Karitas
LJUBLJANA-VIČ
sporoča
Poletje se je prevesilo v jcsen. otroci so se vrnili v Solske in veroučne klopi in tudi viska KARITAS je ponovno zaživela. To siccr nc pome-ni. da smo doslej. v vrodh dneh. imcli kar zaprta vrata, saj smo redno skrbcli za naSc oskrbovance in imeli organizirana dcžurstva kot vedno ob tor-kih popoldne. pa ludi na lctovanjc. ki ga jc letos v Portorozu organizirala Škofijska Karitas. smo poslali nckaj naših olrok. po prcdhodnem skrbnem prcvdarku. kdo od njih ga jc najbolj polreben.
Ker zaCctck Sole prcdstavlja vcdno vcliko fi-nančno obremcnitev družinc, smo tudi ob teni nckaterim pomagali in to zlasti tistim. kjer je za mizo veliko lačnih usl. Letos jc kot vemo, »lelo druzine« in tega ob pomcmbnih odločitvah ne smemo pozabiti ali zanemariti.
Vse doslej nas je pestila prostorska stiska. saj nismo imeli ustreznih skladišCnih prosforov. pa
tudi srcčanja s pomoji potrcbnimi sc odvijajo kar v veroučni udlnici. ki si jo dclimo z utroki. Na zadnjem skupncm srečanju s siimostanskimi brati. pa so nas lc-ti prijelno prescnelili in nani odsiopili Sc dva prostora. ki si jih bomo odstili. prcbclili in uredili za skladišta. Dcla bo dovolj. a bo / vcsc-Ijem opravljeno!
Vsa šliri leta (toliko čas;i je prctcklo od uslano-vitvc naše župnijske Karitas). smo pridno irkali na obcin^ka vrata in zaman prosili za uslrtvnejSc pm-store. Medtcm je prišlo do nckalcrih družbcnih sprcmcmb in ena teh jc tudi dcnacionalizadja. Ob teni se nas jc prijazno spomnila stara in spoštova-na viška druzina in nam žclela odstopiti dva pro-stora v vclikcm, a žal zclo zapuščcneni saniskcni domu. ki jini jc bil vrnjcn. Sprva navdušcni. sino potcm ugolovili. da bi srcdstva za obnovo dalcč prcscgla naSc finančnc zmožnosti. pa ludi lokacija sama ni najbolj primerna za našo dcjavnost. Tako smo vsaj začano reSili svoj obstoj v okrilju IranCi-Skanov v naši župniji. kamor pa pravzaprav ludi najbolj sodimo.
Z bozjo pomoejo in doveškim razumevanjcni bomo tako lahko nadaljevali svojc poslanstvo in prcpvičani smo. da boslc tudi vi. dragi občani Vi-fa znali prisluhniti klicu dobrotc. kot ste to mno-gokrat in prenekaleri storili ze doslcj. Nikoli na-niree nc smcmo pozabiti. da ČLOVEK POTREBU-JE ČLOVEKA...                                            (AM)