinjar - Predsednik republike bo sprejel delegacijo Slovencev v Italiji, ki mu bo izročila pismo z zahtevami za izvajanje ustavnih določil Predsednik republike Giovanni Leone bo danes svečano odkril narodni spomenik — Rižarno. Svečanost se bo začela točno ob 17. uri pred poslopjem bivšega nacističnega uničevalnega taborišča, kjer bo predsednik republike pregledal častno četo, nato pa bo v spremstvu župana in drugih predstavnikov o-blasti odšel v notranji prostor Rižarne. Tu bo predsednika republike najprej pozdravil tržaški župan Marcello Spaccini. Nato bo v slovenščini spregovoril bivši interniranec v zloglasnem taborišču Drago Škrinjar. Sledila bosta kratka po- daljo in delegacijo bivših partizanov ter deportirancev. S tem se bo svečanost zaključila in predsednik republike bo takoj s helikopterjem zapustil Trst. Ob 30. obletnici osvoboditve bodo župan, občinski odbor in skupina svetovalcev danes dopoldne položili venec na kraje, ki spominjajo na tragične žrtve nacizma in fašizma. Občinski odbor pa je ob proslavi 30. obletnice osvoboditve in odkritja narodnega spomenika — Rižarne dal nalepiti po mestu plakate, v katerih poudarja, da Trst, odlikovan z zlato medaljo odporniškega gibanja, pozdravlja predsednika republike in obnavlja obvezo vseh žrtev in vseh padlih v boju za svobodo in demokracijo. Na drugem lepaku je natisnjena velika fotografija dvorane Rižarne s celicami in z napisom «Ri- , Tržaška uprava je poskrbela, da bodo zunaj Rižarne postavljeni zvočniki, da bodo lahko vsi spremljali potek svečanosti. Dvorišče Rižarne lahko namreč sprejme samo nekaj nad tisoč oseb, zaradi česar je občinska uprava bila prisiljena omejiti vabila. Na vsak način pa je zagotovljeno, da ni bil v Rižarno povabljen noben pripadnik neofašistične MSI, ali sorodne neofašistične organizacije. Občina tudi poziva povabljence, da pridejo v Rižarno do 16.30, torej pol ure pred pričetkom svečanosti. Deželna uprava sporoča, da bosta deželo pri odkritju Rižarne zastopala predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni in predsednik deželnega odbora Antonio Comelli. Tudi tržaška KD je ob odkritju Rižarne kot spomenika izdala pla- žama narodni spomenik 1945-75». Ikat, v katerem pozdravlja predsed- nika republike, ki bo «prišel v Trst, da se v imenu vsega italijanskega ljudstva pokloni žrtvam Rižarne pri Sv. Soboti». KD je tudi pozvala svoje člane, da se udeleže svečanosti. RIM, 23. — V palači Montecitorio bo jutri svečana slovesnost ob 30. obletnici osvoboditve ob navzočnosti predsednika republike Leoneja, ki bo imel slavnostni govor. Svečanost bo v «dvorani volkulje», kjer so bili 18. junija 1948 proglašeni rezultati referenduma, s katerim je bila odpravljena monarhija in uvedena republika. Poleg najvišjih predstavnikov politične in vojaške oblasti bodo navzoči voditelji vseh strank ustavnega loka, sindikalisti ter preživeli borci skupaj s predstavniki partizanskih združenj. KOMAJ POLDRUGI MESEC PO USPEŠNIH RAZGOVORIH TITO-GIEREK POLJSKI PREMIER JAROSZEWICZ NA URADNEM OBISKU V BEOGRADU X i Poljski premier Jaroszewicz (levo) s predsednikom zveznega izvršnega sveta Bijedicem na beograjskem letališču VČERAJ JE NA JUŽNOVIETNAMSKIH BOJIŠČIH VLADALO SORAZMERNO ZATIŠJE REVOLUCIONARNE SILE ZAVRNILE ZAHTEVO SAIGONSKIH VODITELJEV PO UVEDBI PREMIRJA Pogajanja niso možna, dokler bodo na oblasti Thieujevi ljudje - Poleg Američanov bežijo iz Saigona tudi številni Vietnamci - Proglas kamboškega voditelja Samphana Predsednik republike Leone zdrava bivših zapornikov: za izraelsko skupnost bo govorila Laura Au-sterliz,, nato pa še Sergio Lupo. Na dvorišču Rižarne bo pred jekleno ..spiralo ha kraju, kjer je bil dimnik krematorijske peči, položil predsednik republike venec in nato spregovoril. Po govoru si bo najprej ogledal prostor s celicami in nato še ostale prostore Rižarne. Po zaključku ogleda bo v II. nadstropju muzeja predsednik republike Giovanni Leone sprejel najprej delegacijo slovenske narodnostne skupnosti, ki mu bo izročila pismo, v katerem so zajete zahteve Slovencev za ureditev njihovega položaja na podlagi ustavnih določil, ki so izšla iz skupnega boja proti fašizmu. Predsednik bo nato sprejel še I pogajanj z novim saigonskim pred-delegacijo odlikovancev z zlato me- sednikom. Predstavnik ZRV je tudi SAIGON, 23. — Na južnovietnamskih bojiščih v neposredni bližini Saigona je vladalo danes sorazmerno zatišje, kar so nekateri tolmačili kot znamenje, da se revolucionarne sile pripravljajo na odločilen napad na prestolnico, drugi pa kot dokaz volje začasne revolucionarne vlade, da se odreče vojaški rešitvi in da počaka na sestavo nove saigonske vlade za pogajanja, na katerih pa bi seveda predstavniki ZRV nastopili z zelo močnih pozicij. Sicer pa je revolucionarna vlada prav danes zavrnila predlog saigonskega zunanjega ministrstva, po katerem naj bi uvedli takojšnje premirje ter začeli pogajanja o izvajanju vseh določil pariških sporazumov o Vietnamu, vštevši onega, ki predvideva sestavo vlade nacionalne enotnosti v Saigonu in ki je Thieu ni hotel izvesti. Vsekakor ni bilo pričakovati, da bodo revolucionarne sile privolile v premirje v trenutku, ko v Saigonu še vedno vladajo Thieujevi ljudje, pa čeprav je sam Thieu odstopil. V odgovor na predlog Saigona je glasnik ZRV v Parizu poudaril, da je zamenjava diktatorja Thieuja s starim Tran Van Huongom le «manever Fordove administracije za ohranitev saigonskega lutkovnega aparata» in da torej ne more biti ostro protestiral zaradi zbiranja a-meriških vojaških sil v južnem Pacifiku, kamor so že dospele štiri letalonosilke ter nekaj ducatov vojnih ladij. Predstavniki notranje opozicije v Saigonu medtem pritiskajo na novega predsednika, naj odstavi sedanjo vlado in naj omogoči sestavo take, ki bi bila sprejemljiva tudi za revolucionarne sile. Vse kaže pa, da se bivši Thieujevi sodelavci temu u-pirajo, čeprav je jasno, da je prav v sestavi nove vlade zadnje upanje, i • - v Včeraj, na predvečer svečanega odprtja Rižarne, nacionalnega spomenika in edinega uničevalnega taborišča v Italiji, se je sestal na izredni seji vsedržavni odbor združenja bivših političnih deportirancev ANED skupno s člani pokrajinskega odbora omenjenega združenja. Poročilo objavljamo na Z. strani. Na sliki tržaški župan izreka tople pozdrave in dobrodošlico pred začetkom seje v sinji dvorani občinske palače. iiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimimiuiiHimmiiim............... panja. Volitve ustavodajne skupščine bodo jutri. Kot je znano, ne bo na teh volitvah sodelovala Danes bo v Trstu v okviru praznovanja 30. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom svečano uradno odkritje narodnega spomenika — Rižarne. Slovesnosti, ki bo ob 17. uri, se bo udeležil predsednik republike Giovanni Leone, ki bo tudi imel slavnostni govor. V slovenščini bo spregovoril bivši interniranec v Rižarni Drago Škrinjar. Ob tej priložnosti bo predsednik republike sprejel tudi delegacijo Slovencev v Italiji, ki mu bo izročila pismo z zahtevami Slovencev glede izpolnjevanje ustavnih pravic naše narodnostne skupnosti. V Saigonu je v polnem teku evakuacija Američanov in kolaboracionistov z letali, ki so j h dale na razpolago ZDA. Medtem ", ._________ se opazovalci sprašujejo, ali se bo v Južnem Vietnamu končalo tako kot v Kambodži, namreč z vojaškim napadom na Saigon, ali pa bo mogoče navezati pogajanja, ki naj privedejo do politične rešitve. Pogajanja pa so za sedaj nemogoča, kajti v Saigonu so še vedno na oblasti Thieujevi ljudje, tudi po odstopu diktatorja, medtem ko mrzlična posvetovanja, za sestavo nove vlade, ki bi bila sprejemljiva tudi za revolucionarne sile, še niso obrodila sadov. Davi po polnoči se je na Portugalskem zaključila volilna kam- portugalska Krščanska demokracija, ker se je njen tajnik San-ches Osorio hudo kompromitiral s tem, da je podpri poskus državnega udara gen. Spinole. Portugalske volitve ne bodo sicer spremenile sedanjega državnega in vladnega ustroja, ker bo Gibanje oboroženih sil obdržalo o-blast v svojih rokah vsaj za razdobje treh, oziroma petih let, vendar pa bodo pomembne, ker bodo pokazale, kakšna je politična usmeritev portugalskega naroda. Vsi opazovalci, tudi tuji, trdijo, da je bila volilna kampanja zelo svobodna in da je vsaka stranka imela možnost, da prikaže ljudstvu svoje politične smernice. da bi preprečili vojaški napad na Saigon, ki bi se lahko končal s katastrofalnim pokolom. Težave pa ne izhajajo samo iz odpora Thieujevih pristašev, pač pa tudi iz nesoglasij med raznimi strujami nekomunistične opozicije, ne nazadnje pa tudi iz dejstva, da si nihče od vidnejših južnovietnamskih voditeljev noče prevzeti odgovornosti v tako kočljivem trenutku. Nekateri poslanci v saigonskem parlamentu so danes javno pozvali gen. Duong Van Min-ha, nedvomno najvidnejšega Thieuje-vega nasprotnika v Saigonu, naj prevzame oblast, toda «veliki Minh» doslej še ni odgovoril na poziv. Čas medtem poteka, možnost politične rešitve namesto vojaške pa se zmanjšuje. V južnovietnamski prestolnici vlada medtem panika. Medtem ko je večina tujih držav že napovedala zaprtje svojih veleposlaništev v prihodnjih urah, se vsi prebivalci mesta, ki so imeli kdajkoli kakršnokoli vez s Thieujevo upravo na vse načine prizadevajo, da bi našli način, da bi zapustili mesto. Toda mesta na civilnih letalih so že vsa rezervirana, zato obstaja samo še e-na pot: zračni most, ki so ga Američani uvedli za evakuacijo svojih državljanov iz Južnega Vietnama. Po navodilih ameriške vlade smejo prositi za premestitev v ZDA tudi tisti južnovietnamski državljani, ki so v sorodstvu z ameriškimi državljani, dovoljenja za vkrcanje v ameriška letala pa daje ameriško veleposlaništvo, ki je očitno prejelo navodila, naj ne bo preveč natančno pri ugotavljanju sorodstvenih vezi. Dejansko je že nekaj tisoč Vietnamcev zapustilo Saigon z ameriškimi letali, to pa je spodbudilo še druge, ki so danes naravnost napadli sedež ameriškega veleposlaništva, da bi si zagotovili dovoljenje za odhod. Pred diplomatskim predstavništvom se je zbralo na desetine tisočev oseb, morala je poseči policija, ki je razgnala čakajoče s silo. Evakuacija civilistov i. Saigona pa je razburila celo same saigonske oblasti predvsem zaradi tega, ker so z zračnim mostom zbežali številni mladi Vietnamci, ki bi morali še odslužiti vojaški rok. Poleg tega je policija ustavila pred letališčem številne ženske, ki so že imele dovoljenje ameriške ambasade za odhod, ki pa so jim preprečili, da bi se vrkeale na letala. Vsekakor so večino ameriških državljanov že evakuirali; danes zvečer je bilo v Južnem Vietnamu le še okrog 1,500 Američanov, to število pa bodo v prihodnjih urah skrčili na tisoč. Ostali so tudi nekateri tuji časnikarji, med njimi tudi a-meriški, ki so jim danes predstavniki začasne revolucionarne vlade v Saigonu zagotovili, da se nimajo česa bati v primeru, da bi revolucionarne sile vojaško zavzele Saigon. Prav ti časnikarji pošiljajo v svet poročila o splošni zmedi, ki vlada v Saigonu. Enemu od časnikarjev se je celo pripetilo, da mu je neka izredno bogata starinarka ponudila polovico svojega premoženja, če jo poroči in ji s tem omogoči, da se po-služi ameriškega zračnega mostu. Begunce iz Vietnama, ki so jih doslej pošiljali v ameriško letalsko bazo Clark na Filipinih, od danes nameščajo tudi na otoku Guam. Ra-I čunajo, da so ameriška letala odpeljala iz Saigona dvajset Vietnamcev na vsakega Američana. V Wa-shingtonu pa je medtem pravosodni minister dal navodila uradu za pri- seljevanje, naj ne izvaja veljavnih določil, ampak naj dovoli vstop v ZDA kakim 130.000 južnovietnamskim državljanom. To ni prvič, da urad za priseljevanje prejme taka navodila: prvič je do tega prišlo po Castrovi zmagi na Kubi, ko se je 150.000 Kubancev preselilo v ZDA, drugič pa po madžarskih dogodkih leta 1956, ko so dali dovoljenje za vstop v državo 31.000 Madžarom. Iz Kambodže so medtem potrdili, da je vodja rdečih Kmerov Khieu Samphan prispel v Phnom Penh skupaj z ministroma za informacije in za notranje zadeve kraljeve vlade. Samphan, ki ima funkcijo podpredsednika vlade in obrambnega ministra, je objavil proglas, v katerem poziva prebivalstvo k enotnosti za premagovanje težav, ki še čakajo Kambodžo. V proglasu je Samphan tudi potrdil, da bo Sihanuk ostal državni poglavar in da bo Kambodža vodila «politiko neodvisnosti, miru, nevtralnosti, demokracije, ozemeljske nedotakljivosti in neuvrščenosti.» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednik ministrskega sveta Poljske Piotr Jaroszewicz je prispel danes dopoldne na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču v Surčinu ga je pričakal in prisrčno pozdravil njegov gostitelj, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Do obiska poljskega premiera v Jugoslaviji prihaja komaj dober mesec in pol po jugoslovansko - poljskem srečanju na najvišji ravni, ko je predsednik Tito obiskal Poljsko in vodil razgovore s poljskim partijskim voditeljem Edwardom Gie-rekom. To je, kot poudarja današnji jugoslovanski tisk v uvodnikih pred obiskom Jaroszewicza, nov dokaz uspešnih odnosov in sodelovanja, ki resnično temeljijo na vzajemnem spoštovanju in upoštevanju razlik v notranjem socialističnem razvoju in- različnega mednarodnega položaja (Jugoslavija je neuvrščena, Poljska pa članica varšavskega pakta). Beograjska «Borba» v zvezi s tem ugotavlja, da «že samo dejstvo, da se jugoslovansko - poljski dialog nadaljuje samo mesec in pol po plodnem Titovem obisku na Poljskem, dovolj govori o obojestransko izraženi pripravljenosti za stalna prizadevanja v procesu nadaljnje krepitve medsebojnih odnosov». Tudi na Poljskem so obisku premiera Jaroszewicza v Jugoslaviji namenili precejšnjo pozornost. Časniki so zadnje dni -objavili več člankov o uspešnem poljsko - jugoslovanskem sodelovanju na različnih področjih, agencija «PAP» pa v komentarju pred obiskom med drugim naglaša, da «pogostost jugoslovansko - polj- liiiuiiiiiimiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimuuiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimjiuii ZANIMIVA VEST IZ HAMBURGA A. Dietrich Allers umrl že 21. marca Ali je napravil samomor? Tržaško sodišče mora vest preveriti, ker je Allers glavni obtoženec v procesu zaradi zločinov v Rižarni Nekdanji poveljnik zloglasne Skupine Einsatzkommando Reinhard, glavni obtoženec zaradi zločinov O-menjene esesovske bande v Rižarni, SS-Obersturmbahnfiihrer A. Dietrich Allers, po poklicu odvetnik v Hamburgu, Frauenthal 12, je mrtev. Umri je že 21. marca, pokopali pa so ga šele 4. aprila, ker je sodna oblast odredila obdukcijo. Kaže namreč, da je Allers napravil samomor. Kako in zakaj? To bi znali povedati njegovi najožji prijatelji in nekdanji «kameradi». Kako je bil zadnje čase zelo oprezen in je imel osebno stražo, odkar se je začela razvijati sodna preiskava, smo že poročali. Za njegovo smrt je zvedel dopisnik italijanskega radia RAI v Zahodni Nemčiji Tito Cortese, ki je odšel v Hamburg, da bi imel z njim intervju. Poiskal ga je na domu, toda žena Irmgard roj. Schwab, mu je povedala, da je umrl. Radijski dopisnik ji ni kar tako verjel in se je hotel prepričati. Tako je poizvedoval na anagrafskem uradu in na pokopališču ter izvedel, da je Allers že mrtev. V Trstu je Allers deloval od binkošti 1944 do konca vojne ne samo kot glavni poveljnik skupine Einsatzkommando Reinhard, ampak tudi kot glavni inšpektor organizacije TOD in gradnje položajnih utrdb južno od ceste Herpelje — Reka, za kar je imel podrejenih, kot je sam priznal nemškim preiskovalnim sodnikom, 5.000 ljudi, ki so jih Nemci za to delo prisilno mobilizirali. Rojen je bil 17. 5. 1910 v Kielu. Vest o Allersovi smrti je vsekakor zanimiva in jo kot tako tudi objavljamo po ugotovitvah radijskega dopisnika, toda ni še popolnoma izključena možnost, da gre za prikrivanje, oziroma lažno vest. Zgodilo I skih srečanj predstavlja izraz stalnega poglabljanja prijateljskih odnosov, ki povezujejo dve državi in narode, hkrati pa so takšna srečanja nujna posledica širjenja sodelovanja». Predsednik poljske vlade je opoldne položil venec na grob neznanega junaka na Avali, popoldne pa so se v zveznem izvršnem svetu začeli uradni jugoslovansko - poljski pogovori. Delegaciji pod vodstvom Bijediča in Jaroszewicza sta izčrpno preučili najpomembnejša vprašanja iz dvostranskega in mednarodnega sodelovanja Jugoslavije in Poljske ter izmenjali mnenja o svetovnih vprašanjih. Obe strani sta uvodoma naglasili velik pomen nedavnega obiska predsednika Tita na Poljskem, obojestranska pa je tudi ocena, da je raven sedanjih odnosov in sodelovanja zelo visoka na vseh področjih. Posebno pozornost so namenili gospodarskemu sodelovanju in podprli oceno mešanega odbora, da bi s potrebnimi napori obeh strani vrednost celotne blagovne menjave v naslednjem petletnem obdobju (do 1980) dosegla tri milijarde dolarjev. Premiera Bijedič in Jaroszewicz sta poudarila velik interes za nadaljnji vsestranski razvoj sodelovanja na vseh področjih, in sicer na podlagi v odnosih že uveljavljenih načel e-nakopravnosti, nevmešavanja ter u-poštevanja posebnosti notranjega razvoja in različnega mednarodnega položaja Jugoslavije in Poljske. Spregovorili so tudi o 30 - letnici zmage nad fašizmom in naglasili, da so narodi Jugoslavije in Poljske dali največji mogoči prispevek k tej zmagi, hkrati pa so izbojevali tudi nacionalno in socialno osvoboditev. S področja mednarodnih odnosov sta premiera Bijedič in Jaroszewicz posvetila največ pozornosti evropskim vprašanjem in položaju na Bližnjem vzhodu, razpravljala pa sta tudi o odnosih Jugoslavije in Poljske s sosednimi državami, o mednarodni dejavnosti neuvrščenih in i socialističnih držav in o splošnih raz-i merah v svetu, pri tem se je poka-j zalo, da mora proces popuščanja in sporazumevanja po mnenju Jugoslavije in Poljske zajeti vsa območja sveta in v njem morajo enakopravno sodelovati vse države. Po razgovorih, ki jih v krogih o-beb delegacij ocenjujejo kot zelo koristne, je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič priredil slovesno večerjo v čast predsednika poljske vlade Pietra Jaroszewicza. VLADO BARABAŠ Seja predsedstva SFRJ BEOGRAD, 23. — Danes je bila 30. seja predsedstva SFRJ, ki jo je vodil podpredsednik predsedstva Petar Stambolič. Razpravljali so, kot je bilo uradno sporočeno, o zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije, beseda pa je tekla tudi o usklajevanju zveznih zakonov s področja družbeno-gospodarskih odnosov z ustavo. Dietrich Allers, ko je bil poveljnik skupine Einsatzkommando Reinhard se je namreč že tako, ko je bila pravica za njihovimi petami, da so najhujši nacistični zločinci «izginili», ne pa zares umrli. Zato se bo moralo podrobneje informirati tržaško kazensko sodišče in dobiti neizpodbitne dokaze, ker gre pač za obtoženca, proti kateremu je v teku sodni postopek. Mitterrand v SZ MOSKVA, 23. — Francoski socialistični voditelj Francois Mitterrand je dopotoval danes v Moskvo na enotedenski uradni obisk. Na letališču ga je pričakal član CK sovjetske partije Ponomarjov. Uradni razgovori, ki bodo posvečeni mednarodnim problemom in dvostranskim odnosom, se bodo začeli jutri. Sovjetsko delegacijo na razgovorih bo vodil Mikhail Suslov. Pojutrišnjem bo Mitterranda sprejel Brežnjev. Konec meseca Humor v Kairu RIM, 23. — Zunanji minister Mariano Rumor bo vodil italijansko delegacijo, ki se bo od 27. do 29. aprila udeležila v Kairu zasedanja mešane italijansko - egiptovske komisije. Ob koncu sestanka je predviden podpis sporazuma o znanstvenem in tehničnem sodelovanju. POZIV ZDRUŽENJA DEPORTIRANCEV ANED Danes, kot včeraj, v odporništvu z ljudsko enotnostjo proti fašizmu Izredna seja vsedržavnega odbora ANED - Pozdrav Spaccinija v «sinji dvorani» občinske palače Lepa proslava 30. obletnice osvoboditve na slovenski osnovni šoli «0. Župančič» V «sinji dvorani» občinske palače ja včeraj vsedržavni odbor zveze deportirancev ANED imel izredno sejo, kateri so prisostvovali predsednik Ca-leffi, podpredsednika general Ardi in senator Maris, tržaški člani vsedržavnega odbora Arbanas, Bubnič, Fon in Postogna ter drugi člani pokrajinskega vodstva organizacije deportirancev v uničevalna taborišča. Vodstvu bivših deportirancev je izrazil pozdrav demokratičnega Trsta sam župan Spaccini. Odbor se je sinoči u-deležil podelitve nagrad v Miljah, danes pa bo prisostvoval otvoritvi Rižarne, saj je združenje, zlasti pa nekateri njegovi člani, imelo velike zasluge, da je sploh to uničevalno taborišče postalo narodni spomenik in da so odkrili krivce teh pošastnih umorov. Ob tej priložnosti je vodstvo združenja ANED odobrilo poziv vsem demokratom, v katerem ugotavlja, da se je 30 let po zmagi nad nacifaši-stičnimi silami zvedelo, da je italijansko odporništvo plačalo svojo zmago s 40 tisoč žrtvami v nacističnih krematorijih, pa še s tisoči in tisoči drugih, padlih v borbi, med mučenjem ali kot talci. Tedaj je vsa svetovna javnost izvedela za imena, kot so Auschwitz, Bergen - Belsen, Buchenwald, Dachau, Mauthausen, Ravensbruck in Rižarna pri Sv. Soboti v Trstu. «Danes se spominjamo tistih dni,» pravi poziv združenja ANED, «vendar naš spomin ne sme biti gola proslava. Sedanjost zahteva, da brskamo v preteklost, da tam dobimo temelje, na katerih zgraditi bodočnost naše družbe. Spomin,» pravijo še bivši deportiranci, «nam mora nakazati pravilno razumevanje zgodovine, da iz te črpamo smernice za antifašistični boj, ki mora dokončati delo odporniškega gibanja.» Z enotno voljo po razvoju družbe in po svobodi je odporniško gibanje zmagalo nad Urnik obiskov v Rižarni Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna odprta, začenši s 36. a-priiom, vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 13. nre. Obiski dijakov in šol bodo organizirani samo po predhodnem dogovoru. Jutri, 25. aprila pa bo Rižarna odprta nepretrgoma od 9. do 18. ure. fašizmom, vendar danes žal ne živimo v takšni družbi, kakršno so želeli borci in deportiranci, saj fašizem, terorizem, škvadrizern in nasilje ter podpora, ki jo fašizem še u-živa, grozijo posameznikom in demokratičnim inštitucijam. Treba se je torej še vedno boriti proti stvarni strategiji napetosti, nasilja in provokacij. Razočaranost starejših in bes mlajših sta popolnoma razumljiva, vendar pa mora odgovor slediti razumu in ne na iracionalnem nasilju, ki koristi samo fašizmu, medtem ko antifašistično gibanje potrebuje široke enotnosti, da dogradi tisto družbo, za katero so se borili v odporniškem gibanju. «Družba se razkraja, nemir se širi, nasilje in atentati se množijo, obstaja celo nevarnost vojne. Politični deportiranci v nacistična uničevalna taborišča zato pozivajo vse, moške in ženske in zlasti mladino, kot tudi državne inštitucije, naj se združijo in z enotnim naporom osamijo sedanji kriminalni fašizem, ki ga mora in ga lahko dokončno iztrebi ljudska enotnost. Danes, kot včeraj v odporništvu.» NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI Delegacija iz Postojne počastila spomin padlih Delegacija skupščine občine Postojna v sestavi delegatov Edo Ga-zaroli, Edo Turk in Boris Križe je včeraj ob 10. uri na pokopališču pri Sv. Ani položila venec in počastila J spomin 51 talcev antifašistov, ki lo bili obešeni v Ulici Ghega. V ta žalostni spomin je vpisanih tudi 14 izmučenih borcev za svobodo, občanov postojnske občine, ki prav na tia dan slavi svoj občinski praznik. Položitve venca so se udeležili tudi številni svojci padlih žrtev. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V TRSTU ne in vzdržanimi glasovi liberalcev je tržaški občinski svet odobril resolucijo ,ki dejansko sprejema občutno skrčenje izdatkov petletnega delovnega načrta. V razpravo ,ki je bila dolga in mestoma nezanimiva, je poseglo več svetovalcev: Chersi (KD), Kervin (PSI), Fragiacomo (PRI), Monfalcon in Jole Burlo (KPI), neodvisni D’Antoni itd. Zaključno repliko pa sta imela odbornik za finance Lonzar in župan Spaccini. Med temami, ki so bile v ospredju razprave (vsi se namreč zavedajo resne finančne krize občine in torej njenih omejenih možnosti) je bila predvsem namemba milijarde in 400 milijonov iz sklada «Trst 68», s katero namerava občina namesto novega gledališča razširiti muzej «Revoltella». Mnogim se je ta sklep zdel v tem trenutku neumesten, če pomislimo, da gre za «luksuz», čeprav visoko kulturnega značaja,, v, (tiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiKiiiiiiinininiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA V TRSTU ODOBRENO SKRČENJE PROGRAMA JAVNIH DEL Polemike o naložbi poldruge milijarde za muzej «Revoltella» Z že ustaljeno večino leve sredi- trenutku, ko Tržačani krvavo potre 1 n T Y**7 O 1 1 1 «» O T T1 1 1 «1 1/"*/-v ¥ T V-, , , 1 n Ž- n w * n ____ * Jlfovipogledi na problematiko zdravstvenega varstva na delu Izvedenci iz SR Slovenije orisali izkušnje na področju medicine dela Zdravstveno varstvo v delovnem o-1 Iz večine uvodnih in kasnejših pose-kolju in vse kar je s tem povezano. | gov je izšla želja, da bi temu pr-je bilo predmet zanimivega zaseda- ' vemu zasedanju, ki je zajel problema. ki ga je priredil včeraj v kon- matiko zdravstvenega varstva v de- ferenčni dvorani tržaške glavne bolnišnice Inštitut za medicino dela tržaške univerze pod pokroviteljstvom deželne uprave Furlanije - Julijske krajine. Pravzaprav je bila to pri-ležnost, da bi se tukajšnji izvedenci za medicino dela, novo zdravstveno stroko, ki si pri nas šele utira pot med neštetimi težavami in ovirami organizacijskega, upravnega in birokratskega značaja, ter predstavniki sindikalnega gibanja in javni upravitelji seznanili z načinom pristopa k reševanju problemov zdravstvenega varstva na delu v socialistični republiki Sloveniji. V ta namen je bil osrednji in glavni del včerajšnjega zasedanja posvečal prikazu izkušenj, ki jih imrjo na tem področju v matični domovini. Priznani strokovnjaki so orisali razvoj medicine dela v socialističnem samoupravnem sistemu lovnem okolju s širšega vidika, sledili drugi, bolj specializirani simpoziji. ki bi obenem še bolj obogatili in razvili stike med izvedenci obeh dežel v splošno korist delavstva na obeh straneh meje. Proslava 30-letnice osvoboditve v Miljah Jutri bodo v Miljah slovesno proslavili 30-letnico osvoboditve. Predstavniki občinske uprave, strank u-■ stavnega loka in antifašističnega sveta bodo položili vence na spomenika dveh miljskih antifašistov mučenikov — Alme Vivode, na Rotondi pri Bošketu v Trstu ,in Libera Maura v Starih Miljah. Po tem prvem de- __________ _____________ _________ lu proslave, ki bo ob 9.30, bo ob 11. ter ga osvetlili iz raznih strokovnih | uri na Marconijevem trgu osrednja zornih kotov. proslava, na kateri bodo govorili žu- Včerajšnje zasedanje je imelo zato ■ Pan Gastone Millo, zastopnik PSI dvojni pomen. Pripomoglo je k po- Claudio Boniccioli in zastopnik PRI globitvi vprašanj te mlade medicin- Enzio Volli ter, v slovenščini, bivši partizan in en zastopnik sindikalne bujejo stanovanj, šol, vrtcev in storitev. Burlova je, na primer, omenila samo, da v Trstu dejansko ni otroških jasli. Povpraševanje vključuje 9.200 otrok, mest v jaslih pa je dvesto. Posebno kritičen je bil Monfalcon, ki je — med drugim — omenil dejstvo, da so iz programa črtali več šolskih gradenj (Greta, Naselje sv. Sergija in Sv. Ivan). Posebno kar zadeva šolski center v Ul. delle Docce, ki ga je občina črtala iz programa. je Monfalcon opozoril na ne-vzdržnost položaja pri Sv. Ivanu, Podlonjerju in Lonjerju zaradi tega sklepa. Znano je, da se sedaj stanje nekako krpa s tem, da «gostujejo» italijanski vrtci in razredi v poslopjih slovenskih šol. Neodvisni D’Antoni pa je, glede 1400 milijonov sklada «Trst 68» predlagal, naj bi v mestu zgradili «dom kulturnih srečanj» med tuživečimi e.tničnimi skupinami. V svoji polemiki je misovec Giacomelli spet ostro napadel KD, pri tem pa se posluževal izjav poslanca Bologne nekemu milanskemu dnevniku. Chersi (KD) je poudaril predvsem, da je edini kriterij ta, da se z razpoložljivim denarjem konča že začeta dela, ostala pa odloži na boljše čase. Odbornik Lonzar je podčrtal s tem v zvezi, da ne gre za «krčenje» celega programa, temveč za ukrepe, ki veljajo toliko časa, kolikor se pač vleče finančna kriza. Pri tem pa svetovalci KD niso kazali pretiranega optimižma. Na koncu je skrčenje, ki pa še ni dokončno, saj manjka še vedno 11 in pol milijarde, bilo torej odobreno. Na slovenski osnovni šoli «Oton Župančič» pri Sv. Ivanu so včeraj dopoldne počastili 30. obletnico osvoboditve. Proslava, za katero je dal pobudo medrazredni svet in ki jo je pripravil učiteljski zbor, je obsegala zanimiv prikaz delovanja naših učiteljev v ilegali, primemo obrazložitev preganjanja za časa fašizma, odporniškega gibanja in osvoboditve ter počastitev žrtev, ki so padle v osvobodilnem boju zato, «da bi tudi mi svobodno živeli na tej slovenski zemlji in da bi bila tudi nam, prav tako kakor vsakemu drugemu narodu na zemlji, priznana pravica do življenja.» Spored, pri katerem so sodelovali vsi razredi, so dopolnile številne recitacije, šolski zbor pa je zapel vrsto narodnih in domovinskih pesmi. 9 Zaradi današnje manifestacije ob otvoritvi Rižarne, je župan odredil vrsto prometnih ukrepov na področju okoli narodnega spomenika. Ves promet v ulicah Valmaura, Ratto della Pileria in Macelli bo prepovedan od 12.30 do konca manifestacije, z izjemo avtomobilov povabljencev in oblasti. Od poldneva do zaključka slovesnosti bo na tem področju prepovedano tudi parkiranje in bodo z žerjavi odstranili vsa vozila, ki bi jih lastniki pustili v teh ulicah. Od 14.30 bo tudi prepovedano parkiranje na Trgu Unità in v bližnjih ulicah ter na Nabrežju od 14.30 do konca svečanosti, v Rižarni. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Hlinili nn m iniuiiim n n ii n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii iiiiiiiii!m iiniiii m m ii,,n m, umni ZAKLJUČNO PREDAVANJE 0 SLOVENSKEM SLOVSTVU PROF. VIKTOR SMOLEJ O SLOVSTVU NOB Sodelovala sta člana SAG Milica Kravos in Sergij Verč Gledališča Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v Kranju s komedijo F. Molnarja «Liliom» jutri, 25. t.m., in v soboto, 26. t.m„ ob 19.30. Danes, 24. t.m., ob 19.30 gostuje v Novem Sadu s predstavo F. Majcna «Apokalipsa». VERDI Drevi ob 19.30 četrta ponovitev Straussove opere «Kavahr z rožo», v premierski zasedbi. * * * Pri gledališki blagajni vpisujejo a-bonmaje na koncerte simfonične sezone «Pomlad 1975». V okviru turnusa A bodo koncerti ob petkih ob 21. uri, v okviru turnusa B pa ob sobotah ob 18. uri. V turnusu B so predvideni posebni popusti za dijake. Sezona se bo pričela 30. aprila. POLITEAMA ROSSETTI V soboto, 26. aprila, ob 16. in 20.30 koncert skupine «Banco del Mutuo Soccorso». Popust za abonente. Rezervacije in pojasnila pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 in 38547). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Mali oder Stanko Majcen « APOKALIPSA » scena kostumi režija E. Zajec Marija Vidau Mario Uršič V torek, 29. t.m., ob 20.30 izven abonmaja «Leto 1941 in leto 1945 je v našo slovstveno zgodovino zapisala vojna in ne literarna zgodovina», je začel svoje zaključno predavanje prof. Viktor Smolej z ljubljanske univerze o slovenskem slovstvu, ter nato poudaril: «Slovenski besedni ustvarjalec in kulturni delavec sta čutila narodnoosvobodilni boj kot boj za rešitev naroda pred smrtjo, katero I so ji namenili «véliki sveta», kakor so se sami imenovali.» Nato je predavatelj podčrtal dvoje bistvenih potez slovstva osvobodilnega boja: njegovo množično osnovo in njegovo vseslovensko obsežno, t. Ko je obravnaval pesem, «glasni co osvobodilnega boja», je poudaril da je «nastala, rasila in živela i gozdovih in osvobojenih vaseh, med borci in aktivisti, med otroki, de kleti in ženami, enako pa je nastajala tudi v neposrednem zaledju v zaporih, ječah, taboriščih in \izgnanstvu, nastajala pa je tudi v tujih deželah Evrope in Afrike». Med iiiiiiiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiimimiiiiHiiiiitiMiiimiiiiiiiimitmiiiiiiiiitiiiiimiimiiiifiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI SEJI DOLINSKEGA SVETA SOGLASNO ODOBREN OBČINSKI OBRAČUN Občinski svet se bo sestal 29 t. m. Urnik trgovin DANES, 24. aprila prodajalne sadja in povrtnine bodo odprte tudi popoldne, pekarne bodo poslovale od 7.40 do 13. ure in od 17. do 19. ure ter opravile dvojno peko; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure; JUTRI, 25. aprila, (obletnica o-svoboditve) vse trgovine bodo zaprte; V SOBOTO, 26. aprila vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. Včeraj se je sestal dolinski občinski svet in nadaljeval razpravo o točkah, o katerih ni utegnil razpravljati na zadnji seji 13. marca. V prvi točki dnevnega reda je bil govor o obračunu finančnega leta 1973. Svetovalec dr. Tul je v imenu pregledovalcev finančnega obračuna izrazil pozitivno mnenje o obračunu samem. V finančnem letu 1973 je znašal preostanek uprave 41,285.737 lir. Občinski svet je soglasno odobril obračun. Nato so soglasno odobrili zapisnik prejšnje seje. V nadaljevanju seje je svetovalec Slovenske skupnosti Žuljan opozoril na potrebo po namestitvi novega avtobusnega postajališča pri spomeniku v Lakotišču. Predlog je utemeljil z dejstvom, da je dosedanje naj bližje' postajališče precej odmak ske stroke pri nas, kjer ji v perspektivi korenitejše preobrazbe zdravstvenega sistema šele postavljajo trdnejše temelje, obenem pa je včerajšnje srečanje s slovenskimi izvedenci nov pomemben prispevek h krepitvi stikov in plodpejšega sodelovanja med sosednjima deželama na znanstveni ravni, kar je nedvomno tudi velikega političnega pomena. To so na začetku včerajšnjega zasedanja poudarili predstavniki raznih u-stanov ter gostje iz Slovenije. Kratek pozdrav sta namreč prinesla rektor tržaške univerze prof. De Ferra in rektor ljubljanske univerze prof. Janez Milčinski, ki je izrazil prepričanje, da odpira ta pobuda velike možnosti za utrjevanje sodelovanja med obema univerzama ter s tem med obema deželama. O pomenu zasedanja so nato spregovorili še tržaški občinski odbornik Dolhar, deželni odbornik Volpe ter ravnatelj Inštituta za medicino dela v Trstu prof. Gobbato. Sledila so znanstvena poročila prof. Sama Modica o ureditvi medicine dela v SR Sloveniji ter poročila dr. Slavka Verhovnika. prof. Lavina še-beka ter predstavnika sindikatov Slovenije dr. Bojana Vrtovca o raznih specifičnih vprašanjih te stroke. številni poslušalci so z zanimanjem sledili prikazu, nakar je sledila daljša razprava, v katero so posegli razni izvedenci za medicino dela iz vseh krajev naše in sosednjih italijanskih dežel ter predstavniki sindikalnih organizacij. O sedanjem položaju delavstva v Italiji je podrobneje spregovoril član deželnega sindikalnega vodstva CGIL De Vescovi. konfederacije. Ob 12. uri bo s trga krenil sprevod, ki bo položil vence na spomenik padlih, medtem ko bosta delegaciji krenili na pokopališče, kjer so grobovi padlih partizanov ter do spomenika padlim pri Korošcih. V Miljah včeraj podeljene nagrade za zgodovino odporništva in del. razreda V dvorani miljskega občinskega sveta so sinoči podelili nagrade natečaja «zgodovine delavskega gibanja in odporništva v Miljah», ki ga je razpisala občina v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve. Komisija, ki so jo sestavljali podžupan Bordon, občinski svetovalec De Rin, univerzitetni profesorji Miccoli, Sala in Cervani ter izvedenca Botteri in sen. Vidali, je dodelila tri nagrade: prvo — poldrugi milijon lir in zlato kolajno — so podelili Giovanniju Postogni za delo «Zgodovina miljskega antifašističnega in delavskega gibanja», drugi dve nagradi — milijon lir in srebrno kolajno — pa so podelili dvema skupinama in sicer Paolu Semi. Marietti Bibali in Aldu Soli za delo «Zgodovina garibaldinskega bataljona "Alma Vivoda” v dokumentih arhiva te formacije» ter Pieru Panizonu. Fulviu Canteju. Mariji Ciacchi in Ginu Fontanntu za delo «Oronnizaciia knmimiriično partile v MiUah v obdobju ilegale od leta 1926 do 1943». iiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiini Z avtom s pomola v morje Na pomolu ob ribarnici se je včeraj, v prvih večernih urah, pripetila tragedija: mrzli valovi so pogoltnili Albina Bocciaia, ki je ravno preteklo nedeljo dopolnil 55. leto starosti. Kako je prišlo do tragedije, ni znano. Prve preiskave, ki so jih uvedli agenti pomorske postaje pod vodstvom podčastnika Waissa, ne izključujejo možnosti u-sodne nesreče, kot ne izključujejo možnosti samomora. Po pričevanjih očividcev je bil Bocciaiev avtomobil, fiat 1300, dalj časa ustavljen na pomolu. Nenadoma je začel drseti proti robu in nato padel v vodo. Nekaj časa je plaval na vodni gla- dini, ne da bi Bocciai karkoli ukrenil, da bi se rešil iz smrtonosnega objema in se nato pogreznil. Sklepajo, da ga je morebiti obšla slabost ali pa ga je zadela kap in da se zato ni mogel rešiti. Na kraj nesreče so poleg agentov, karabinjerjev in osebja Rdečega križa, prispeli tudi gasilci, ki so najprej potegnili iz osem metrov globoke vode truplo utopljenca nato pa še avtomobil (na sliki). Bocciai je bil profesor na ljudski univerzi in je živel z ženo ter tremj sinovi v Ul. Severo 72-1. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, njeno od naselja samega. Predlagal je tudi, da bi zapuščeni del ceste nad Ricmanji preuredili v parkirni prostor, ki bi prišel v poštev predvsem ob priliki prireditev v vasi. Svetovalec Pavlič je prosil za pojasnila v zvezi s popravili občinske stavbe v Borštu. V odgovoru svetovalcem se je župan najprej dotaknil opozorila Žuljana po potrebi namestitve novega avtobusnega po stajališča ter mu odgovoril, da so pogajanja z Acegatom že v teku. Predlog za preureditev zapuščenega dela ceste v parkirni prostor bodo upoštevali. Svetovalcu Pavliču pa je odgovoril, da so za popravilo občinske stavbe razpisali dražbo, na katero se ni odzvalo nobeno podjetje. O ostalih točkah, ki so bile na dnevnem redu, bo občinski svet razpravljal na prihodnji seji 29. t. m. MED GOSTOVANJEM V KRANJU SSC danes v Novem Sadu z Majcnovo «Apokalipso» Stalno slovensko gledališče gostuje v teh dneh v Kranju z dramo «Liliom» v okviru abonmaja tamkajšnjega gledališča. Prvi dve predstavi sta bili 22. in 23. t.m., preostale tri pa bodo 25., 26. in 28. t.m. Že prva nastopa sta vzbudila med kranjskim občinstvom veliko zanimanje in splošno odobravanje. Danes, 24. t.m., med prvim in drugim delom gostovanja v Kranju, pa nastopi naše gledališče v Novem Sadu, kamor odpotuje danes dopoldne z letalom z Brnika. V okviru Ste-rijinega pozorja, vendar izven konkurence, bo uprizorilo Majcnovo dramo «Apokalipsa». Obenem bo v Novem Sadu ob tej priložnosti tudi o-krogla miza, posvečena 30-letnemu delovanju SSG po osvoboditvi. Delo, vlogo in pomen SSG bodo prikazali ravnatelj dr. Benedetič, predsednik upravnega sveta prof. Josip Tavčar in član upravnega sveta dr. Jožko Harej. Po zaključnem gostovanju v Kranju bo SSG 29. t. m. spet nastopilo v Kulturnem domu s tržaško premiero «Apokalipse», ki je že na gori-ški premieri doživela lep uspeh in topel sprejem pri občinstvu. Finančni prispevek za ustanovo ERSA Deželni odbor je na zadnji seji nakazal ustanovi ERSA letni prispevek 1 milijarde lir za razvoj kmetijstva. Na isti seji je odbor nakazal 200 milijonov deželni ustanovi za gozdove in 42 milijonov Zavodu za zaščito ribolova v Furlaniji-Julijski krajini. poglavitnimi pesniki NOB je omenil Župančiča, ki mu je dodal imena: Vinko Šumrada, Blaž Ostrovrhar-Oto Vrhunc. Posebno obširno je govoril o Mateju Boru in Kajuhu ter nadaljeval o Jožetu Brejcu, Tonetu Seliškarju, Petru Levcu, Ivanu Minattiju, Jožetu Udoviču, Edvardu Kocbeku, Cenetu Vipotniku, Francetu Kosmaču, Vidi Brest, Marjanu Klinarju, Jožetu Šmitu in drugih. Nato je predavatelj obravnaval prozo v NOB ter naštel naslednja imena: Ferdo Godina, Ignac Koprivec, Mitja Vošnjak, Matevž Hace, Vlado Habjan, Cvetko Zagorski, Karel Graberšek - Gaber, od predvojnih pisateljev pa Miška Kranjca, Ivana Potrča, Franceta Bevka, oba Kozaka, Toneta Seliškarja. Posebej pa je omenil Boga Fiandra s partizanskim imenom «Klusov Joža» in Mirana Jarca, od ostalih pa še Vitomila Zupana in Ferda Godino. V tretjem delu svojega predavanja pa je predavatfli. govoril o partizanski dramatiki.' «Vsebina najbolj odprtih gledaliških prireditev, to je mitingov, so bili politični govori, recitacije, deklamacije petje posameznikov in zborov, šaljivi prizori in igre, enodejanke ali skeči...». Med dramskimi besedili, ki so jih «u-stvarjali šolani, literarno razgledani dramatiki», pa je v prvi vrsti govoril o znani enodejanki Mileta Klopčiča «Mati» in o velikem uspehu, ki so ga doživeli Borovi «Raz trganci». Omenil pa je tudi enodejanko Vitomila Zupana in slovesno igro B. Voduška «žene na grobu». Po predavanju sta člana Slovenskega amaterskega gledališča Milica Kravos in Sergij Verč recitirala in brala Župančičeve verze in verze še treh partizanskih poetov ter odlomke iz proze Boga Fiandra in Mirana Jarca. S sinočnjim, osmim, predavanjem je bil ciklus predavanj o slovenski književnosti, ki ga je priredila letos Narodna in študijska knjižnica v Trstu zaključen. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom C. M. Hennequin - G. Duval «ANATOLOV DVOJNIK» komedija v treh dejanjih V nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri izven abonmaja V soboto. 26. aprila, bo ob 20.30 v domu «Jakoba Ukmarja» v škednju proslava 30. letnice osvoboditve. Nastopa mladina ter škedenjski pevski zbor. Ob tej priliki bo na ogled razstava zgodovinskih dokumentov ter risb otrok od Sv. Ane in iz škednja. Proslavo bodo ponovili v nedeljo, ob 17. uri. PD «F. PREŠEREN» iz Bol junca vabi vse vaščane na zanimivo predavanje Stojana Spetiča: FAŠISTIČNA NEVARNOST DANES ki bo danes, 24. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiši. V okviru proslav 30-letnice o-svoboditve PD Kraški dom, pod okriljem občine Repentabor, vabi na OTVORITEV RAZSTAVE NOB ki bo danes, 24. aprila, ob 20.30 v prostorih občinske kopalnice v Repnu. Razstava bo odprta: 25.4. od 10. do 18. ure 26.4. od 15. do 20. ure 27.4. od 10. do 20. ure 9 Drevi ob 20.30 bo na sedežu, Trg Duca degli Abruzzi shod članov pristaniške sekcije KPI. Na dnevnem redu je razprava o antifašistični mobilizaciji in pripravah za upravne volitve. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 24. aprila JURIJ Sonce vzide ob 5.05 in zatone ob 19.02. — Dolžina dneva 13.57. — Luna vzide ob 17.44 in zatone ob 3.56. Jutri, PETEK, 25. aprila MARKO, DAN VSTAJE V ITALIJI Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 22,6, najnižja 14,5, ob 19. uri 19,4 stopinje, zračni tlak 1016,2 rahlo narašča, vlaga 33-od-stotna, veter 16 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, s posameznimi sunki do 36 km na uro, nebo 6/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. aprila 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 70-letna Valeria Gher-sinich vd. Debemardi, 68-letni Bruno Giaume, 18-letna Dorina Dolce, 75-letna Giovanna Pitacco vd. Mattias-si, 79-letna Rosina Stubelj, 68-letni Giuseppe Sossi, 53-letni Gino Stulle, 77-letna Angelica Pupulin, 80-letna Ida Borsani, 75-letni Giovanni Salata. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Ai Cedro, Trg Oberdan 2. Jutri, 25. aprila, bo v Gonarsu spominska svečanost v čast pàdlfm'. Òb 10. uri bo sv. maša v župni cerkvi, nato komemoracija pri spomeniku-kostnici: položitev venca, petje otroškega zbora iz Bazovice in škedenjske-ga pevskega zbora. EBKHHI PD Ivan Grbec v škednju, ob 30- letnici osvoboditve priredi danes. 24. t.m. ob 20.30 v društveni dvorani koncert pevskega zbora Fran Venturini od Domja. Vstop prost. Razna obvestila Vodstvo TPPZ obvešča ansambel, da bo jutri, v petek, 25. t.m., odhod avtobusov v Ljubljano ob 15. uri. Pevci naj se zberejo pred Bazoviškim domom, ob 14.30. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» vabi vse svoje člane in somišljenike jutri, 25. aprila, ob 10. uri na svečanost položitve venca pod spominsko ploščo padlim Svetoivančanom na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti 25. Spominska svečanost spada v okvir proslav 30-let-nice osvoboditve. PD Ivan Grbec v škednju priredi 4. maja izlet v Cerkno in v bolnico Franja. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih od 17. do 19. ure razen ob sredah in sobotah. Skupina bivših tržaških aktivistov OF priredi ob 30-letnici zmage izlet v Gonars in Beneško Slovenijo na Trinkov grob. Izlet bo 11. maja, vpisovanje od 21. do vključno 24. t.m., od 18. do 19. ure v Ul. Montecchi 6 III. nadstropje, soba štev. 43. Cena vožnje in kosila 6.500 lir. Kraj in uro odhoda bomo javili pozneje. Kasta vabi člane na ekskurzijo v jutri, 25. aprila, v Novo Gorico z ogledom tovarne MEBLO in vinske kleti v VIPAVI. Odhod avtobusa izpred sodnije ob 7.30. Prijave v uradnih urah na tel. 734-265. Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE — CARLI VIRGILIO - 126 73, 127 74, 128 70- 74. 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, £50 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in Ul. Cologna 7. La Cappella Underground 16.00 «Al-Tarmi, siam fascisti» (1962). Dokumentarec. Pripravili so ga ^'n0 Miccichè, Cecilia Mangini in Lino Del Frà. 18.00 «Camicia nera» (1933). Režija Giovacchino Forzano. 20.00 «AU’armi, siam fascisti». P°" novitev. 21.45 Razprava s prof. T®0’ dorom Salo. 22.15 «Camicia nera». Ponovitev. 23.30 «Il cammino degli eroi» (IS«®!" Režija Corrado D'Enrico. Ariston 16.30 «Bianco e nero». Ew'H’ mentarec P. Pietrangelija o crnib mrežah. , Grattacielo 16.30 «Le Rossignol et 1 -J' louette» (L'usignolo e l'allodola). glavni vlogi Sylvia Kristel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 1 • letom. Excelsior 16.00 «Conviene far bene l’amore». Luigi Proietti. Agostina Belli, Eleonora Giorgi in Christian De Sica. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «La polizia ha le ninni legate». Barvni film, v katerem igrajo: Claudio Cassinelli. Arthur Kennedy, Sara Sperati, Franco Fa' brici itd. Fenice 15.30 «Il poliziotto della brigata criminale». Barvni film. v katerem igra Jean Paul Beimondo. Eden 16.00 «Juggemaut». Barvni film, v katerem igrata Richard Harris m Omar Sharif. Ritz 16.00 «Fantozzi». Barvni film J® režiral Luciano Salce, v njem i8ra Paolo Villaggio. Aurora 16.30 «Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno»-Barvni film. . Capitol 16.30 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film-Igrata Giancarlo Giannini in Monica Vitti. Cristallo 16.30 «10 secondi per fugS1 re». V glavni vlogi Charles Bron-son. Barvni film. Impero 16.00 «Travolti da un inso lito1 destino nell’azzurro mare o a^ gosto». Barvni film. Igrata G. ©m1 nini in M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Blue jeans»-Barvni film, v katerem igra Guida. Prepovedano mladini pod letom. Moderno 16.30 «Zorro». Barvni 'um; v katerem igrata Alain Delon Ottavia Piccolo. Ideale 16.00 «I tre moschettieri»-Barvni film. Igrajo Oliver Re • Racquel Welch, Richard Chambe lain. Vittorio Veneto 17.00 «Ceravamo tan to amati». Barvni film. Igrajo © Manfredi, Vittorio Gassman, Ste nia Sandrelli. Abbazia 16.00 «Rappresaglia». “aI'r. film, v katerem igrata Richard ton in Marcello Mastroianm. Radio 16.00 «Nanù, il figlio della jm gla». Barvni Walt Disneyev nim-Mignon 16.00 «Lo chiamavano Tret0}-te, giocava sempre con il mor Barvni film. Igra George Hilt°n; Astra 16 00 «Il segno del P0*® ^ Barvni film. Igrata Roger Moore Susanne York. e\ Volta - Milje 17.00 «Grazie per ^ caldo dicembre». Barvni film. v terem igra Sidney Poitier. Prispevki Namesto cvetja na gr°b rri,i Kalcu darujeta Ana in Sveto 5.000 lir za Dijaško matico. s namen daruje družina DreJC®. n Padrič 3.000 lir za Dijaško matic_ V počastitev spomina Dore , .e. ni in tov. Borisa TramPuža ,jr ta Minka m Drago Pahor 5. za PD Ivan Grbec. brat« ZAHVALA Ob osmini smrti dragega Petra Grgiča ki je kljub dolgoletni bolezni lepo starost 90 let, se vsem cem cvetja, udeležencem P®8 ^ zlasti pa Nadji Kralj P°r- . g, dolgoletno bolničarsko oskrbo . župniku Marijanu Živicu, P zahvaljujemo. Sestri Antonija in Štefanij* ter brat Anton Bazovica. Lipica, 24.4.1975 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro. Trg Goldoni 4; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124), Bazovica (tel. 226 165). Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141). Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121). Sesljan itel 209-197), Žav-Jje (tel. 213-137), Milje (teL 271-124), Ob smrti našega velikega prijatelja LOJZETA FILIPIČA umetniškega vodje in dramaturga Mestnega gledališča ljubljan skega, se klanjamo njegovemu spominu. Stalno slovensko gledališče Trst, 24. aprila 1975 24. aprila 1975 BORIS RACE 0 TRIDESETI OBLETNICI OSVOBODITVE Resnični pomen osvobodilnega boja in njegove vrednote v sedanjem času Tesna povezava nacionalnega in socialnega vprašanja ter obsodba izdajalske vloge slovenske buržoazije Slovenski klub je v torek priredil Zanimiv večer v proslavo obletnice osvoboditve, na katerem je govoril 9 osvobodilnem boju Boris Race, ki jo takratne dogodke povezal s sedanjim časom in obnašanjem fašizma. Fašizem namreč ni samo skupinica zanesenjaških teroristov, temveč ga poraja najbolj reakcionarna buržoazija, ki se zateka k terorju, da si zagotovi vodilno vlogo v družbi. Tudi sedaj moramo proslavljati trideseto obletnico osvoboditve združeni v borbenem antifašizmu in moramo stalno poudarjati naš oborožen boj proti fašizmu, kateremu ne smemo odvzeti nobene značilnosti. Naša narodnoosvobodilna borba je bila namreč tudi razredni boj in če bi bila drugačna, bi po zmagi nad fašizmom bila obnovljena buržoazna eblast. Osvobodilna fronta sloven-skega naroda je bila vzgled za marsikoga, saj je pomenila borbenost ljudskih sil in tesno povezanost z vodilnim delavskim razredom. Nobeno osvobodilno gibanje na svetu ni Uspelo, če ni povezovalo dva elementa. nacionalni in socialni, še več, de ni socialni prevladoval s svojo borbenostjo, organiziranostjo in pri Pravljenostjo na velike žrtve. V moderni dobi je vodilni meščan-ski razred prenehal biti katalizator bpja za narodnostne pravice in je bil, v strahu pred izgubo privilegijev v družbi, pripravljen na najbolj po-mžujoče izdajstvo. Vloga kataliza-lorja pa je prešla na druge družbene sue in je delavski razred uresničeval to nalogo. To je objektivna res-nica, ki je nekateri nočejo ali ne moreio razumeti. To resnico pa je Potrdil osvobodilni boj jugoslovanskih narodov in osvobodilni boj po drugi svetovni vojni, ki so dokaza-h, da je ljudstvo nepremagljivo, kadar se bori za svojo nacionalno in socialno svobodo in to kljub strašni Premoči okupatorja. Osvobodilni boji pa so potrdili še ono pravilo. Meščanstvo je brani-u svoje interese v Jugoslaviji in v Sloveniji za časa okupacije z izdajstvom, s tem da je sprejelo orožje od okupatorja proti lastnemu narodu. Belogardizem, plavogardizem, domobranstvo,, četništvo, ustaštvo ad. so izraz te izdaje. Lon Noi v Kambodži in Van Thieu v Južnem Vietnamu so belogardisti današnjega časa v južnovzhodni Aziji. . Belogardizem je bil pri nas in Jo sedaj v Južni Aziji zakonit pojav, ki ne nastane na napakah bo-fecega se ljudstva, belogardizem je oil sredstvo slovenskega meščanstva Ja obrambo vodilne vloge v družbi, ri tem pa meščanstvo ni izbiralo redstev in se ni sramovalo narod-ipiSa mdajstva, in je zato tudi pre-J. ° zasluženo plačilo, kakor ga pre-jemajo Lon Nolovi in Van Thieujevi Pajdaši, če jim ne uspe vkrcati se a ameriška letala in ladje. Obžalovati usodo teh izdajalcev p Hdoui danes istovetiti se z njimi, če?611* odobravanje njihovega potai/ ' ^ed kot prozorno je, da težijo Ka obžalovanja k temu, da bi se v ® Razvrednotilo, kar je bilo po Jm _ v Jugoslaviji in Sloveniji u- aki poskusi niso osamljeni in so Pomnožili v prepričanju, da je ..... sedanji trenutek dober, še boljši pa bo tisti, ki bo prišel. To pa je velika zmota. Socialistično samoupravljanje, najnaprednejša faza v razvoju socializma, je velika izkušnja delovnih ljudi, v katerem zado-biva njih vloga v odločanju otipljive oblike in se ga kljub vsakdanjim težavam ne bodo marali odpovedati. Vse kar bi prišlo drugega, jih bi takih pravic oropalo in sprememba bi pomenila odvisnost slovenskega naroda od drugih, bila bi novo suženjstvo. Če so Slovenci pri nas, ki take spremembe žele, ni to nič drugega kot obnavljanje belogardistične miselnosti. Boris Race je nato prešel na oris osvoboditve celotne Primorske in vzpostavljanja ljudske oblasti, ko smo se Slovenci v Trstu in Gorici čutili enakopravne, kar pa je pomenilo zmago revolucije, ker Slovenci nismo nastopili kot vladajoči, ampak smo prevzeli oblast skupaj z delovnim ljudstvom italijanske narodnosti, s katerim smo se že prej skupaj bojevali. Slovensko in italijansko ljudstvo je v revolucionarnih ukrepih ljudske oblasti utrdilo revolucioonarno gibanje in samo tako je mogoče razložiti borbeno pripravljenost množic, ki je trajalo več let. Slovenci smo v priključitvi k Jugoslaviji videli dokončno rešitev svojega narodnega vprašanja, delovni ljudje i-talijanske narodnosti pa uresničitev revolucionarnih ciljev in s tem spremembo družbenih odnosov. Primer Trsta in Gorice priča, kako je z načelno revolucionarno politiko in prakso mogoče uspešno združiti interese delavskega razreda ne glede na narodnost z interesi neenako- pravne in zatirane narodnostne skupnosti in kako se v takih razmerah lahko dejansko ustvari bratstvo delovnih ljudi obeh narodov, ki je e-dino mogoč pogoj za demokratično sožitje tukaj živečih narodov. Trditev, da je bil Trst tedaj pod vojaško jugoslovansko okupacijo in da je bila oblast samo na videz «ljudska», je vredna katerega koli italijanskega meščanskega — raje nazadnjaškega — publicista in zgodovinarja. Če tisti, ki je bil na čelu delavskega gibanja po udaru 1948. leta, ne vidi, da so bili ukrepi ljudske oblasti revolucionarni, da so dajali vse niti oblasti v roko delavskemu razredu ne glede na narodnost in presoja vse podobno kot buržoazni ocenjevalci iz nacionalnega vidika, potem ne vemo kakšno sodbo moramo pričakovati od drugih. Vse to izraža nezmožnost presojanja nacionalnega vprašanja, ki jih je oblikovala marksistična misel od Lenina naprej. To je zanikanje reševanja nacionalnega vprašanja s površnim in pavšalnim internacionalizmom in v skrajni konsekvenci pomeni objektivno podporo neenakopravnosti. Osvoboditev pred 30 leti je dejansko predstavljala do sedaj največji revolucionarni dogodek za delovno ljudstvo Trsta, Gorice in drugih predelov in osvoboditev Slovencev na tem področju. Race je zaključil, da je to naš veliki praznik, ki je vreden, da ga slovesno in praznično počastimo. Nas Slovence upravičeno navdaja ponos na tiste dni, delovne ljudi italijanske in slovenske narodnosti pa občutek veselja, da smo bili protagonisti dogajanja in odločanja v dneh ljudske oblasti. NAŠI LJUDJE PROSLAVLJAJO ODPORNIŠTVO Veličastne proslave v počastitev 30-Ietnice zmage nad naciiašisti V torek zvečer je bala svečana skupna seja pokrajinskega in občin, škili svetov - Jutri polaganje vencev v vseh naših vaseh - Jutri popoldne v Števerjanu skupna uradna proslava 30-letnšce osvoboditve Odpraviti onesnaženje! Skoraj petdeset tovornjakov smetarske službe tržaške občine ni moglo včeraj zjutraj odpeljati svojega tovora v upepeljevalnik na Pantelejmunu, ker so cesto pregradili demonstranti, v glavnem prebivalci mestne četrti pri Sv. Ani, ki protestirajo zaradi čedalje večje stopnje onesnaženja zraka. Ne gre, kot so nam pojasnili, samo za upe- Uradno objavljen zakon o deželnih prispevkih °b 30-letnici osvoboditve Ju^ni vestmK dežele Furlanije -kona 6 kraj'ne objavlja besedilo zakuh? °- 'kželnih prispevkih raznim hov a'* ustanovar“ v zvezi z nji-liar? “kostjo v okviru proslav-ski Jai ^'ktnice osvoboditve. Zakon-jem a»6?1 začenjajo veljati z ma-lii ' temi n^j omenimo 12 mi- 5 mir? *’r za natečaje med dijaki, za i Banov lir Tržaškemu gledališču odnn-0n?ertno izvedbo pričevanj iz ftiu *-er Stalnemu slovenske- Inšth a^ču za dramo o Rižarni. dilnJtUt,oma za zgodovino osvobo-. ^ga boja v Trstu in Vidmu je dežela namenila deset milijonov lir. Župani tržiškega okrožja na deželi V deželnem svetu so se predstavniki svetovalskih skupin srečali z odposlanstvom županov in sindikalistov tržiškega področja. Zahtevali so, naj pri razdeljevanju podpor, ki jih predvideva člen 54 deželnega statuta, prejmejo večje podpore tiste občinske uprave, ki so deficitarne zaradi družbene angažiranosti. peljevalnik, kolikor tudi za druge industrijske obrate in cementarno, katero občinske in druge oblasti niso prisilile k namestitvi ustreznih filtrimih naprav, že več kot pol leta vodi to bitko enoten odbor prebivalcev, ki se je v popoldanskih urah pogovarjal z inž. Tombesijem za smetarsko službo in sanitarnim funkcionarjem dr. Fabianijem. Odposlanstvo prebivalcev je nato v večernih urah obiskalo še tržaški občinski svet, kjer so opozorili upravitelje na pereče probleme čistoče in boja proti onesnaževanju pri Sv. Ani. ZA «PROMETNE BAZENE» Do sobote imenovanje zastopnikov občin Oddelek za promet pri predsedstvu deželnega odbora je sinoči izdal poročilo, v katerem opozarja vse občinske uprave, da so dolžne do 24. ure v soboto, 26. aprila, imenovati svoje predstavnike na občni zbor, na katerem bodo ustanovili štiri konzorcije za prometne bazene v Furlanij: - Julijski krajini. Odloki, s katerimi je predsednik deželnega odbora ustanovil omenjene konzorcije, so bili objavljeni v deželnem uradnem vestniku štev. 18 (27, marca 1975). Demokratični Enalotto Na njegovih stavah vedno dobi večina. (Z 10, 11, 12 točkami.) Na Enalotto je lahko dobiti in igra je preprosta. Vzame se stavni listek, (dobiš ga povsod, kjer se igra loterija, nadalje v barih in tudi v mnogih tobakarnah), se izpolni z običajnimi tremi znaki: 1, X, 2. Dovolj je vedeti, da ko napišeš 1, označiš s tem številke od t do z znakom X označiš številke od do 60, z znakom 2 označiš številke od 61 do 90. Enalotto 9re nikoli na počitnice, zato oreš igrati skozi vse leto in vsako soboto Enalotto osreči tisoče ljudi. ENALOTTO \ sreča slehernega sobotnega večera. Na predvečer 25. aprila so se že pričele proslave 30-letnice osvoboditve izpod fašističnega in nacističnega jarma. Poročali smo že o proslavi v tržiški ladjedelnici, kjer je govoril predsednik deželne vlade odv. Comelli, pisali smo o odkritju spomenika padlim v Čedadu, kjer je govoril predsednik poslanske zbornice Pertini. Na programu teh dni so uradne in ljudske manifestacije, na katerih se bodo ljudje spominjali takratnih dogodkov. V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici je bila v torek zvečer svečana skupna seja pokrajinskega in občinskih svetov. Udeležili so se je številni župani, pokrajinski in občinski odborniki in svetovalci, župani in svetovalci slovenskih občin, prefekt in deželni svetovalci. Na svečanost so prinesli tudi zastave pokrajine in posameznih občin. U-vodno besedo je imel predsednik pokrajine dr. Bruno Chientaroli, ki je poudaril delež, ki ga je dalo tukajšnje slovensko in italijansko prebivalstvo v borbi proti fašizmu. Za njim je pozdrave partizanskih združenj prinesel Silvino Poletto, v slovenščini pa je spregovorila odbornica Marija Ferletič. Poudarila je delež, ki so ga dali ljudje tukajšnjih slovenskih krajev v borbi proti fašizmu in spomnila se je dogodkov, ko so Nemci požigali in ubijali po naših vaseh. Uradni govor je imel časnikar Giorgio Zardi, ki je prikazal vzroke, ki so privedli do vseljudskega odpora proti fašistični strahovladi. V svojem govoru se je dotaknil tudi današnjega fašističnega divjanja in dejal, da se dosežki osvoboditve lahko razblinijo, če pridejo spet do moči neofašisti. Na goriškem gradu je občina včeraj položila venec talcem. Svečanosti so se udeležili tudi bivši partizanski komandanti iz Ligurije. Jutri zjutraj ob 9.45 se bodo na sedežu pokrajinske uprave zbrali pokrajinski svetovalci, ki bodo položili vence v židovsko sinagogo in na glavno goriško pokopališče. Uradne proslave bodo tudi v slovenskih krajih. V sovodenjski občini bodo predstavniki občinske u-prave položili vence pred spomenike padlim na Vrhu ob 9.30, ob 11. uri pa bo polaganje vencev v Sovod-njah. V občini Doberdob bodo zastopniki občinske uprave položili vence na Poljanah ob 9.30, v Dolu ob 9.50, v Jamljah ob 10.15, pred spomenikom v Doberdobu pa ob 11. uri. V Števerjanu pa bo osrednja manifestacija jutri popoldne ob 1. uri. Manifestacijo prireja skupni vaški odbor za proslave 30-letnice osvoboditve. Na njej sodelujejo občinska uprava in vsa vaška društva. Proslava se bo pričela z mašo v domači cerkvi, nato bo sledilo polaganje vencev pred spomenikom, govor župana, govor predstavnika domače sekcije ANPI, nastop recitatorjev, nastop zborov «Briški grič», «F. B. Sedej» in «Mirko File j». Osrednje manifestacije ob 30-let-nici osvoboditve bodo v Doberdobu 1. maja predpoldne, v Sovodnjah pa v nedeljo 11. maja. Na obeh proslavah bodo sodelovale občinske uprave z vsemi društvi in ustanovami na področju občine. Jutri ob 11. uri prirejata krajevna sekcija ANPI in prosvetno društvo «Danica» na Vrhu proslavo 25. aprila. Po govoru prof. Venka Devetaka bodo sledile recitacije domačih otrok in nastop domačih pevcev. Bivši partizani in antifašisti v Gorici in neposredni okolici pa se bodo odzvali vabilu tukajšnjih sekcij ANPI in sodelovali pri običajnih vsakoletnih svečanostih polaganja vencev. Ob 9. uri bo polaganje vencev pred spomenikom v Pevmi, nato se bo avtomobilska kolona pomaknila v Podgoro, odtod pa v Štandrež, kjer bo zbirališče za skupni odhod na glavno goriško pokopališče. Tu naj se ljudje zberejo pred 10. uro. Na sporedu je polaganje vencev partizanskih združenj in slovenskih organizacij. V nedeljo, 27. aprila pa bo večja manifestacija na glavnem pokopališču v Tržiču, kjer bo odkritje kostnice - spomenika padlim partizanom. Na razglasnih deskah po mestu so se pojavili priložnostni lepaki občinske in pokrajinske uprave. Lepake so dale nalepiti tudi razne demokratične protifašistične stranke. Nekatere stranke so izdale tudi tiskovna poročila. Med temi tudi Slovenska skupnost. V njenem poročilu je rečeno «da smo Slovenci dali neprimerno hud krvni davek v neenakem boju s črno tiranijo». Poleg jutrišnjih in nedeljskih proslav bo prihodnji teden, v četrtek, 1. maja, osrednja proslava 30-letnice osvoboditve, ki jo prireja SPZ in ZSŠDI. Priredili bodo štafeto od Ja-melj do Števerjana, kjer bo osrednja zaključna proslava. Tudi na Tržiškem bodo dostojno proslavili 30. obletnico osvoboditve. Osrednja manifestacija bo v nedeljo, 27. aprila, v Tržiču. Ob 8. uri bo na Trgu republike zborovanje, kjer se bodo sešli predstavniki občinske uprave, borčevske organizacije, raznih drugih organizacij ter antifašisti. V sprevodu bodo šli po glavnih mestnih ulicah ter bodo pred spomeniki, ki spominjajo na padle v osvobodilnem boju, položili vence. Na Trgu republike bo nato ob 10.45 zborovanje, na katerem bodo govorili predstavniki občin in ANPI. Ob 12. uri bodo šli na glavno tržiško pokopališče, kjer bodo svečano odkrili spomenik - kostnico v spomin 236 jugoslovanskih in italijanskih partizanov. Včeraj ob 15. uri so delavci tržiške tovarne Detroit pripravili v prostorih tovarne proslavo 30-letnice zmage nad fašizmom. Na njej sta o pomenu te obletnice spregovorila Rolando Gian, član furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, ter Spartaco Zorzenon, predstavnik pokrajinskega odbora ANPI. Podobna proslava bo danes ob 16. uri v prostorih tovarne Nest-Pack. Govorila bosta Galliano Fogar, ravnatelj zgodovinskega centra, in Spartaco Zorzenon. Jutrišnji urnik trgovin Ob dnevu vstaje, jutri, 25. aprila, bodo na Goriškem vse trgovine zaprte, razen mlekarn in pekam, ki bodo odprte v jutranjih urah. Gramofonska plošča ob 80-Ietnici Vodstvo Enala je ob 30-letnici o-svoboditve izdal gramofonsko ploščo, na kateri so posnete pesmi in poezije posvečene odporništvu. Plošča, ki jo bodo prodajali že konec tega meseca (cena 3.000 lir), nosi naslov «Odporništvo včeraj in danes». Plošča obsega naslednje pesmi: «Bella ciao», «Figli di nessuno», «Valsesia». «Il Bersagliere ha cento penne», «Festa d’aprile», «Lontano, lontano 1944», «Fratello mio riposa», «Cielo del Pireo», «La libertà non è star sopra gli alberi»» ter «Un popolo unito non sarà mai vinto». Poleg tega so na plošči posnete tudi naslednje poezije: «Preghiera del ribelle», « A Jan Palach», «Devi vivere» in «Mai». PRIPRAVE NA SEJEM ESPOMEGO Vinska razstava «belo in belo» bo letos v Ulici S. Chiara Uresničili bodo tudi dve vzporedni pobudi: razpravo o evropskih merilih za zaščito vinske kakovosti ter objavili kažipot za kmečki turizem Z nastankom blagovnega sejma ESPOMEGO se je rodil tudi sejem belih vin, ki so ga poimenovali «Belo in belo». Takrat je v naši pokrajini obstajal samo en konzorcij za zaščito tipičnih vin, in sicer v Brdih (Collie). Na njegovem področju, ki sega od Gorice do Mernika, pridelujejo kar osem izvrstnih belih vin, in sicer briško rebulo, malvazijo, sivi pinot, rizling italico, beli pinot, sauvignon, tokaj in traminer. Lansko leto pa so v nižinskem področju goriške pokrajine ustanovili drug konzorcij, ki ga imenujejo Isonzo, kjer sicer ne pridelujejo briške rebule, zato pa imajo poleg zgoraj navedenih vinskih vrst še renski rizling in verduzzo. Od začetka so vinske razstave prirejali v grajskih pritličnih prostorih, ki so bili najbolj prikladni za tako prireditev. Na njej so se sprva predstavili samo domači proizvajalci, sčasoma pa so se jim pridružili proizvajalci iz drugih krajev ter tudi iz drugih držav. Tako je postala Gorica kraj, kjer je bilo mogoče dobiti domala vsa bela vina, ki jih pridelujejo v Evropi. Ker pa je oddaljenost vinske razstave od matičnega središča v dolini Korna povzročala obiskovalcem precejšnje neprihke, so prireditelji letos sklenili razstavo «Belo in belo» prirediti v občinskem razstavnem prostoru na vogalu Ul. S. Chiara. Na letošnji razstavi pa bodo prikazali tudi iz tropin žgane pijače ter likerje, ki jih proizvajajo naše žga-njarne. Kot prejšnja leta bodo tudi letos priredili okroglo mizo o vprašanjih vinogradništva ter se bodo zlasti poglobili v določila skupnega evropskega trga o zaščiti kvalitetne vinske proizvodnje v določenih regijah. Pri nas uporabljajo za poimenovanje nadzorovanega izvora vina kratico DOC (denominazione di origine controllata) v evropski skupnosti pa uporabljajo kratico v.q.p.r.d. in pomeni določeno kvaliteto vina v neki regiji. Naša vina niso vpletena v spore, ki so se prav v zadnjih dneh razplamteli med Italijo in Francijo in ki jih rešujejo v okviru evropskih teles, ker so kakovostno opredeljena in zaščitena, ampak se nanašajo poprej polemike na nekvalitetna vina, ki jih proizvajajo v velikih količinah in prodajajo po nizkih cenah. Ob vinskem sejmu bo Agroturist objavil nekakšen kažipot kmečkega turizma v naši deželi, kjer bodo podrobneje opisane pobude, ki jih je ta organizacija uresničila posebno v naši pokrajini, da bi ovrednotila kmetijstvo, zlasti še vinogradništvo. Tako se bodo bralci seznanili s cesto češenj in vina, speljano po Brdih, ter s cesto merlota, speljano po nižinskem delu naše pokrajine. Knjižica pa je zanimiva tudi zategadelj, ker predstavlja širšemu krogu ljubiteljev dobrega vina vrsto podobnih pobud v drugih vinorodnih krajih naše dežele in ker jim omogoča nakup vina neposredno pri proizvajalcih. OB IZSTOPU MLADIH VODITELJEV Pred razsulom liberalne stranke v Gorici Izstop precej močne skupine mladih liberalnih voditeljev iz Italijanske liberalne stranke v Gorici pomeni na Goriškem da se bliža trenutek konca za to stranko, ki je v goriškem političnem življenju v preteklosti precej pomenila. Predhodniki te stranke so bili med najvidnejšimi iredentisti v Gorici, Tržiču, Gradišču, Krminu in Gradežu v letih pred prvo svetovno vojno. Po priključitvi k italijanski državi so bili ljudje te stranke tisti, ki so dovolili, da so na oblast v občino in druge ustanove prišli fašisti. Po letu 1945 smo v novoustanovljeni liberalni stranki našli najvidnejše eksponente goriške italijanske buržoazije, vidne ljudi v Legi nazionale, vidne ljudi v raznih združenjih in ustanovah gospodarsko -strokovnega značaja. Njihov pomen v goriški javnosti je bil vedno velik, večji od sile, ki so jo v raznih izvoljenih svetih predstavljali. To so bili zastopniki industrijcev, veletrgovcev, gradbenih podjetnikov, kmetijskih veleposestnikov. Od časa do časa so vstopali v stranko študentje, ki so v tej stranki videli znak starega, laičnega in pro-tikonfesionalnega liberalizma. Nekateri so v stranki ostajali, ker jim je to odpiralo številna vrata, drugi va so razočarani odhajali. V zadnjih letih se je skupina mlajših članov po precejšnji dialektični debati opredelila za stališča reorganizacije stranke. Sledili so nauku poslanca Bonee, ki je v vsedržavnem merilu vodil opozicijo Malagodiju. V naši deželi so imeli precejšnjo moč, saj je bilo z njimi tudi precej liberalcev iz Trsta z dosedanjim deželnim tajnikom Trau-nerjem m čelu. Po zadnjem vsedržavnem kongresu, ko sta še Malagodi in Bigmr-di povezala z desničarjem Edgardom Sognom (znan je po poizkusu državnega udara) in izločila iz vodstva levico, je ta pričela iskati nova pota. Poslanec Bonea je ob koncu lanskega leta izstopil iz PL1 in prestopil v republikansko stranko. Sledili so mu številni somišljeniki v drugih krajih države. Večinoma so šli k republikancem, v Milanu pa so šli tudi v socialistično stranko. V Gorici je do množičnega izstopa nenadoma prišlo v soboto zvečer. Dan prej je mestna sekcija PL1 v Gorici, kjer so v večini malagodi-jevci, odobrila resolucijo, v kateri je obsojala delavce LACEGO, ker so zasedli županstvo. Pokrajinski tajnik Lugnani je skušal objavo te resolucije prepfečiti. Ni mu uspelo. Po prvih netočnih časopisnih vesteh, je v soboto tržaški italijanski dnevnik prinesel točno besedilo resolucije. To je bilo za Lugnanija in somišljenike preveč in v soboto zvečer so se sestali ter sklenili izstopiti iz stranke. Ustanovili so «Movimento liberale democratico». Iz PLI so izstopili pokrajinski tajnik Ezio Lugnani, ki je tudi pokrajinski svetovalec. Izstopil je tudi najmlajši med tremi občinskimi svetovalci PLI dr. Eugenio Del Piero. Prav tako so izstopili voditelji Franca Graniti por. Majo, dr. Franco Obizzi. dr Guido Debeus, dr. Sergio Falzari, dr. Luciano Loricchio, Roberto Huala in Frida Lininger Corubolo. Še pred časom so PLI zapustili nekdanji tajnik in občinski svetovalec odv A-gostino Majo in tajnik mladine Marino Degrassi iz Gradeža Liberalna stranka je danes na Goriškem v razsulu. V njej so o-stali nekateri predstavniki gospodarske buržoazije, ki so politično brez volilne baze. Tudi pri nas je liberalna stranka zabeležila svoj vzpon leta 1965. Na zadnjih upravnih volitvah so liberalci dobili tri svetovalce v občinskem svetu v Gorici (tretjega sicer za las v dvoboju s socialdemokrati), enega v občinskem svetu v Tržiču, enega v Krminu in enega v pokrajinskem svetu. Že na podlagi zadnjih deželnih volitev leta 1973 je bilo jasno, da bodo izgubili marsikatero pozicijo. Po izstopu skupine mladih pa postaja problematično liberalno zastopstvo v vseh omenjenih ■izvoljenih svetih. Morda bodo ohranili enega ali dva svetovalca v goriškem občinskem svetu. Iz vseh ostalih voljenih organov pa bi morali izginiti. Skupina mladih pa že misli na pogajanja z republikansko stranko Seveda bodo od te stranke zahtevali določene garancije. Možnosti za skupni nastop pa je precej, kajti republikanci si prizadevajo dobiti čim-več glasov, da bi postali nekaka vez med demokristjani in socialisti. Tečaj prometne vzgoje za učence osnovnih šol Goriška občina in goriški avtomobilski klub (ACG) bosta tudi letos v prvi polovici maja priredila tečaj prometne vzgoje za učence četrtih in petih razredov osnovnih šol goriške občine. Letos se bo tečaja udeležilo 889 otrok iz 59 razredov, ki bodo morali najprej uspešno opraviti ustni izpit. Najboljši u-čenci se bodo potem udeležili zaključnega dela tečaja. Na vseh didaktičnih ravnateljstvih goriške pokrajine in na šolskem skrbništvu so na ogled program za izpite za učiteljski natečaj, ocenjevalne lestvice za omenjeni natečaj in učni načrti za štirimesečne tečaje, ki jih predvideva odlok predsednika republike 417/1974 v prvi točki, šolsko skrbništvo javlja, da bo prosvetno ministrstvo kmalu izdalo odločbo o učiteljskem natečaju. 1/speA filma «La villeggiatura» V kinodvorani Verdi so v nedeljo zjutraj predvajali film «La villeggiatura», ki pripoveduje o političnih internirancih med fašizmom na e-nem izmed južnih italijanskih otokov. Film prikazuje takratno življenje internirancev, tako tistih pro-tifašistov, ki so spadali v bogato intelektualno družbo kot onih, ki so prihajali iz delavskih vrst. Predvajanje filma je omogočila goriška občinska uprava v sklopu ciklusa protifašističnih filmov. Tudi ob tej priliki je bila dvorana Verdijevega gledališča nabito polna gledalcev. Podobni filmi bodo na sporedu slednji dve nedelji. na- Udeiežeuci proslave 30-ietuiee osvoboditve v sejni dvorani soriške pokrajine. OBSODBA TREH MLADENIČEV Premalo ali preveč? Sodna razprava ,ki se je zaključila z obsodbo treh mladeničev, Paola Danellija, Vittoriana Leghisse Rossija in Marjana Tomažiča, je bila včeraj v mestu predmet številnih razgovorov in komentarjev. Zanjo je namreč vladalo veliko pričakovanje in to smo lahko opazili tako na torkovem kot na ponedeljkovem procesu. Posebno v ponedeljek, ko so sodniki izrekli razsodbo, je publika do kraja napolnila sodno dvorano. Predvsem je šlo za mladeniče, prijatelje treh obtožencev, ki so vseh šest ur pozorno poslušali potek razprave. V mestu se je vest o obsodbi treh Goričanov razširila že v ponedeljek zvečer. Seveda, kot se to dogaja ob takih priložnostih, obstajajo deljena mnenja, kar se tiče obtožbe. Nekateri namreč trdijo, da so trije res razgrajači, niso pa taki vandali ,da bi lahko storili kaj takega. Za take ljudi je obsodba prehuda. Drugi pa trdijo, da jo to naraven rezultat življenja, ki so ga trije vodili ,in je navsezadnje kazen še premila. Mislimo, da nismo poklicani za to, da dvomimo v odločitev sodišča. Ob tem dogodku pa se vsiljuje drugo vprašanje, ki se, na žalost, poraja tudi v našem mestu. V zadnjih mesecih smo bili priča številnim tatvinam, pretepom in podobnim izgredom s strani mladeničev, ki živijo ob robu naše družbe. Za njihova dejanja nosimo krivdo vsi, predvsem pa pristojni državni organi, ki ne znajo poiskati rešitve določenim socialnim problemom. Tudi vprašanje kazermet je eno izmed takih. Številne družine že leta in leta živijo v nehigienskih prostorih in v ekonomski stiski. V takih pogojih pa ni nič čudnega, da mladenič zaide na slabo pot. Ponedelj-j kova razprava nas opozarja pred-I vsem na to. Goriška občina obvešča vse, ki nameravajo ob priložnosti prihodnjih občinskih in upravnih volitvah razdeljevati volilne sezname, naj prošnjo izpolnijo na navadnem papirju ter jo naslovijo goriškemu županu. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije - liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo v torek, 29. aprila, roditeljski sestanek. Ta bo v risalnici učiteljišča v Ulici Croce 3 ob 18. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Ravnateljstvo trgovske šole obvešča, da bo v ponedeljek, 28. aprila, v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Ob 17. uri bo sestanek za starše tretjega razreda, ob 18. uri pa za vse ostale razrede. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni na sestanek. Prosveta V okviru proslav ob 30-letnid osvoboditve prirejajo prosvetno društvo «Jezero», športno društvo «Mladost» in sekcija ANPI v Doberdobu predavanje časnikarja Stojana Spetiča o «Črnih mrežah». Predavanje bo v prosvetni dvorani v soboto, 26. aprila, ob 20.30. Razna obvestila V nedeljo, 27. aprila, bo v Podgori spominska proslava pokojnega Lojzeta Bratuža po sledečem sporedu: ob 11. uri maša za pok. Lojzeta Bratuža, ob 11.30 odkritje spominske plošče, polaganje vencev, nastopi zborov in deklamatorjev. Kmečka zveza obvešča, da bodo v njenem uradu v Ulici Malta 2 do ponedeljka, 28. aprila, izpolnjevali pole za davčno prijavo. -Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Juppy du». A. Celentano in C. Rampling. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Zorro». A. Delon in O. Piccolo. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Anno uno». L. Vanucchi in D. Darei. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Tarzan e i segreti della foresta». R. Yestaran in D. Sharman. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Una prostituta al servizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato». G. Raili in G. Giannini. Barvni film. Mlajšim od 18. let prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Mio Dio come sono caduta in basso». L. An-tonelli in A. Lionello. Barrai film. Preoovedano mladini pod 14. letom. PRINCIPE 17.30—22.00 «La terra si tinse di rosso». R. Steiger in R. Bryan. Barrai film. Nova Gorica SOČA «Krvavi lov», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Diamanti za svobodo», ameriški barvni film ob 18.00 hi 20.00. DESKLE «Smrt v Benetkah», italijanski barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Andrea Buriini, Valentina Tell, Roberto Marchesan. SMRTI: 85-letna gospodinja Luigia Zuliani por. Debenjak, 74-letna gospodinja Francesca Furlani, 60-letni uradnik Giovanni Longo, 72-letna Josipina Čeme, 82-letna upokojenka Giuliana Picecco, 94-letna gospodinja Lucia Peritz vd. Cicigoi. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Al Redentore, Ulica Rosselli. KRM VODIJO DOLOČENI SKLEPI Nemški človek ni več vojak? V zahodnonemški vojski je veliko samomorov V delu z tiska se govori o «tuji» vojski Mnogi so prepričani, da so Nemci narod vojakov. To svojo trditev skušajo podkrepiti tudi z dosedanjo zgodovino te nacije. Kaže pa, da to ne bo držalo, pa čeprav je tudi res, da se je Nemec «v u-niformi dobro počutil». Pustimo ob stran zločinstva iz druge svetovne vojne. Ne moremo jih pripri-sati Nemcem, pač pa nacizmu, kajti podobne zločine so vršili tudi drugi narodi, ki so imeli podoben sistem. Pomislimo le na ustaše, na italijanske fašiste in drugo podobno sodrgo. Kaže, da se Nemec ne počuti več tako dobro v uniformi. Kaže, da Nemci niso več «rojeni vojaki», kot so zanje nekateri trdili. V nemški vojski je vedno več samomorov. Najprej nekaj primerov: Kaplar Jochen Willer je bil za svoje predstojnike «odličen fant». Njegovi tovariši iz enote pa ga niso visoko cenili, ker ni bil kdove kako družaben. Preveč mehanične življenje na plovnem objektu mu je šlo hudo na živce, tako da ga je zajela «globoka pobitost», ki ga je BERITE V NOVI ŠTEVILKI TY-15 Str. 4 ZADNJI BOJI V ZGOR-NJESAVSKI DOLINI Str. 5 KLAVCI IZ JASENOVCA Str. 16 NA SMRT OBSOJEN silila k samomoru. Nekega dne je bil na valobranu v Wilhelmshavnu. Od tod je poklical svojega podoficirja po telefonu. Enostavno mu je rekel: «Gospod podčastnik, tu je kaplar Jochen Willer. Pokorno vam sporočam, da se bom ubil». Podčastnik, ki je «odličnega fanta» dobro poznal, je zdrvel proti telefonski kabini, vendar je prispel prepozno in našel komaj 20-letnega fanta v krvi. Pognal, si je kroglo v glavo. Temu primeru, ki ga je pred nedavnim prinesla neka zahodnonem-ška revija, sledijo drugi primeri: Padalski lovec Mathias Heppner ni mogel prenesti življenja v vojašnici. Kot mnogi drugi tovariši iz enote je praznike preživljal doma. Ko pa se je bilo treba vrniti v vojašnico, mu nikakor ni šlo obleči uniformo. Pred pozivom v vojsko je bil Mathias Heppner strojnik, pravzaprav je upravljal bager. Pri neki nesreči na delu se je tudi huje poškodoval. Kljub temu so ga sprejeli v vojsko, kjer «se ni mogel znajti». Nekega dne je pisal materi daljše pismo in v njem tožil: «Ne morem več zrdžati. Narednik ' Spiess mi ne da živeti. Kriči in rjove na mene, ko ne morem držati koraza z ostalimi». Ko človek prebira te vrstice, se mu zdi. da prebira Kiessova dela o nemški vojski. Toda Kiessovi vojaki kljub surovemu ravnanju podčastnikov zdržijo. Mathias Heppner pa ni zdržal. Vzel je čezmerno dozo usoavalnih praškov Preprosti vojak Friedrich Rein-stadler je v prostem času bil «v mestu», kjer se ga je nekoliko nalezel. Ko se je vrnil v vojašnico, bi bil moral zaigrati na trobento običajno večerno «tišino». Pa mu ni in ni šlo, da bi «svoje fante» poslal spat. Dežurni podčastnik je, kot je v nemški vojski in tudi v drugih vojaskah «normalno», nad njim zarjovel, toda mladi vojak se za njegovo rjovenje ni zmenil Sledilo je to, kar je moralo sledil Friedrich Reinstadler je moral na «kruh in vodo» v «samico». Pa ne za dolgo. Brž, ko so ga zaprli, si je snel vezalke in se nanje obesil na okno. Tako so ugotovili ob prvem obhodu, ko so ga našli že mrzlega. Friedricch, ki ni prenesel «rjovenja» dežurnega podčastnika, ki je bil star 20 let. Johannes Gerigk je služil domovini le 43 dni. Bil je pri topništvu, ki «mu ni ležalo». Kljub temu je pisal staršem, da se «kar dobro počutim». Še več, «privadil sem se grmenju, ki me prav nič ne moti». Toda to je zabeležil le zato, da bi starše pomiril, dejansko pa še v vojski ni nikakor znašel in rad bi se bil čimprej vrnil «na dom, k staršem»; kot je zapisal drugje. Ko se je «počil», je bil star 22 let. Ker šteje zahodnonemška vojska okoli pol milijona vojakov in častnikov ter ostalega kadra, štirje samomori morda niso niti nekaj izrednega. Toda mi smo po nemški reviji povzelile štiri primere, medtem ko je val samomorov neprimerno večji. Na obrambnem ministrstvo v Bonnu zelo neradi govorijo o tem. Še več, prepovedali so pisati o tem. Toda v zadnjih štirih letih je napravilo samomor kar 407 zahodnonemških vojakov in podčastnikov. To pa niso več le «štirje primeri», posebno ne, če k gornjim številkam dodamo še poskuse samomorov, ki jih je še veliko več. Leta 1970 je poskusilo napraviti samomor 560 zahodnonemških vojakov, lani že 815, to se pravi, da število samomorov v nemški vojski narašča. S temi že itak zelo zgovornimi številkami pa ne soglaša Uwe Bel-ling, vseučiliščni strokovnjak za živčne bolezni, ki trdi, da so v zahodnonemški vojski imeli v letih 1967-1968 kar 561 samomorv, poskusov samomora pa je bilo 3.199. Največ ramomorov in poskusov samomora beležijo v mornarici. O tem Uwe Belling pravi: «Mnogi mornarji izhajajo iz družin, kjer so se starši ločili. Zato ti mladi ljudje težijo za pustolovščinami, želijo si pluti v daljne dežele, v resnici pa prispejo v tesne prostore vojaških plovnih objektov in v tesne krčme pristanišč. Med njimi se še najbolj razpase alkoholizem, ki je že nekakšna tradicija med mornarji. Tistega morjarja pa, ki mu ni do pijančevanja, ostali izločijo. In tedaj se mladenič počuti osamljenega in nevarnost samomora je tu. Poveljstva nemške vojske so dolgo odklanjala ugotovitve, do katerih je prišel Kielski strokovnjak Uwe Belling. Toda pred nedavnim je predstavnik zahodnonemške vojske Karl Wilhelm' Berkhan uradno priznal, da je imel Belling prav in da je zahodnonemška vojska začela vprašanje samomorov proučevati kot najbolj akutno vprašanje. Zahodnonemško obrambno ministrstvo bo sicer vse to zanikalo, kar je tudi razumljivo, toda zahodnonemška publikacija prihaja na dan tudi z nekaterimi .podatki, ki izhajajo iz najbolj' tajnih arhivov in uradov. Zahodnonemški obrambni minister Leber naj bi bil, po pisanju nemške revije, jeseni lani poslal vsem poveljstvom zahodnonemške vojske strogo tajno okrožnico, v kateri je govor o samomorih med vojaki Nadalje je s tem v zvezi rečeno, da obrambni minister zahteva od višjih poveljstev veliko pozornost in odgovornost za vsak primer. Častniki in podčastniki se pozivajo, naj spremljajo obnašanje vojske in naj opazujejo «naslednje simptome»: občutek strahu, razdražljivost, nagnjenost k izpadom, motnje pri spanju, alkoholizem itd. itd. Iz okrožnice, ki jo je poslal obrambni minister vrhovnim poveljstvom, izhaja, da so najpogostejši vzroki tragedij pri mladih vojakih: alkohol, mamila, težave v vojski, ljubezenske težave, pomanjkanje denarja . . . Verjetno ne bo nikoli znano prav vse, kar se s tem v zvezi dogaja. Toda gotovo je, da v zahodnonemški vojski nekaj ni prav. To ugotavljajo tudi psihologi in socialni pedagogi, ki so jih sedaj potegnili v vojsko, da bi pomagali častnikom pri gradnji nove vojske. Govor je tu o naslednjem: «Stroga, vendar razumna disciplina, dobro premišljen načrt službe, 'mristno in pametno dopolnjevanje prostega časa in podobno ravnanje z vojaki je edina pot k temu, da se mladi vojak ne bo čutil tujega v svoji vojski». Če je govor o tuji vojski, pomeni, da v vojski nekaj ni prav. Tako pravijo Nemci, za katere smo že prej rekli, da jim čeprav zgrešeno prtijo posebno naklonjenost do uniforme. Nemec, sodobni nemški človek uniforme torej ne mara in se v njej ne počuti kdove kako dobro. To bi prav gotovo ne bilo napak. EISENSTEINOV FILM V «LA CAPPELLA» Que viva Mexico Razraovsky v «Sanf Eleni» Od petka 25. do nedelje 27. a-prila bo «La Cappella Underground» nudila izjemo priložnost. Na sporedu bo material štirih ur, ki ga je veliki simjetski režiser Sergej Mihajlovič Eisenstein posnel leta 1932 za jilm «Que viva Mexico!». Film ni bil nikdar dokončal zaradi trenj z ameriškimi producenti, na katere se je ob priložnosti naslonil Eisenstein za svoj mehiški jilm. Doslej smo v Italiji poznali le poldrugo uro tega materiala. Sedaj pa bomo lahko videli «verzijo» filma, ki jo je na podlagi posnetega materiala pripravil filmski zgodovinar Jay Leyda. Cappella, ki bo film izjemno prikazala v sodelovanju z Museum of Modem Art iz New Yorka, s Festivalom narodov iz Firenc in z Državno kinoteko v Rimu, bo film predvajala vsak dan enkrat: ob 19. uri prvi del, ob 21.30 drugega. Guillermin-Allen : «The Towering Inferno» A ameriški kinematografiji se je torej uveljavila smer filmov, ki temeljijo na uprizoritvi vsakovrstnih katastrof. Vtis imamo, da se tudi ta smer vključuje v današnjo dekadenco Hollywooda: tudi tu se mode uveljavljajo nad trajnejšimi usmeritvami, kakršni so bili običajni žanri starega Hollywooda. «Tre Towering Inferno» (L’inferno di cristallo), ki sta ga režirala John Guillermin in producent Irwin Alien, je morda skupaj z zloglasnim «L’esorcista» najvidnejša priča sedanjih reakcionarnih smeri ameriškega filma. Katastrofa velikega nebotičnika, ki jo «The Towering Inferno» prikazuje skozi dve uri in pol dolg film, se namreč začenja z navidezno družbeno kritiko, ki se pa razvija v pravo «katarzo»: ameriška družba potrebuje take katastrofe, trdi film, zato da postane moralno trdnejša. Film se namreč objame tesnega moralizma v prizorih, ko nekatere osebe ne sprejemajo discipline, ker si hočejo rešiti življenje. Lahko upravičeno domnevamo (kljub temu, da nismo vajeni tako ozkega sociološkega gledanja), da se film nanaša tudi na nujnost, da Amerika najde spet enotnost pred porazi, kakršen je tisti, ki jo sedaj prizadeva v Indokini. Film je tehnično spreten, a brez vsake filmske dialektike, tako da se res čutimo dolžne iskati kak globlji pomen poleg navedenega. Komercialna operacija temelji tudi na združitvi številnih imen i-gralcev: nastopajo namreč Steve McQueen, Paul Newman, William Hólden, Faye Dunaway, Fred A-staire, Richard Chamberlain, Susan Blakelym, Jennifer Stones, Robert Vaughn, Robert Wagner. S. G. rtiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiinimiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii , BREZ MEHANIZACIJE, LE S TEŽAŠKO SILO Mogočno Rumeno reko so primerno ukrotili Poprečni pretok 3.000 kub. m vode v sekundi ■ V času nalivov tudi 30.000 kub. m v sekundi ■ Nekoč velike poplave ■ 0 tem se danes ne govori več Še pred nedavnim, še v dobi, ki se je starejši prav dobro spominjamo, smo skoraj vsako pomlad mogli v tisku brati o valovih lakote, ki so zajemali Kdajsko pred novo žetvijo. Stotisočijljudi so u-mirali od lakote. Skoraj hkrati s temi so iz daljne Kitajske prihajale tudi vesti o velikih poplavah, ko so velike reke preplavljale o-gromna področja in ogražale milijone ljudi. Skoraj ga ni bilo leta, ko bi na Kitajskem ne bili doživeli poplav tudi z desettisoči mrtvih. .Seveda je bilo to na Kitajskem malo manj kot nekaj normalnega, r.aj.je,Kitajcev «kot mravelj», so se tolažili, kolikor so se tolažili, v tako imenovanem bogatem svetu. Po zmagi nove Kitajske se je še nekajkrat omenjala lakota, še lani in predlanskim se je omenjala «nevarnost vode», toda to je vse. O lakoti in poplavah, kaže, v bodoče ne bo več govor. Najhujšo nevarnost na Kitajskem je glede poplav predstavljala Rumena reka, ki je tudi največja reka v tej deželi. Je to tudi ena največjih rek na svetu. Rumena reka je dolga nekaj nad 5000 km, ima kakih 30 večjih pritokov in je v zadnjih 2.000 letih zaradi svoje hudourniške narave kar 26-krat zamenjala korito. Odslej, verjetno, ne bo več menjavala poti, ker so jo skoraj v Celoti «ukrotili». Rumena reka je za Kitajsko izredno pomembna, pa čeprav je bila do včeraj njen bič, saj so ji tudi rekli «kitajska žalost». Sotočje Rumene reke obsega najbolj plodna področja Kitajske, tu živi tretjina kitajskega prebivalstva, torej nad 250 milijonov ljudi, Rumena reka je, kot smo že rekli, muhasta, nekako hudourniška reka. V času zmerne suše znaša njen pretok na področju izliva o-koli 3.000 kubičnih metrov vode na sekundo. V času velike suše se more ta količina skrčiti že na samih 150 kub. metrov na sekundo. Čeprav je Rumena reka v normalnih razmerah v precejšnjem svojem toku plovna, v času velike suše plujejo po njej le čolni. Toda ta reka more ob velikih nalivih v zgodnji pomladi in v pozni jeseni doseči tudi obseg, ki človeka zmrazi. Ob visokih vodah ima Rumena reka pretok 30.000 kub. m vode v sekundi, to se pravi 10-krat več kot v razmerah blage suše, oziro- V tržaški občinski galeriji razstavlja te dni znani tržaški likovnik Ernesto Zenari, ki je pred nedavnim razstavljal v galeriji Cartesius. Njegova sedanja razstava je antološkega značaja in je umetnik razstavil na njej vrsto svojih odli čnih bakrenih tolkanic prvenstveno nabožne motivike, ter štiri dragocene male brone, ki sta mu jib vlila znana tržaška strokovnjaka brata Scabar. Na sliki Zenarijeva «Nevihta na plaži» ma v razmerah normalnega pretoka. Ob visoki vodi zavzema Rumena reka tretje mesto na svetu in sicer takoj za Amazonko in za Kongom. Zaradi primerjave bomo navedli še naslednji podatek: v spomladi in jeseni je Rumena reka po vodnem bogastvu štirikrat večja od Volge. Rumena reka je dobila svoje ime po tem, ker je zares bolj redkokdaj čista. Po navadi je kalna, ali celo motna, v nekaterih primerih pa nosi s seboj ogromne količine blata, saj so pred nekaj leti ugotovili, da je bilo v kub. metru vode kar 746 kg blata. Zaradi primerjave bomo povedali, da nosi Nil, ki «gnoji» del Egipta, komaj 1 kg blata na en kub. m vode. Rumena reka pa nosi v poprečju 37 kg blata. Pomislimo le, kaj se je dogajalo v davnih časih in tudi pred desetletji, ko je Rumena reka s tolikšnimi količinami voda prestopila Odslej, kaže, Rumena reka ne bo več oredstavljala nevarnosti. Na reki so od petdesetega leta dalje v teku velikanska dela za regulacijo toka. Dela trajajo že dolgo, že skoraj 25 let in bodo trajala še dolgo. Morda pa ne bodo dokončana nikoli, to pa iz povsem logičnih razlogov, iz tako imenovane narave reke same, saj smo že podčrtali, da Rumena reka prinaša z vodo velikanske količine blata. Najnevarnejši del Rumene reke je bil njen srednji tok. Tu so njeno silo «ukrotili» z mogočnimi nasipi in jezovi, na katerih gradijo hidrocentrale, rezervarje in odvodne prekope za namakanje. V zadnjih 20 letih je Kitajska napravila vzdolž Rumene reke in pritokov ter prekopov nič manj kot 130.COO km nasipov. Po Kitajski navadi, ki žal veljajo že vedno, so to opravili brez mehanizacije, brez strojev, skratka z napori milijonov ljudi. In vendar bi se mogli tu zgledovati tudi strokovnjaki visoko razvitih dežel. Toliko je tu uma in tehnike. Ko človek pogleda na nasipe in kanale, jezove in pregraje vzdolž Rumene reke, na prvi pogled nima vtisa o vloženem naporu. Zdi se, kot bi to bilo že od davna tako. Zdi se, kot bi si bila Rumena reka sama utrla to svojo pot skozi gozd, grmičevje, nasade. Nasipi so namreč porasli z grmovjem in drevjem, debele, težke cevi so «prodrle» skozi griče in gore in vse je poraslo in prekrito z zelenjem, da se človeku niti ne zdi, da bi bil to s svojim delom napravil človek. Toda pomislimo na naslednje: dolina je 6 ponekod tudi 7 m izpod rečnega toka Rumene reke. Rumena reka torej teče nad pokrajino, «v prvem tudi «v drugem» nasprotju. To se pravi, da so Kitajci, milijoni Kitajcev, zaščitili svoja polja po dolini Rumene reke z milijoni in milijoni kub. m zemlje in kamna, ki so jih vgradili v nasipe in te nasipe nato spremenili v gozd porasel z drevjem in grmičevjem, da bolje veže zemljo in kamenje. «Prekop ljudske zmage» v bližini čengčoua je eden prvih prekopov, ki so ga zgradili pri reguliranju Rumene reke. Prekop je dolg skoraj 53 km in odvaja iz Rumene reke vodo v reko Bej. Ker ima reka Bej zadostno korito, Rumena reka pa je s prostorom jeseni in spomladi na tesnem, odvajajo odvečno vodo Rumene reke v reko Bej. Toda preden se ta voda izteče v reko Bej, namaka 45.000 ha obdelovalne površine, ki danes da za 250 odst. več pridelka kot ga je dajala pred namakanjem. Ker gojijo tod predvsem bombaž, je donos bombaža danes neprimerno večji, kot je bil nekoč. Poleg tega pa ta prekop dobavlja vodo tudi čengčouu, to se pravi industrijskemu, kmetijskemu in mestnemu področju z 800.000 prebivalci. Kako zapletena in- hkrati kako dobro rešena je bila ponekod regulacija Rumene reke, kaže primer v kanjonu Sanmensi. Tu so bile pravzaprav tri različne «ožine», skozi katere teče voda in ki so jih strnili v eno samo tako, da so postavili nad 900 m dolg in 96 m visok jez, ki «kontrolira» ves tok reke, ker ustvarja za seboj velikanski rezervar, iz katerega «spuščajo vodo» v dolino tako, kot zahtevajo, oziroma kot dopuščajo razmere. In takih sistemov je na regulirani Rumeni reki veliko. V nekaterih primerih je še neprimerno bolje rešeno, kot na primer v primeru, ko je del toka «zajet» v nekak stranski tok, kjer se v velikanskem umetnem jezeru blato seseda, čista voda odteka, ko bo umetno jezero polno blata, bo postalo plodno polje, medtem pa bodo kraku Rumene reke pripravili novo korito, novo umetno jezero in s tem novo bodoče plodno polje. Kitajcev je veliko in vedno več jih bo. S takim načinom se u-stvarjajo nova polja, ki bodo dajala hrano novim generacijam. Se-! veda to ne bo šlo «v neskočnost», | toda to je sistem, kako zadržati j zemljo, ki jo vode Rumene reke j nosijo v dolino in z njo polnijo j rečno korito, ki je že sedaj, kot j smo videli, za nekaj metrov nad ravnino, nad polji. I Ne le ime, pač pa tudi stil njegovih del govori, da Stojan Raz-movsky, ki te dni razstavlja v tržaški galeriji «Sant’Elena» v Ulici degli artisti v Trstu, ni Postojnčan, od koder prihaja k nam v goste in da je Postojna le njegova, rekli bi. druga domovina, kajti brž ko stopiš v galerijo, dobiš vtis, da je napravljena dela napravil nekdo, ki se je že v mladih letih navzel, rekli bi celo napojil s črtami in potezami starih makedonskih cerkvenih podob in i-kon. Dela, ki so razstavljena, pa niso prav nič nabožna, ker Stojan Razmovsky vsaj na tej razstavi še najbolj upošteva ženski lik. Stojan Zazmovsky, ki je končal svoje šolanje in umetniško izobrazbo v Zagrebu, je izbral svojevrsten stil nekakšnega dvojnega ali celo trojnega pointilizma. Na platna makedonski slikar nanaša svoje motive v stilu pičič oziroma pik v več plasteh. Pa vendarle ne gre za plasti, pač pa za pointilizem v več barvah. V galeriji «Sant’Elena» razstavlja Stojan Razmovsky kakih 10 večjih in manjših olj in dva akvarela, med katerimi je tudi odličen a-kvarel bolj temnih črt. O njegovi umetnosti so doslej pisali številni domači in tuji kritiki, o njegovi umetyoèii in o njem kot umetniku piše publikacija «II Miliardo», ki mu posveča celo stran, prav tako ga omenjajo revija «Artisti alla ribalta» ter publikaciji «Critica d’Arte» ter «Gli anni 60-70 dell’arte italiana». Pri tem je zanimivo, da vsi kritiki vidijo v njegovih delih vpliv starega Bizanca, vpliv stare makedonske u-metnosti, kar se, seveda, vidi predvsem v njegovih človešk' : likih. Stojan Razmovsky je po rodu iz Makedonije, z obal Ohridskega jezera, živi pa in dela v Postojni. Doslej je imel veliko razstav doma, v Jugoslaviji in sicer v Beogradu, Zagrebu, Skopju, v Pulju in drugod, pa tudi v Parizu, Milanu, Neuchatlu, Benetkah, Veroni in še v kakih desetih drugih italijanskih mestih. Razstavljal je, seveda, tudi v Postojni, kjer je žel lepe rezultate. Tokrat se Zazmovsky prvič predstavlja tudi v Trstu in njegova sedanja razstava bo pustila lep vtis. Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Gale tiiitiiiiiiiiiiiimiuiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiirniuiiiiuiiiiimiiMmiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiimiifiiiiiiiiimii V OGNJENEM VRTINCU ČETRTEK, 24. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.55 NA MONTECITORIU SVEČANA SEJA parlamenta ob 30. obletnici osvoboditve Na svečani seji bo navzoč predsednik republike 12.30 Poljudna znanost: Stalna vzgoja 12.55 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za najmlajše: Smrtni skok 18.45 Poljudna znanost: Italijanske lutke 20.00 DNEVNIK 20.40 FAŠISTIČNA DIKTATURA: 1925 - 1926 Prvo nadaljevanje. Siže sta napisala Massimo Felisatti in Fabio Pittorru. Oddaji so dali naslov Inštrumenti oblasti in bo govorila o fašizmu. Po umoru socialističnega poslanca Mateottija 10. junija 1924 se je Mussolini, ki je bil že dve leti predsednik vlade, znašel v težavah. Val ogorčenja bi bil kmalu pomedel s fašizmom in del rimskega parlamenta, liberalni demokrati Amendole, Tu-ratijevi in Nennijevi socialisti in katoličani tedanje Ljudske stranke so se umaknili na Aventin in ustanovili nov parlament. «Upor» pa ni uspel, kralj je podprl Mussolinija, ki se je kmalu opomogel in frontalno napadel opozicijo. Pri tem mu je krepko pomagal Farinacci, ki je bil predstavnik najbolj desnega krila v fašistični stranki. Sredi februarja naslednjega leta je bil Farinacci nagrajen s tem, da ga je Mussolini imenoval za sekretarja stranke in s tem je še podžgal najbolj divje tokove v stranki, ki so še pospešili fizično uničevanje vidnejših antifašistov 21.40 KONCERT, na katerem bo pela Claudia 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Protestantizem 18.30 Tedenska oddaja o kulturnem in družbenem življenju Judov 18.45 Športni dnevnik 19.00 Atlas: HANUMANOVI POTOMCI Dokumentarec, ki pride nocoj na spored, je pripravila družba BBC. Govori o zanimivih «kotičkih» Daljnega vzhoda, Singa-pura in drugih krajev. Leta 1819 je v Singapuru ustanovil angleško kolonijo lord Stanford Raffles. Ker je to bilo svobodno pristanišče in v javni konkurenci s Holandci, se je angleška kolonija kaj kmalu razvila in utrdila svoje položaje. Istemu britanskemu lordu pa pripisujejo tudi ustanovitev botaničnega parka v tem mestu. Lord Raffles je v času svojega bivanja na Javi, na Sumatri in v Singapuru zbral veliko znanstvenega materiala in pozneje v Londonu tudi posebno ustanovo za vzrejo posebnih vrst živali. V singapurskem parku, ki je zelo znan po orhidejah, živijo večje skupine opic. 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 SPACCAQUINDICI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.35 in 14.10 TV šola: Perjad, Prvi maj, Aluminij v Jugoslaviji, Nemščina, Človek gradi, človek uničuje, Francoščina itd. 15.35 Francoščina 17.35 ČRKA NA ČRKO Beograjska mladinska oddaja črka na črko D. Radoviča _s svojo poigravajočo se strukturo, izvedbo in ciljem sledi uspešnemu subrealističnemu načelu vzgoje mladih. Kakor je naše znanje grajeno s polaganjem črke na črko, tako je tudi serija trinajstih beograjskih oddaj sestavljena v smislu didaktične rasti. Kljub temu, da po miselnosti in poznavanju jezikovnih posebnosti, slovenskim otrokom vse oddaje niso popolnoma jasne, jih lahko izvedbeno pritegnejo in zadovoljijo. To pa predvsem zato, ker je vizualizacija zelo dobra in učinkovita 18.05 Obzornik 18.25 VZPON ČLOVEKA 19.30 DNEVNIK 20.05 J. Semjonov: Sedemnajst trenutkov pomladi, nadaljevanka 21.10 Kam in kako na oddih? 21.20 xčetrtkovi razgledi: Celodnevna šola Oddaja bo prikazala izkušnje celodnevne šole v Beogradu. V oddaji bodo nastopili otroci, učitelji, starši 21.45 Iz koncertnih dvoran 22.15 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroške risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 OBRAČUN Z MRTVECEM, celovečerni film 22.00 Izlet z letalom, dokumentarni film 22.20 Sonce v Lignanu TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelj Anton Lajovic; 1910 Narava in človek; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Radijska drama; 21.45 Relaks ob glasbi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.10 Partizanska poezija; 10.45 Glasba in nasvet; 11.45 Ansambel Bralko; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.40 Mestrovichevo pismo; 15.00 Polke in valčki; 15.30 Partizanska poezija; 16.45 Poje Dalibor Brun; 17.00 Mladinski klub; 18.00 Glasba po željah; 18.30 Čarobna godala; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 21.00 Radijski oder. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 10.45 Svečana seje obeh delov parlamenta ob 30-letnici vstaje; 12.10 četrti program; 13.00 Četrkov spored; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in opema glasba; 18.00 Pisan glasbeni spo- red; 19.30 Jazzovski koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Neapelj in njegove popevke; 21.45 O snobizmu; 22.15 Operni koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19-3fl Poročila; 7.40 Jutranja glasba, 8.40 Kako in zakaj?; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9»° Plošče za poletje; 10.35 Na vas! strani; 12.40 «Alto gradimento». 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošč«’ 15.40 Glasbeno - govorni sporfrl 17.30 Posebna reportaža; V; . Telefonski pogovori; 19.55 Plošče. 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00. 15j°V: 19.00 Poročila ; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena niatinej • 9.05 Radijska šela: Besede in S sba - Miroslav Vilhar; 9-30 GJ? bena šola Velenje; 10.15 P° lijinih poteh; 11.15 Z nami ?°m in na poti; 12.30 Kmetijski n sveti; 12.40 Pihalne godbe: j0-Priporočajo vam...; 14.10 NaJ rodi pojo; 14.40 Med šolo. in delom; 15.45 «Vrtiljak»; r • Jezikovni pogovori; 17 00 1975»; 17.30 Naši znanstveniki pr^ mikrofonom; 17.45 Produkcija set; 18.05 Iz opernega art1!^’. 19.40 Ansambel Jožeta PrlVnn oó -19.50 Lahko noč otroci.; ^ bodeče žice; 21.40 Lepe melo^'lg 22.20 Trobenta in orgle; Davičo: Pesmi; 23.15 Paletd ^ pevk. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Začeli boste z dejavnostjo, ki vam ne bo prinesla zadoščenja. Več takta z novimi znanci. BIK (od 21.4. do 20.5.) V delovnih odnosih bo šlo kar dobro. Tudi kar se tiče družinskih razmer, ne bo nič novega. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Glede poslovnih zadev se ne boste mogli pritoževati. Ne bo pa enako v vaših novih čustvenih stikih. RAK (od 23.6. do 22.7.) Prišlo bo do sprememb v delovnem programu. Pismo ali vest od ljubljene osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zvezde vam nakujejo srečo. Kar se tiče čustvenih zadev, se ne boste mogli pritoževati. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Poslovni tekmeci vas bodo spravili v zagato. Novi znanci se bodo vrinili v vaše družinsko življenje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prejeli boste ugoden finar^™r^ča-dlog, razmislite o njem. h" " kovana vesela novica. . j ) ŠKORPIJON (od 24.10. d° "L-à-Če se ukvarjate s 5rS0VS^ir^40 po- L^e se UKvarjcue a no- šanji, jim posvečajte ^erje zornost. Vaše čustveno ra se utrjuje. 12.) . STRELEC (od 23.11. do ^ uni-Z neodločnostjo tvegate, -ajte čite vse, kar ste dosegli. :e, odpraviti svoje nerazpol KOZOROG (od 21.12. d° f'in Manjša napetost med v 0(j-predstojniki. Ne računaite v. ljube, ki so vam bile dane dam. , 1Q t j O- VODNAR (od 21.1. d0,; c prav dločno se boste spoprijeli ^ nimi vprašanji. Zanimajte težkoče svojcev. Vaša RIBI (od 20.2. do 2CMO ^ potrpežljivost bo postavi", ^a-preizkušnjo. Gmotm m ter v.flin miV družini. NOGOMET ; POKAL UEFA Twente je izločil torinski Juventus V tekmo vanju za pokal pokalov je Crvena zvezda v Beogradu remizirala in tudi izpadla Juventus — Twente 0:1 (0:1) JUVENTUS: Zoff, Gentile, Cuc-cureddu, Capello, Morini, Scirea, Bettega, Causio, Anastasi, Viola in Altafini. TWENTE: Gross, Van Jerssel, Drost, Bos, Thijssen, Overweg, Van Der Vali, Oranen, Jeuring, Pahl-platz, Zvidena. SODNIK: Glockner (NDR). GLEDALCEV: 45.000. Juventus je imel pred seboj težko nalogo ,0z. bolje rečeno pretežko. številni gledalci, ki so upali, da bo turinska enajsterica znala dobro «vnovčiti» prednost domačega igrišča so se uračunali. Ne le da Ju-ventusu ni uspelo nevtralizirati zaostanka iz prve tekme (3:1), ampak EVROPSKI POKALI POVRATNA POLFINALNA SREČANJA Pokal prvakov V Miinchnu: le Simon Gregorčič. Tekmovanje je več kot dobro uspelo. Tudi udeležba je bila v mlajših dveh kategorijah pri fantih (letnika 1963 in 1962) skoraj polnoštevilna. Nekoliko slabši odziv je bil pri fantih dveh starejših letnikov in pri dekletih. Mladi tekači in tekačice, ki so se podali na razmeroma težko progo, so se izredno zagrizeno borili za čim boljšo uvrstitev. Odstopov je bilo razmeroma malo: pet pri fantih, dekleta pa so vsa vztrajala do konca. Kot smo že prej omenili je bila proga precej zahtevna, saj so tekli samo po asfaltu okoli telovadnice, ker je bilo zaradi blata nemogoče teči po bolj primernem terenu za to vrsto tekmovanja, okoli nogometnega igrišča Pri dijakih letnika 1963 je bila stalno v vodstvu trojica Pieri - čok Corbatti. Najbolje je znal porazdeliti svoje moči Čok, ki je premočno zmagal pred najhujšim tekmecem Pierijem in Corbattijem ter ostalimi vrstniki, ki so pritekli na cilj v Tekmovalci lonjerske Atlrie na raznih tekmovanjih vedno odločneje iSÉLMl posegajo po boljših mestih OLIMPIJSKE IGRE Pred nastopi veliki uspehi V MONTREALU športnikov arhitektov Kanadski državljani odločilno prispevajo za igre - Zenska košarka prvič na sporedu OI Težave organizatorjev olimpijskih iger v Montrealu so še vedno velike, iz poročila predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Killa-nina pa je razvidno, da obstaja v olimpijskem svetu precej optimizma za normalen potek iger. Medtem so kanadski delavci dokončali glavna gradbena dela na kolesarskem dirkališču z zelo zapletenim inženirskim podvigom. Streha, ki je podobna kroni, je bila v vsej celoti dvignjena za 10 cm s pomočjo sistema škripcev. Odstranjena je bila nato jeklena opora in streho so nato ponovno spustili, dokler ni obvisela na močnih jeklenih vrveh, ki so bile pritrjene na štiri nosilne ste- ............................................................................................................................................................................im Ba(FrannciSN) ~ ^ večjih ali manjših presledkih. (Prva tekma 0:0. Napreduje: Ba-yern). V Barceloni: Barcelona (Šp.) — Leeds United (Anglija) 1:1 (Prva tekma 1:2. Napreduje: Leeds United). Pokal pokalov V Beogradu: Crvena zvezda (Jug.) — Ferencva-ros (Madž.) 2:2 (Prva tekma 0:1. Napreduje: Fe-rencvaros). V Eindhovnu: Eindhoven (Niz.) — Dinamo Kijev (SZ) 2:1 (Prva tekma 0:3. Napreduje: Dinamo Kiiev). Pokal UEFA V Turinu: Twente (Niz.) — Juventus (It.) 1:0 (Prva tekma 0:3. — Napreduje: Twente) . V Miinchengladbachu: Borussia (ZRN) — Kbin (ZRN) 1:0 (Prva tekma 3:1. Napreduje: Borussia). £ doživel celo poraz pred svojimi tavijači. Poraz je tem bolj pekoč, - premsd° časa za novo vodstvo A Beograjčani so se poslovili od Sa tekmovanja. Za dijake v dolini Dobro uspelo tekmovanje v krosu j ?red kratkim je bilo prvenstvo v šole ^rn *n st;rn n^e srec*nje Tudi pri leto starejših dijakih so vodili tri kroge trije tekači. Nato je najprej zaostal Guštin, za njim še Salvi in tako je imel zasluženo zmago v žepu odlični Kofol. Od šestih fantov letnikov 1960-61 so tekmovanje dokončali štirje. Takoj po startu sta se prebila v vod stvo Grizonič in Ražen. Slednji je moral v zadnjem krogu le priznati premoč nasprotnika in se tako zadovoljiti z drugim mestom. Pri dekletih je bila najboljša San-cinova, ki je dosegla tudi najboljši čas. V konkurenci letnika 1962 pa je kot prva pritekla skozi cilj Ste-pančičeva. REZULTATI FANTJE Letnik 1963: 1. Čok 7’40”, 2. Pieri 8’07”, 3. Corbatti, 4. Gherbančič, 5. Korošec, 6. Tul, 7. Grižon, 8, Štrajn, 9. Pa-rovel, 10. F. Prašelj, 11. G. Pra-šelj. Letnik 1962: 1. Kofol, 2. Salvi, 3. Guštin, 4. Scroccare, 5. Rapotec, 6. Chermac, 7. Zeriali, 8. I. Coretti, 9. Labiani, 10. Starec, 11. Debernardi, 12. Ba-rut, 13. R. Coretti, 14. Zudich. Letnika 1960-61: 1. Grizonič 9’05'’8, 2. Ražem 9’14”5, 3. Giacomini, 4. Bandi. DEKLETA Letnik 1963: 1. Sancin. 6'05”4, 2. Pečenik. Letnik 1962: 1. Stepančič li6T8”3, 2.vPàhkrfkoij, 3. Slavec, 4. Švab. G. Furlanič KOLESARSTVO * . M MRKI PO S PUM JI Belgijec Wesemael osvojil prvo etapo Njegov rojak Swerìs vodi na skupni ksivici MARBELLA, 23. - Belgijec Wesemael si je zagotovil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. Istočasno z njim je prispela na cilj še večja skupina tekmovalcev. Lestvica je taka: 1. Wilfried Wesemael (Bel.), ki je prevozil 78 km dolgo krožno progo v Marabelli v 1.52'49” 2. Albert Hulzenbosch (Niz.) 3. Miguel Maria Lasa (Šp.) 4. Marino Basso (It.) 5. Eddy Peelmun (Bel.) 6. Henk Poppe (Niz.) 7. Theo Šmit (Niz.) 8. Raymond Steegmans (Bel.) 9. Bonny van Mareke (Bel.) 10. Roger K. Loysch (Bel.) vsi v zmagovalčevem času. Skupna lestvica: 1. Rogert Swerts (Bel.) 1.58’18” 2. Manzaneque (Šp.) 1.58’21” 3. Hartins (Port.) 1.58’24” 4. Santisteban (Šp.) 1.58’25” 5. Viejo (Šp.) e.č. 6. Wilmo Fffitffibhi (It.) 1.58’28” 7. Fernando Mfehdes (Port.) e.č. 8. Jose fttódelrà' (šp.)' e.č: 9. Jose Fèssàrròdona (Šp.) e.č. 10. W. Wesemael (Bel.) 1.58”29” deležih Y Dolini. Tekmovanja so se u- samo dijaki in dijakinje šo- NA SINOČNJI SKUPŠČINI ireg h Orgcfisia sprejeta v ZSŠ0I Sinoči so se na redni skupščini sestali člani zveze slovenskih športnih društev v Italiji, ki so pripravili program ob 30-letnici osvoboditve, ki bo 1. maja v Gorici in 8. maja v Trstu. Med drugim so člani ZSŠDI sprejeli v svojo sredo športno društvo Breg iz dolinske občine in balinarsko društvo Gradina iz Doberdoba. Člani so na skupščini sklenili, da bodo sodelovali tudi na manifestaciji po «Poteh partizanske Ljubljane», ki bo 9. maja v slovenski prestolnici ob 30-letnici osvoboditve. Podrobnejše poročilo bomo objavili v prihodnjih dneh. ZMAGA RADICIJA CANAZEI, :2§. — Italijan Fausto Radici je zmagal danes v veleslalomu na mednarodnem tekmovanju na Marmeladi za «Trofejo Agostini». Lestvica: 1. Radici (It.) 2’31”93 2. Stricker (It.) 2’32”47 3. Bieler (It.) 3’33”61 4. Confortala (It.) 2’33”92 5. Pargaetzi (Švi.) 2’34”68 6. Schwendener (Švi.) 2’35”62 7. Karbon (It.) 2’35”70 8. Bernardi (It.) 2’35”79 9. Berthod (Švi.) 2’36”83 10. Prieler (Av.) 2’37”68 11. Besson (It.) 2’37”83 NOGOMET L,,'; OB SVOJI 30-IETNICI TNZ v Novi Gorici proslavila jubilej V maju ho srečanje z zamejskimi nogometaši KOŠARKA Na košarkarskem turnirju Don Bo-sca je med naraščajniki Servolana sinoči premagala Bor s 76:67 (37:36). Bor je kljub porazu osvojil 1. mesto. NOGOMET ». -p- SPAKENBURG, 23. — V tem mestu je v 4. kolu olimpijskega nogometnega turnirja Nizozemska premagala Luksemburg z 2:1 (0:0). * * * BERN, 23. — V prijateljski tre- Temeljna nogometna zveza Gorica s sedežem v Novi Gorici za območje štirih severnoprimorskih ob-' čin, proslavlja letos 30 let svojega delovanja. To pa sovpada istočasno s 30. obletnico osvoboditve izpod fašizma in nacizma, kakor tudi s 30-letnico svobodne samoupravne telesne kulture nasploh v Jugoslaviji. Po osvoboditvi, jeseni leta 1945, je bila v Ajdovščini, takratni coni B, osnovana fizkulturna zveza za Primorsko, ki je delovala tudi za cono A. Pri tej zvezi je bil tudi odsek za nogomet. Poslanstvo takratne telesne kulture, posebno nogometnega športa, kot najbolj popularnega, je bilo zelo pomembno pri združevanju mladine obeh con, posebno pa še slovenske mladine v coni A z napredno italijansko mladino. Po dokončni razmejitvi in priključitvi leta 1947, se je zveza preselila v Šempeter in 1949 se je nogometni odsek ločil. Formirala se je Primorska nogometna podzveza, ki je nekaj let to. funkcijo opravljala tudi za koprsko področje. Kljub določenim posebnim težavam so že v začetnih povojnih letih delovali nogometni klubi v Tolminu, Idriji, Vipavi, Ajdovščini, v Mirnu, Biljah, Šempetru in v Solkanu. Nogometni šport je na Primorskem vsekakor šport številka ena in to po obiskih tekem, kakor tudi po priljubljenosti in je tudi zelo številčen, če poudarimo, da je v 11 klubih severne Primorske kar 986 registriranih aktivnih nogometašev, članov, mladincev in pionirjev. TNZ Gorica je poudarila 30 let svojega obstoja na letni skupščini, oz. konferenci 18. aprila letos v Novi Gorici. Ob tej priložnosti so dobili posebna priznanja številni nogometni delavci, ki so neprekinjeno delali 30, 25 in 20 let. Sprejet je bil dolgoročni program bodočega samoupravnega nogometnega delovanja. Na koncu naj omenimo še, da bo TNZ Gorica vse letošnje spominske obletnice proslavila 8. maja v Mirnu, kjer se bodo srečale reprezentance mladih nogometašev, mladincev in pionirjev TNZ Gorica in vrstnikov ZSŠDI iz slovenskih društev iz Sovodenj, štandreža in Doberdoba. Varl R. ning tekmi je odločeno 1:1 klubu Racing. TENIS Švica igrala ne-proti francoskemu V ^ 2. amaterska nogometna liga: Stock v napadu pred vrati Juventine STOCKHOLM, 23. — V 2. kolu mednarodnega turnirja WCT je Italijan Corrado Barazzutti premagal Šveda Anderssona s 6:1, 6:0. MÙNCHEN, 23. — Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) je določila, da bo letošnje evropsko prvenstvo za kadete v Grčiji, od 15. do 24. julija. * * * HVAR, 23. — Z zadnjim treningom je jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki se pripravlja na EP, zaključila desetdnevne priprave na otoku Hvaru. Reprezentanti so se vrnili na svoje domove za kratek premor. V ponedeljek (28.4.) pa se bodo vsi' dobih v Zagrebu, kjer bodo odigrali mednarodno prijateljsko tekmo z reprezentanco Kube, ki je na OI dosegla tretje mesto. bre na zunanjem obsegu celotne na so olimpijske loterije, ki prina-zgradbe. : šajo na desetine milijonov dolarjev Če so Kanadčani obljubljali eno-, dobička. Iz teh dobičkov finansira jo stavne in cenejše igre so številke ; tudi kanadski amaterski šport. Pri-glede tega športnega objekta tp cd- ] hodnje žrebanje bo 8. junija, na bo-ločno izpodbile. Streha, katero so j gate nagrade pa b^do upali kupci dvignili s škripci, ima površino 16 kar 6 milijonov s' òk. Za letošnje tisoč 203 kv. metrov in tehta 41.000 ' poletje je najavljen :zii serije sre-ton. Za gradnjo dirkališča so pora-1 brnih kovancev po 5 in 10 dolarjev, bili preko 14.000 kub. metrov cemen-lNa kovancih bodo p-ikaz: ni stari ta, 2.620 ton posebnega jekla in je- j kanadski ljudski športi. klenih vrvi v dolžini preko 40 km. Višek iger pa bo nedvomno glavni olimpijski stadion. Videz makete daje prav fantastično sliko. Vis"k, poševni stolp, s katerega jeklene vrvi držijo streho. Stadion bo zgrajen prvenstveno za potrebo bezbola in ameriškega «footballa», za olimpijske igre pa ga bodo nalašč preuredili z atletskimi napravami. Običajno bo v njem prostora za 56.000 gledalcev, med igrami pa bodo z dodatnimi tribunami dosegli 70.000 mest. 38 tramov bo na koncih združenih z eliptičnim obročem. Ta obroč bo votel in bo imel notranji, premer 7 metrov. V tem prostoru bodo vgrajene vse mogoče naprave za funkcionalnost objekta. V primeru slabega vremena bodo celotno streho lahko tudi pokrili, pozimi pa bo stadion ogrevan. Poševni stolp se bo drzno nagibal nad samo areno. Visok bo 168 m in na 18 nadstropjih bodo našle prostor telovadnice in športna igrišča, novinarsko središče ter druge potrebne in nepotrebne službe. Na vrhu bo restavracija z izrednim razgledom na stadion. V stolpu bodo štirje dvigalni sistemi: dva notranja in dva zunanja. Nabiranje denarja se nadaljuje na vse mogoče načine. Velikega pome- . •.. • "U ............................ • ' '.ft Olimpijski stadion v Montrealu: arhitektonska umetnina liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiuiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiii PLANINSTVO POMEMBNA POBUDA Tudi SPOT vzgaja vodstvene kadre Tesno sodelovanje s PZS Planinska zveza Slovenije je posebno aktivna kar se vzgojnih in izobraževalnih akcij tiče. te pa pripravljajo posamezne komisije, ki delujejo v sklopu zveze same. Vabila prejmejo vsa društva v Sloveniji in tudi Slovensko planinsko društvo iz Trsta m Gorice. Tržaško planinsko društvo se je večkrat odzvalo vabilom predvsem pa tistim na tečaje za mladinske gorske vodnike. Za letošnje leto 1975 je pripravljenih kar 20 pobud za katere je SPDT prijavilo 1 ali 2 člana. Oglejmo si katere je društvo izbralo. To so: letni tečaj za mladinske vodnike zimskih tečaj za mladinske vodnike, seminar za mentorje in prosvetne delavce, tečaj za inštruktorje planinske vzgoje, stro-. kovno izpopolnjevanje mladinskih vodnikov in inštruktorjev, zimski seminar za mladinske vodnike in mentorje (področni seminar), seminar za vodje planinskih šol. seminar za načelnike mladinskih odsekov, seminar za mlade pisce, letni alpinistični tabor, zimski alpinistični tabor, tečaj za inštruktorje alpinizma, tečaj za vodje planinskih izletov. Po tem podrobnem seznamu se zlahka zavedamo važnosti sodelovanja na teh akcijah, predvsem v luči dejstva, da je že pričela z delovanjem (s predavanji po šolah) planinska šola SPDT, ki bo s svojimi vzgojnimi oprijemi za našo mladino neprecenljive važnosti. Selma Uspešno finančno potezo je pripravljalni odbor izpeljal prejšnji mesec s televizijsko družbo Hrnekcnga. Ta azijska državica na kitajskih ttoh je odkupila TV prenose za č dno vsoto 250.000 dolarjev. Izračunali so, da velja v Hongkongu vsak TV sprejemnik 37 centov in vsak potencialni gledalec 17 centov za organizacijski odbor OI. Vsota katero je plačal Hongkong za TV prenose je kar 5-krat večja od tiste, katero je izdal za igre iz leta 1972. Začel se je tudi naskok raznih trgovskih organizacij na olimpijske i-gre. Taka finančna politika je v nasprotju z načeli MOO, ker pa zvezna vlada ne daje dovolj sredstev je bilo treba zatisniti eno ali obe očfsi. Organizacijski odbor si je s spretnimi akcijami v zameno za brezplačno reklamo zagotovil oskrbovanje s čokolado, sadnimi sokovi, barvami, tapetnim p-pirjem, pisarniškimi potrebščinami in celo s poštno službo v času iger. Vesti z zgolj športnega področja zadevajo za sedaj košarko. Določeno je bilo, da bodo zadnjih 5 ekip za olimpijska turnirja določili na tekmovanju v mestu Hamilton. Novost iger bo ženska košarka, ki bo prvič v olimpijski areni. Moški turnir bo obsegal 12 ekip, ženski pa 6. V Hamiltonu bodo določili 3 moške in 2 ženski postavi. k. b. FINALE MLADINSKIH IGER letos v Palermu PALERMO, 23. — Letošnji zaključni del mladinskih iger bo v Palermu od 30. junija do 7. julija. Finalnega dela se bo udeležilo 2.500 mladih tekmovalcev in 500 sodnikov in drugih organizatorjev. Tekmovalci pa se bodo pomerili v naslednjih 15 panogah: atletika, kolesarstvo, bezbol, rokomet, hokej na travi, kanu, veslanje, telovadba, odbojka, košarka, rugby, sabljanje, kotalkanje, namizni tenis in lokostrelstvo. ŠD PRIMOREC - PD PRIMOREC (Trebče) ŠD POLET - PD TABOR (Opčine) vabijo na PLANINSKO-ORIENTACIJSKI POHOD ki bo jutri, 25. aprila ob priliki 30. obletnice osvoboditve. Vpisovanje še danes po telefonu, od 16. ure dalje na št. 21-18-70 in pol ure pred odhodom ekip dne 25. aprila. NAVODILA ZA TEKMOVALCE: Vsaka ekipa mo. ^ imeti s seboj komoas, kotomer, specialko «POGGIOREALE DEL CARSO FO 40 II SO» in čr-talce. Ekipo lahko sestavljajo najmanj 3 in največ 6 članov. Starost je neomejena: priporoča se, da tekmovalci izpod desetega leta gredo v spremstvu starejših. Vrstni red starta bo izžreban pred pričetkom tekmovanja. VPISNINA ZA VSAKO EKIPO ZNAŠA 1000 lir. Organizator odklanja vsakršno odgovornost za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci med pohodom. Priporoča se dobra obutev. EKIPE NAJ SE ZBEREJO NA STARTU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH 25. APRILA, DO OSME URE ZJUTRAJ. FRANCI STRLE: 39. PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR še J® na mali šmaren, 8. septembra 1942. Viktor Kra-doT-ec. *n. Tone Zigmund sta bila na opazovalnici. Nikjer po sttlm n'sta opazila nobenih sovražnih premikov. Nenadoma st Za sab° zaslišala neke pritajene glasove. Ko sta se ozrla, §e sabo uzrla belogarliste in Italijane. Imela sta samo oliko časa, da sta zdrsnila čez skale in se srečno umak-har '^° s^0^nU strani Rac. Eden izmed belih, France Inti-nrp Je Pozneje pravil, da je videl Viktorja Kraševca in ga Poznal streljal pa ni. Ali ni hotel ali ni bilo časa, tega ni Povedal. Janeževa mati Ivana so kuhali jabolčno kašo, drugi goriSo kPi v šotoru in so poslušali radio. Mati so prišli m so rekli: «Tako čudno je. Vse naokoli nekaj šumi... » trn,,^rance. Zigmund je skočil gledat. Kakih petdeset me-Vodip ran •!? zagledal Italijane, ki so obkoljevali taborišče. tak j 1 so. Uh belogardisti iz Vrhnike. Privedli so jih po _ skritih poteh, da jih partizani niso mogli videti. ki ie tS[al Je Preplah. Andrej Janežič je skušal rešiti radio, medu 11 Precei težak. Francka je potisnila velik kozarec Hal . - štor in ga zakrinkala, Milanu pa je ukazala, 1 test flobert in strelivo. «Ako pustiva orožje in strelivo, naju bo oče ubil,» tako je rekla sinu in ta jo je poslušal. Časa za reševanje drugih reči ni bilo. Treba se je bilo hitro umakniti. Hiteli so v več skupinah in srečno priš liiz obroča, ki še ni bil popolnoma sklenjen. Francka Kraševec se je pridružila Janezu Zigmundu in mu veleda, naj jo povede na opazovalnico, da bo opozorila Viktorja, kaj se je zgodilo. Bala se je zanj, da ga ne bi presenetili. Ko sta prišla blizu opazovalnice, sta tam opazila polno sveže odmetanih konzervnih škatel. Najbrž so tam sovražniki malicali. O Viktorju in Francetu pa ne huha ne sluha. Ko sta si tisto skalo, na kateri je bila opazovalnica, natančneje ogledala, je Francka našla usnjate pokrovčke od streljnega daljnogleda, ki ju je v naglici pozabil Viktor. «Zdaj pa morava nazaj v taborišče. Viktor je gotovo tekel tja, da nas opozori. Tam ga bova gotovo našla... » Janez Zigmund se je upiral,-češ naj ne nori. Sešli se bodo tudi brez tega, da nosita glavo naprodaj. Francka pa je vztrajala' in moral jo je ubogati. Ko sta prišla v taborišče, sta tam res našla Viktorja, ki si je ogledoval razdejanje. Beli in Italijani so taborišče zažgali, pobrali pa so meso in vse, kar je bilo vrednega. Po zaslugi premalo premišljeno napeljane radijske antene so našli tudi skrivališče oblek in dragocenosti, ki je bilo v neki pečini. Tam so beli Andreju Janežiču odnesli boljšo obleko, Viktorju Kraševcu pa kar tri. Ena še niti dokončana ni bila, ker jo je bila Francka vzela od krojača, ko še ni imela prišitih rokavov. Pobrali so tudi Franckino zlatnino in druge dragocenosti. Bili so ob vse. Izgubili so še tisto, kar jim je po požigu hiše ostalo. Viktor je tudi to izgubo prestal popolnoma umirjeno. Češ kaj bi se gnal, najvažnejša sta orožje in življenje. «Saj sem rekel, da ni treba vsega tega vločiti sem,» je dejal ženi Francki bolj v tolažbo kot v očitek. Zvečer so prišli še drugi. Nikogar ni manjkalo, noben ni bil ranjen. Vsi so se srečno izmaknili kroglam in ujetništvu. Po zaslugi Janeževe mame so Italijani pod vodništvom belogardistov udarili v pratzno. Nadrobno in skrbno izdelan načrt se jim je izjalovil. Ob tem je Viktor znova dokazal, da ga ne more zmesti nobeno presenečenje. Vedno je on tisti, ki je spretnejši od sovražnika. Tisto noč so prespali brez vsega v Gnildolu. Bili so srečni, da se je vse dobro izteklo. Do odej bodo že še kako prišli. PaČ pa so preklinjali izdajalko in belogardiste, ki bodo nekoč morali polagati račune za zločine in za gorje umazanega hlapčevanja sovražnikom slovenskega naroda... KAKO SE ZABIJE ŽEBELJ Dva dni po vdoru v taborišče Viktorjeve skupine na Račni gori so si Italijani in belogardisti pošteno opekli prste. Tepeni so bili na Babni polici, kamor so hodili pobirat poljske pridelke. Boj je bil zelo hud. štab Loškega odreda je 10. septembra 1942 poslal 1. bataljon v zasedo nad vasjo Vrh. Italijani in belogardisti so bataljon opazili in ga napadli še preden so partizani zavzeli položaje. Spopad se je začel ob pol sedmih. Takoj, ko so v odredu zaslišali streljanje, je na pomoč 1. pohitel še drugi bataljon in po eni uri tudi ta posegel v boj. Italijani so v baju uporabili težke minomete, tromblone in mitraljeze. Boj je trajal do desetih, ko so se morali partizani umakniti. Na partizanski strani je padel mitraljezec Janko, ki je vztrajal na polo- žaju kljub temu, da sta se dva mitraljezca umaknila iz najvišjega vrha, ki je potem prešel v italijanske roke. Od tu je bil tudi zadet. Puškomitraljez so partizani rešili. Hudo ranjen je obležal na položaju komandant bataljona Ivo Slavc-Jokl, ki se je rešil na izviren in kar legendarni način. Ranjen je bil še komandir 3. čete Rafael Martinčič, laže ranjena pa neka tovarišica. Italijani so imeli mnogo hujše izgube. Po partizanskem poročilu so imeli mtva dva oficirja in 30 vojakov, večje število pa ranjenih, po lastnem priznanju pa dva mrtva, od teh en oficir, in pet ranjenih, od teh dva oficirja. Znano in na več primerih dokazano je, da so Italijani v svojih poročilih prikazovali mnogo manj izgub, kot so jih utrpeli v resnici. Pa tudi če je bilo res samo to, kar so priznali, so bile že to hude izgube. Ljudje so jih videli zelo prepadene in poparjene. Ta boj je na široko odjeknil po Loški dolini in vse tja do Rakeka. Izpričeval je veliko partizansko moč. Kazno je bilo, da je italijanska vojaška zvezda v zatonu. Posamezni razkropljeni partizani, ki so se še skrivali na svojo roko, so sklenili, da se nemudoma priključijo tej močni in udarni enoti. O tem je tekla beseda tudi v Viktorjevi skupini, čeprav so jo večinoma sestavljali politični delavci. «Treba se bo pripraviti. Idile je konec,» je govoril in mislil Viktor. «Vsi, ki to moremo, bomo odšli v bojne enote... » Po napadu Italijanov in belogardistov na njihovo taborišče so o tem veliko razmišljali in spoznali, da bo tako najbolje. A zelo so se bili navezali drug na drugega, postali so res pravi tovariši, tako so z ločitvijo odlašali, dokler se je dalo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2,— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 24. aprila 1975 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana# Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas! Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Fy oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska y 'HJ ZTT_____ V KOMISIJAH ZA NOTRANJE ZADEVE IN PRAV0S0DSTV0 TER V SENATU V ZVEZI S SMRTJO GIANNINA ZIBECCHIJA Javni red in proračun za L1975 Lista ABC in «Lotta continua» v ospredju parlamentarne dejavnosti obtožena širjenja lažnih vesti Ostre polemike med demokristjani in komunisti zaradi obravnavanja Realejevega osnutka na ravni poslanske zbornice RIM, 23. — Obravnavanje novih norm za zaščito javnega reda, ki je v teku na skupnem zasedanju komisij za notranje zadeve in za pra-vosodstvo poslanske zbornice, se bo nadaljevalo na poročevalski ravni. To pomeni, da ne bo prišlo do zahteve, naj predsedstvo poslanske zbornice odobri postopek na zakonodajni ravni. Spričo tega bo vsa zbornica morala sklepati o Realeje-vem zakonskem osnutku glede novih zakonskih določil o javnem redu. Proti obravnavanju Realejevega zakonskega osnutka na zakonodajni ravni so se izrazili komunistični poslanci, ki so menili, da je treba zakonski osnutek dobro proučiti ter skrbno pripraviti njegovo dokončno besedilo. Socialisti so sicer okvirno pristali na obravnavanje osnutka na zakonodajni ravni v obeh omenjenih komisijah, toda tudi med njimi so nekateri, ki se ne strinjajo s oklepom vodstva. Na vsak način pa je bilo odločilno, da je skupina KPI nasprotovala obravnavi na zakonodajni ravni. Spričo tega se pojavljajo v italijanskem političnem življenju v o-kviru parlamentarnih skupin ostre polemike. Demokristjani obtožujejo komuniste, da so s svojim negativnim stališčem pravzaprav preprečili, da bi prišlo čimprej do sprejetja zakona, ki ga italijanska javnost težko pričakuje, med drugim tudi zaradi hudih izgredov in nasilj v Milanu, Firencah itd. Demokristjani trdijo, da si komunisti hočejo s tem zagotoviti nekakšen položaj razsodnika ter skušajo dokazati, da so prav oni tista sila ,ki rešuje italijansko demokracijo pred propadom. Komunisti reagirajo zelo ostro na te obtožbe. Predsednik skupine KPI v poslanski zbornici Natta je izjavil: «Dnevnik «Il Popolo» vztraja s sramotnimi falsifikati glede stališč naše stranke do vprašanja javnega reda in zakonskega osnutka, ki ga obravnava poslanska zbornica. Pri tem vztraja na zelo nevarni poti. Še preden se je začela debata, so sprožili kampanjo o domnevnem ob strukcionizmu komunistov. Sedaj se govori o komunistični sabotaži. To je sramota! Treba priklicati v spomin tistim, ki bi danes hoteli sklepati na hitro, da se je vrhunsko srečanje večinskih strank zaključilo 30. marca in da je bil šele 8. aprila predložen poslanski zbornici Realejev osnutek. Ta osnutek je bil poslan komisijam pravosodstva in notranjih zadev 15. aprila. Te so ga začele obravnavati 17. marca. Tedaj ni nihče zahteval nujnega postopka... Samo danes bomo imeli lahko možnost, da govorimo. Kje je obstrukcionizem, kje je sabotaža?» «Mi, je nadaljeval Natta, smo se izrazili z veliko jasnostjo glede delikatnih in zapletenih ukrepov, o katerih se je večina dolgo časa mučila, da bi našla stične točke.» Težki dogodki v teh zadnjih dneh pa zahtevajo po našem mnenju, da poslanska zbornica obravnava Realejev osnutek izčrpno, tako da bi politične sile in vlada utegnile spre- končno sprejela ukrepe za urejevanje I gostilni v Springfield Roadu. Otroci volilne propagande. V tej zvezi je ' so hoteli prižgati prenosen radijski senat že sklepal. Poslanska zbornica je odobrila osnutek z veliko večino glasov. Zbornica se je ukvarjala tudi z nekaterimi zahtevami po odprtju kazenskega postopka proti nekaterim svojim članom. Na seji senata so danes obravnavali razna vprašanja, med katerimi je bi! najpomembnejši osnutek zakona za državni proračun za leto 1975 ter splošen obračun državne uprave za leto 1973. Na popoldanskem zasedanju so senatorji glasovali o raznih členih zakona. Takoj nato so podali svoje izjave. Misovec Nencioni je dejal, da bo njegova stranka glasovala proti o-snutku zakona. Senator Bergamas za PLI je izjavil, da se bo njegova stranka vzdržala. Senator Parri je izjavil, da bodo poslanci neodvisne levičarske skupine glasovali proti osnutku. V istem smislu se je izrazil tudi komunistični senator Silvano Baccelli. Otroci italijanskih emigrantov ranjeni v Belfastu BELFAST, 23. — Močna bombna eksplozija je davi ranila štiri otroke italijanske narodnosti v majhni sprejemnik, ki ga je njihov oče sinoči našel v telefonski kabini, in so s tem sprožili peklenski stroj. Najstarejšemu bratu je eksplozija odtrgala desno roko in mu hudo ranila oči, ostali trije pa so bili le lažje ranjeni in bodo okrevali v nekaj dneh. Prizadeta je družina Tonyja Meli-ja, ki živi v Belfastu nad 50 let. Nasilje v Ulstru je že hudo prizadelo družino, ki je bila izpostavljena represalijam katoličanov in protestantov. Tonyjevo svakinjo so neznanci ubili s strelom iz samokresa, njegovega očeta so pretepli do smrti in končno še včerajšnji podli atentat. PO PETDESETIH LETIH FAŠISTIČNE DIKTATURE Župan Caprija pred sodiščem zaradi črnih gradenj NEAPELJ, 23. — Neapeljski preiskovalni sodnik D’Amore je zaključil preiskavo o črnih gradnjah na otoku Capri in prijavil sodišču župana Raffaeleja Di Stefana (KD), odbornika Vaccara (KD) in dva občinska funkcionarja. Obtoženi so goljufije, utaje javnih dokumentov in zlorabe svojih pristojnosti. UimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiifiiimmiHiiMiiiii POMEMBEN KORAK PRI RAZKRIVANJU «ČRNE MREŽE» V TOSKANI HLAČE DOL! V Neaplju že nekaj mesecev razsaja svojevrstna roparska tolpa, ki prisili svoje žrtve, da slečejo hlače. Včeraj so banditi vlomili v kulturni krožek «Fermi» m Korzu Garibaldi in z orožjem v roki prisilili prisotne k nezaželenemu streep-teazu. «Hlače dol,» je zapovedal vodja banditov in dodal: «To je rop.» Predsednik krožka je v zgled kolegom prvi slekel hlače. Roparji so se polastili listnic vseh prisotnih in, ker je bil iztržek skromen, so jim odnesli še ure in prstane. Vse kaže, da je svojevrstnim roparjem obiranje članov neapeljskih kulturnih krožkov v poseben užitek, saj so doslej omejili svojo delovanje le na krog kulturnikov. NEZADRŽNO KOLCANJE V neko mehiško bolnišnico so sprejeli na zdravljenje mlado žensko, ki jo že šest tednov nepretrgoma preganja kolcanje. Soprog, ki jo je pospremil v bolnišnico je izjavil zdravnikom, da se ženski kolče, odkar se je na plesu pošteno napila alkoholične pijače «polgue». Ženska je že tako oslabela, da jo morajo umetno hraniti. Nevarna terorista aretirana v Lucci Zaprta fašista sta Gaetano Bimbi in Claudio Pera - Kaže, da sta bila do pred kratkim v stiku z morilcem Mariom Tutijem LUCCA, 23. — Funkcionarji pro titerorističnega oddelka, so ob sodelovanju agentov političnega oddelka kvesture v Lucci danes ponoči aretirali 22-letnega Gaetana Bimba in 23-letnega Claudia Pera, pripadnika razpuščene fašistične organizacije «Ordine nuovo», ki sta obtožena posesti razstreliva in vojnega orožja ter prevratniškega rovarjenja. Na njunem domu v središču Lucce so preiskovalci zaplenili brzostrelko, nekaj ročnih bomb in detonatorjev, nekaj metrov zažigalne vrvice ter samokres z dušilcem, poleg zajetnega svežja «izredno pomembnih dokumentov». Akcijo, ki se je zaključila z aretacijo Bimba in Pera je vodil načelnik rimske protiteroristične službe Catalano ob sodelovanju podkve-storja v Lucci D’Agostina. Po mnenju preiskovalcev je aretacija 2 prevratnikov pomemben korak na poti razkrivanja teroristične mreže v Toskani. Policija je med drugim odkrila sedež teroristov, kjer je zaplenila sveženj pomembnega dokaznega gradiva. Ni izključeno, da je v zaplenjenih dokumentih nit, ki bo privedla preiskovalce na sled fašističnemu morilcu Mariu Tutiju. Kot je znano je ta pobegnil iz Empolija v Lucco po umoru podčastnikov Falca in Ceravola. Od tu je izginil skupaj z znanim prevratnikom Marcom A-fatigatom. Ob vlomu v sedež teroristov so a-genti zasačili «na delu» poleg Pera in Bimba šest fašističnih pretepačev. V sedežu ni bilo orožja, pač pa zajeten sveženj pisem, seznamov imen in zemljevidov doline reke Serchio in Garfagnane. jeti odgovorna stališča pred javnostjo, ki je zaskrbljena in ki zahteva odločnost, trdnost, pravočasne posege političnega značaja ter konkretne ukrepe proti fašističnemu' pre-vratništvu, nasilju in kriminalu.» V nadaljevanju svoje izjave je Natta dejal, da je treba obravnavati vsa ta vprašanja trezno in izčrpno v skladu z metodami stvarne konfrontacije, upoštevajoč tudi to, kar trdi taka stranka kot je KPI, ki ima bistveno vlogo pri jamčenju , demokratičnega javnega reda. državljanskega sožitja ter državne varnosti. Komisiji, ki obravnavata Realejev osnutek, se bosta ponovno sestali jutri ob 15. uri. že v jutranjih urah bodo morale razne skupine predložiti morebitne amandmaje. Zelo verjetno bosta komisiji že jutri zvečer zaključili obravnavo. Poslanska zbornica je danes do- Vzhodnonemški zunanji minister zaključil obisk v Jugoslaviji BEOGRAD. 23. — Zunanji minister Nemške demokratične republike Oscar Fischer je danes končal tridnevni uradni obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beograda v Bukarešto. O obisku in pogovorih so objavili tudi skupno sporočilo. Vzhodnonemški zunanji minister se je v Beogradu pogovarjal s svojim gostiteljem, zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem, sprejeli pa so ga tudi drugi jugoslovanski predstavniki, in sicer podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič, predsednik zvezne vlade .Džemal Bijedič in tajnik v partijskem izvršnem komiteju A-leksandar Grličkov. V jugoslovansko - vzhodnenemških pogovorih so obravnavali poleg uspešnega razvoja dvostranskega sodelovanje in notranjih razmer v obeh državah tudi mnoga mednarodna vprašanja, zlasti evropske zadeve, popuščanje napetosti in sporazumevanje v svetu, krize v evropski soseščini in drugod po svetu ter odpravljanje sedanje mednarodne gospodarske ureditve, ki izhaja še iz časov kolonializma. Zunanja ministra Minic in Fischer sta pozdravila dosedanji potek konference o evropski varnosti in sodelovanju ter izrekla mišljenje, da so dani njega tedna v lombardijski prestolnici peša, se bohotijo polemike med političnimi strankami, ki so vložile pristojnim ministrom marsikatero vprašanje, ki zadeva ukrepanje policijskih in karabinjerskih sil. V središču polemike je milanski prefekt dr. Petriccione, ki je s svojimi izjavami izzval bes liberalcev. V vprašanju, ki ga je poslanec Giorno vložil predsedniku vlade in notranjemu ministru, liberalni parlamentarec trdi, da naj bi prefekt med izredno četrtkovo sejo o javnem redu v Milanu med drugim zahteval poseg proti Montaneilije-vemu listu «li Giornale», ki ga je označil kot «eno od provokatorskih sil.» Ta izjava, ki jo poslanec Giorno označuje kot «nezaslišano in povsem samovoljno», pa verjetno ni bila vzrok za vlogo. Prefekt Petriccione, kateremu tudi levičarske stranke priznavajo zavzetost za demokracijo in javni red, je dal povod za val polemik s telegramom, ki ga je poslal pred nekaj dnevi notranjemu ministrstvu in v katerem je ostro protestiral, ker mu niso poslali potrebnih okrepitev, ko je bilo očitno, da po umoru študenta Varallija napetost v Milanu nevarno narašča. Prejšnji četrtek naj bi namreč imel na razpolago le 500 mož, ki naj bi jamčili za javni red, ker so vse bližnje prefekture zavrnile zahtevo po okrepitvah. Od tu izredno oster protest. V pogovoru s časnikarji se je prefekt Petriccione izgovarjal, da o tej zadevi ne more črhniti besedice. Vsekakor pa dejstvo, da notranje ministrstvo ni še demantiralo zadevnih vesti dokazuje, da je v teku zelo ostra polemika. Prav tako sumljivo je dejstvo, da je v teh dneh zbolel kvestor dr. Mario Massagrande, ki je zahteval dva meseca bolniškega dopusta. Notranji minister Gui je zato imenoval za milanskega kvestorja dr. Perri-sa, ki je doslej načeloval pizan-ski kvesturi. Ko bo okreval bo dr. Massagrande prevzel nadzorstvo nad obmejno policijsko službo. Načelnik milanskega karabinjerskega preiskovalnega oddelka pa je prijavil sodišču zaradi obrekovanja odgovorna urednika tednika ABC in glasila izvenparlamentarne skupine «Lotta Continua». Dolži ju, da sta objavila neobjektivna poročila o smrti profesorja telesne vzgoje Giannina Zibecchija, odgovorni u-rednik «Lotta Continua» pa je vrhu vsega obtožen tudi vzpodbujanja k nasilju. S tem v zvezi bo tednik ABC objavil v jutrišnji številki protestno izjavo, v kateri bo ožigosal prijavo kot nezaslišan poskus ustrahovanja, poleg tega pa napoveduje objavo slikovnega gradiva, ki naj bi neiznodbitno dokazovalo, da je šofer karabinjerskega tovornjaka iiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiimHiimmmmimmmmimnim,,,,,, KLJUB MRZLIČNI PREISKAVI KARABINJERJEV Še vedno neuspešno iskanje morilcev mlade Laure Orsi Zločinec naj bi dobro poznal žrtev in njeno družino • Prebivalstvo Melegnana pospremilo študentko na zadnji poti doslej priprli Milanski karabinjerji ju dolžijo objave pristranskih poročil o napadu na demonstrante, ki je zahteval smrt milanskega profesorja telesne vzgoje MILAN, 23. — Medtem ko pre- [ namenoma zavozil na pločnik proti iskava o fašističnih izgredih prejš- j demonstrantom, ne pa ker bi bil ranjen. «Dejstvo da smo v predvolilnem vzdušju — zaključuje tednik — še ne opravičuje dejstva, da je za nekatere ljudi objava dokazov o umoru hujši zločin od umora samega.» Kot rečeno medtem preiskava o milanskih izgredih peša. številne preiskave na domu osumljenih skrajnežev niso obrodile pričakovanih sadov. Edina novost je aretacija fašističnega skrajneža, na čiear domu so nreiskovalci našli vojaški bajonet. FIRENCE, 23. — Mlad neapeljski delavec Gaetano Vitolo je včeraj izgubil življenje v nesreči na delu v tovarni gumijastih izdelkov «Gover» v Firencah. Nesrečnež je po pomoti vtaknil roko v kolesje nekega stroja, ki ga je dvignil nekaj metrov visoko in ga porinil pod stiskalnico. Čeprav so mu delovni tovariši nemudoma priskočili na pomoč in u-stavili stroj, je bilo njihovo prizadevanje zaman. Vitolo je izdihnil med prevozom V bolnišnico. Tovarniški svet je v znak protesta proglasil 24-urno stavko in zahteval takojšnjo okrepitev varnostnih naprav. Jutri na Portugalskem volitve ustavodajne skupščine Gibanje oboroženih sil za «portugalsko pot v socia-ližem» - Razgibana in svobodna volilna kampanja LIZBONA, 23. — Danes opolnoči se bo na Portugalskem zaključila volilna kampanja. Kot je znano, bodo volitve za ustavodajno skupščino pojutrišnjem. Tudi v tujih krogih, političnih in časnikarskih, prevladuje mnenje, da je bila volilna kampanja, kljub raznim spopadom in številnim nevšečnostim, zelo svobodna in da je o-blast spoštovala pravico vseh strank, da se poslužujejo vseh svoboščin, ki jih predvideva zakon, se pravi, da seznanijo volivce z lepaki, da govorijo na javnih zborovanjih, objavljajo svoje misli in zamisli po časopisih, na radiu in na televiziji. Določeno izjemo v tej volilni kampanji je predstavljala stranka Krščanske demokracije, kateri je Gibanje oboroženih sil odvzelo pravico, da sodeluje na volitvah, ker je bil njen tajnik major Sanches Oso-rio soudeležen pri poskusu puča gen. Spinole. Pripomniti pa je treba, da Krščanska demokracija še vedno obstaja ter tako v svojem vrhovnem vodstvu kot tudi v drugih mestih in na podeželju izvaja politično aktivnost. V tej volilni kampanji, ki se je končala danes opolnoči, pa stranke, ki bodo nastopale na volitvah, niso mnogo obravnavale problemov, ki zadevajo bodočo ustavo. Ta bo zamenjala ustavo iz leta 1933 ter bo torej pomembna za ves nadaljnji politični razvoj na Portugalskem. Dejstvo, da so se stranke izogibale tega vprašanja, je treba pripisati, okoliščini, da bo Gibanje oboroženih sil izvajalo svoje nadzorstvo nad portugalskimi političnimi dogajanji vsaj še v razdobju treh do petih let. To pomeni, da se bo portugalsko politično življenje, vsaj na zakoniti ravni, izživljalo v okviru smernic, ki jih je začrtalo Gibanje oboroženih sil. Načrti in namere tega gibanja pa so dokaj prozorni. Tudi tuji opazovalci, da je portugalsko Gibanje o-boroženih sil odkritosrčno naklonjeno «portugalski poti v socializem», za katero pa naj bi bil značilen pluralizem političnih komponent, ki so naklonjene tej poti. Ta ugotovitev pojasnjuje tudi, zakaj je bila volilna kampanja, kjer je nastopalo več kot deset strank in gibanj, zelo razgibana in tudi svobodna. Prišlo je seveda tudi do raznih izgredov, kjer so se čutile prizadete nekatere desničarske stranke, toda protestirala je tudi Komunistična partija Portugalske, ki je bila posebno na severu države deležna raznih napadov. Te pa je treba pripisati predvsem druž- beni sestavi Portugalske, . Medtem gre sedanja vlada, ki jo nadzoruje Gibanje oboroženih sil, odločno naprej po poti podržavljenja raznih sektorjev portugalskega gospodarstva. V tej zvezi je imel mi; nister za finance Fragoso, skupaj z državnimi tajniki ministrstev za proračun, finance in zakladništvo, tiskovno konferenco, na kateri je obravnaval vprašanja nacionalizacije bančnih ustanov. Pri tem je P°' udaril, da je bilo treba sprejeti te ukrepe, ker je danes ena tretjina vse gospodarske dejavnosti že podržavljena. Minister je nadalje napovedal, da bo vlada skrčila uvoz prehrambnih proizvodov ter luksus-nega blaga. Pripomnil pa je, da nihajo državne valutne rezerve med 45 in 50 milijardami eskudov, od katerih jih je 28 milijard v zlatu. STRASBOURG, 23. — Dežurni predsednik glavne skupščine OZN. indonezijski zunanji minister Malik je v pozdravnem govoru skupščine evropskega sveta poudaril vlogo Evrope pri vzpostavljanju novega mednarodnega reda. Hkrati pa je Malik tudi opozoril na nevarnost spreminjanja, zavestnega ali ne. S0" spodarskih blokov v protekcioni' stične. vsi pogoji za njen čimprejšnji uspešni zaključek na najvišji ravni. Od kriznih razmer v svetu je bil v ospredju položaj na Bližnjem vzhodu. Jugoslavija in Nemška demokratična republika, kot so pokazali razgovori, podpirata zahteve arabskih narodov in držav, da se Izrael u-makne z vseh zasedenih ozemelj, da bi se odpravila stalna kriza na tem območju, od česar sta odvisna tudi varnost in mir v svetu. Jugoslovansko-vzhodnonemški pogovori na ravni zunanjih ministrov se bodo nadaljevali v Berlinu, saj je zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic sprejel Fischerjevo vabilo, da obišče Nemško demokratično republiko. Datum obiska bodo določili kasneje. V. B. MILAN, 23. — Prebivalstvo Melegnana, velikega trga pri Milanu, je danes popoldne množično pospremilo na zadnji poti Lauro Orsi, 17-letno študentko, ki je bila ugrabljena in ubita pred dvema tednoma. Vsaj 20 tisoč ljudi je v sprevodu sledilo krsti, ki so jo nosili Laurini sošolci na ramenih. Preden je žalni sprevod krenil na pokopališče je v moreči tišini odjeknil presunljiv klic dekletove matere: «Laura! Laura!» Karabinjerji iz Lodija in Milana, ki vodijo preiskavo o tragični smrti mladega dekleta, so medtem danes ponoči znova zaslišali vse Laurine sošolke in sošolce. Rezultati doslej niso otipljivi, vendar preiskovalci ne obupujejo. Osnovna hipoteza, na kateri je osnovano preiskovalno delo je, da gre za nenameren umor. Morilec ali morilci naj bi kovali drugačne naklepe ko so naleteli na dekle in ga ugrabili. Povsem jasno pa je, da so dobro poznali Lauro in verjetno tudi njeno družino. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da so odvrgli njeno truplo v reko Lambro nedaleč od smetišča. Po mnenju preiskovalcev so upali, da bodo smeti in naplavine v kratkem prekrile dekletovo truplo. Reka na tistem odseku ni deroča in zato so preiskovalci mnenja, da tok ni premaknil trupla, obteženega z velikim kamnom. Kraj, kjer so našli truplo, je znan le dobrim poznavalcem Melegnana in okolice in zato je preiskava v glavnem usmerjena na prebivalce trga, vendar doslej brez o-tipljivih rezultatov. Preiskovalci vsekakor ne obupujejo in menijo, da so na dobri poti kot je v pogovoru s časnikarji poudaril karabinjerski major Masi. «Menimo» - - je izjavil ključil pa je, da bi kakega osumljenca. Britanska sindikalna federacija zahteva izstop iz EGS LONDON, 23. — Glavni svet britanske sindikalne federacije Trade Union Congress je, kot je bilo pričakovati, danes odobril dokument, v katerem se zavzema za izstop Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti. Vodstvo sindikalne federacije namreč meni, da kljub dolgotrajnim pogajanjem z evropskimi partnerji britanska vlada ni dosegla dovolj ugodnih pogojev, ki bi opravičevali članstvo te države v EGS. Po mnenju sindikalne zveze bi svobodna konkurenca med članicami lahko hudo prizadela britanske interese in zavirala razvoj produktivnosti britanske industrije. MILAN, 23. — Znani bandit Luciano Lutring in žena Ada Candida Pasini se ločujeta. Na milanskem kazenskem sodišču je bila danes prva zadevna obravnava, med katero sta zakonca pojasrila, da sta se odločila za razporoko, ker ne moreta živeti skupaj. Lutring bo moral namreč odsedeti v zaporu vsaj še deset let. V pogovoru s časnikarji je «solist brzostrelke» med drugim poudaril, da se je odločil za razporoko, da bi omogočil ženi boljše življenje. Poudaril je tudi, da bo v kratkem vlo- • • ••(••••#•••••••• • •••»•••••••••#••• • ••••••••••••••••a • ••••a*»at«t*a««fi • ••••aavtatttt**»« • ••aa«a«**a«**«ti • •••tataaaava«*»«* • •••••aaaaaat**«*« • aaaaaaaataaaaaaai • ••••••aaaaaaataa« • t*«*aaata**»*«»ai •••••aaaaaa« • a • t aaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaataaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaj aaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa«) aaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaa# iaaaaaaaaaai aaaaaaaaj a a a a a a a i > a a a a a a i a a a a .a a a i a a a a a a a • a a a i a a a a a a J a a a a a a • • a a a a a a a a < a a a a a a a aaaaaaaa aaaaaaaa aaaaaoaa aaaaaaaa aaaaaaaa aaaaaaaa a a a a a a a i aaaaaaaa a a a a a a a a a a i a a a a < • * J aaaaaaaa at» a i aaaaaaaai aaaaaaaa aaaaaaaaa| aaaaaaaa a a a a a a i a a a i a a i a a a a a a a a a a a a < aaaaaaaaaaaaaaaaataaaaaaaaaaai •^•_*^*^*_*^* **********aaaaaaaaaaaaaaaa>* aaaaaaaa > • a a a t i aaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat. taaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaa#*< aaaaaaaa«« m • ••••a«aaaa«aa«aa«aaaaa ^••aa««aaaa««aaaa««eaaai '•••••••••aaa««a «a a a '•••••••••aaaaaaaaa aaaaaaaaa aaaaaaaaa« • aaaaaaaaa aaaaaaaaa« • •aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa««* ^•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa««* aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa««** ^« « •••••«.««aaaaaaaaaaa«« * • • • • • «aaaaaaaaaaa*« ^•aaa«a«aa«««aa«»««*< • •••aaaaa««««««'| • •aa««aa«a««««< • ••••a«aa«aa«««« \« •••••••a«a««««*** !••••••••• a«««««**| i«a*aa«a«««««r t« •••••«#•••• APRIL REKORD v VARČEVANJU i f • • • « >••••••••••• ,«•••••••< • •••••••J • •••*••• •[ !«•••••••] L«aa««««r • • • i • • < [• • • • *1 • • • i • • « nekaj rekordmh ponudb: OTROŠKE HLAČKE - barvan bombaž 300 lir MOŠKE NOGAVICE - bombaž 400 lir ŽENSKA KOMBINEŽA - vzorčasta 1.250 lir ŽENSKA SPALNA SRAJCA - tiskan bombaž terital 1.950 lir ŽENSKA MAJICA «ARGENTINA» - vzorčasta 1950 lir OTROŠKA MAJICA «ARGENTINA» - rebrasta 950 lir MOŠKE MINI HLAČ' . - tiskan bombaž 750 lir MOŠKA MAJICA «POLO»-bombaž 1.950 lir ŽENSKA OBLEKA - vzorčasta «crèpe» 4.900 lir ŽENSKO KRILO - gabardine 3.900 ŽENSKE HLAČE - gabardine 3.900 DEKLIŠKA OBLEKA - tiskan bombaž s/v • 3.900 DEŠKE JEANS HLAČE - bombaž 3.500 OTROŠKA MAJICA «ARGENTINA» - bombaž 950 BELA RJUHA - čisti bombaž 150x280 2.950 PLAIDS - bombaž ali mešana volna 2.450 MILO RESPOND - srednji format 165 DEZODORANS FA’ - veliki format 600 LAK CADONET - novi format 950 SERVIS ZA KOMPOT «DURALEX» - 7 kosov 950 lir • • • • • 1 • • • a a a a a a a a a a a a i a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a • a a a a a a a a i a a a a a a a • a a a a a a a a a a a a a a a a a a a i a a a a a a a aaaaaaaa aaaaaaaa aaaaaaaai aaaaaaaaa aaaaaaaaae aaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa ^aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa-aaaa.aaaaaaa aaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaa • aaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaa a^ aaaaaaaaaaaaaaaaa a’ aaaaaaaaaaaaaaaaaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaaal aaaaaaaaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaa a a. aaaaaaaaaaaai • aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa • ••••••••••••••••••« • ••••••••••••«#••••••• • ••••••••••a« ataaaaaaa • ••••••••••••«•«•••••• • ••••••••••aaaaaaaaaaa • •••••••••••••«•••••a, • ••••••••••••••••••# • •••••••a • ••••••a« • aaaaaaaa • •••••••« • •••••••a • aaaaaaaa • aaaaaaaa • ••••••at a*« a a a a a a a aaaaaaaa ••••••••a aaaaaaaa • aaaaaaaa aaaaaaaa • •••••••a • ••••••a • •••••••• • ••••••a • ••••••«a • ••••••a ••••••••a té••••••• «••••• • « predlagamo nakup mode ne da bi jo drago plačali Izkoristite številne priložnosti za nakup po izredni ceni. • • < i a • • • < i « • • • < » • • • • « i • • #«1 i «J • 4 - • I • a ' i a a • • • i è • V • • •J I • • ^ /.V ► • • • • ' j • • • • • ••••' ^ I V. • •••a««91 laa«#««** • •••••••' • •••••••* • ••••••••' Fa ••••••••••* raaaaaaaaaa« • a a a a a a a a • • • a a a” • a a a a - • a a a a a a^ • a a a a a a - • •••••••••< • ••••••••••••< • •••••••••••••••i • ••••• • •••••••••••a« • ••••••••••a*«« >••••••••••••••' •••••••••••••••a«« •••••••••••••••••••< 7.V. T • • , Y.1 V.l V.1 V.v.] « • i *•1 • • * • • a • * • • * * V. • • • i • • • • a • a • •••••••••••••••••a««*' • •••••••••••••••••a««** • ••••••••••••••••••••a««*' • ••••••••••••••••••••••••••* léaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«*' • •••••••••••••••••••••••a ••••••* - • • i • • 1 • • • » • • ' • ••»*-- .v.v.*. •••,•] .v.v.v.. — «da imamo vsaj 50 odstotno mož-1 žil prošnjo za pomilostitev in dodal, nost, da odkrijemo zločince.» Iz-Ida upa, da bo njegova vloga sprejeta, • • • • aaéaaaaa • ••••••• • ••••••a« MM & GRANDI MAGAZZINI ■LumroiE Korzo Saba 15 Trst WM