Poštnina plačana i gotovini« Leto IX., št. 26/ (j^jutro" xvnLi m. 147 a> Ljubljana, ponedeljek 28. junija I937 Cena 2 Dir Uprav nisi vo. Ljubljana, Knafljeva fi — leJetOD št_ 3122, 3123, 3124, ■ 8:126, 3126. -seratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — TeL 3492 In 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica Š1„ 11 — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baura-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet44; Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Dan velikih narodnih svečanosti Pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokolstva v Skoplju — Ogromna udeležba na zletu mariborske sokolske župe — Otvoritev novega sokolskega telovadišča v Ljubljani — Spominski plošči kralju Zedinitelju na dveh ljubljanskih osnovnih šolah Ljubljana, 27. junija, d. Današnja nedelja je bil dan velikih narodnih in sokolskih svečanosti. Ob udeležbi preko 10.000 Sokolov in desettisočev drugega občinstva, se je v Skoplju začel V. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije. Zlet je združen s proslavo 25 letnice, odkar je bila Južna Srbija osvobojena izpod tujega jarma. Pri današnji prvi javni telovadbi je nastopilo okrog 8000 Sokolov in Sokolic. V močnih oddelkih se je pridružila sokol-skim telovadcem tudi naša vojska, ki je bila deležna še prav posebnih ova-cij. Jutri, na Vidov dan, bodo zletne svečanosti dosegle svoj višek s slavnostnim sprevodom. / Mariborska sokolska župa je imela danes svoj običajni župni zlet, ki pa se je pretvoril v nepričakovano veliko so-kolsko manifestacijo. Dogodki zadnjih tednov so povzročili, da so poleg čla« nov sokolskih društev z območja mariborske župe prihiteli na zlet tudi številni pripadniki Sokola iz drugih slovenskih žup in tudi iz Hrvatske. Ena- ko kakor pred tednom dni zlet beograjske župe je danes tudi zlet mariborske župe zavzel obseg, kakršnega nedavno niso prekoračili niti pokrajinski sokolski zleti. Po navdušenem razpoloženju Sokolstva in občinstva pa jih je celo prekosil. Prav tako so v Ljubljani zrastle v velike manifestacijske prireditve tri svečanosti, ki bi v drugih razmerah bržčas ostale omejene na ožji krog svojega okoliša. Po iniciativi krajevnega odbora Narodne Odbrane sta bili odkriti spominski plošči Velikemu kralju na ljubljanskih osnovnih šolah na Barju in na Grabnu, Sokol II. pa je z javno telovadbo otvoril svoje novo letno telovadišče. Vseh treh svečano-nosti so se udeležili pripadniki sokolskih in nacionalnih društev v izredno velikem številu. Ljubljana je danes ponovno na jasen način pokazala svojo neomajno privrženost vodilni jugoslo-venski ideji naše države in našega na s roda. Prvi listni dan v Skoplju Otvoritev V. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije — Na zletu sodeluje preko 10.000 Sokolov in Sokolic Skoplje, 27. junija, p. Prestolnica cara Dušana je te dni pozorišče veličastnih so-kolsfch svečanosti v okviru petega pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije. Ob enem proslavlja vsa južna Srbija a tem tudi petindvajsetletnico svojega osvo-bojenja izpod tujega jarma. Sokolstvo, ki je po svojem delovanju tako tesno povezano z borbo za osvobojenje in uedinjenje, je pri tej priliki na dostojen način počastilo tudi .spomin vseh onih, ki so v osvobodilnih vojnah dali svoje živlenje na oltar domovine. Prihod gostov Ze včeraj je bilo Skoplje vse sokolsko. Vlak za vlakom e dovažal vedno nove sokolske goste in do večera se je zbralo v Skoplju do 10.000 Sokolov iz vseh delov Jugoslavije. Vse sokolske župe so poslale na skopski zlet močne delegacije. Sinoči je prispelo tudi posebno odposlanstvo češkoslovaškega in ruskega Sokola. COS zastopajo na zletu František Kudela, član starešinstva glavne zveze češkoslovaškega sokolstva, Vaclav Prohaska, član načelstva COS in Ružena Mahalova, namestnica na-čelnice. Delegaciji ruskega Sokola načeluje Roman Drajling. Od glavne uprave SKJ je prišlo skoro celo vodstvo s podstarešino Smiljaničem na čelu. Vsi sokolski gostje so bili na kolodvoru svečano sprejeti z godbo in navdušeno pozdravljeni od množic občinstva. Skoplje je že od včeraj vse v zastavah hi zelenju. Na več mestih so postavljeni krasni slavoloki s sokolskimi napisi. Posebno vzorno je urejeno zletišče, kjer so postavljene velike tribune za častne goste. Pred tribunami je zgrajen 18 m visok žrtvenik .kjer vse zletne dni gori ogenj v čast padlih herojev. Na predvečer Svečanosti, ki se vrše pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, so se pričele sinoči s povorko in ba-klado. Dolg sprevod, v katerem je bilo na tisoče Sokolov in drugega sokolskega občinstva, je krenil po glavnih mestnih ulicah in se ustavil na zletišču, kjer je bil nato prirejen ognjemet. Ob 21. so fanfare z balkona Oficirskega doma zasvirale uspavanko in vse je leglo k počitku, da se pripravi za današnje in jutrišnje glavne svečanosti. Slavnostna akademija Davi so z rednimi in posebnimi vlaki prispeli še novi gostje. Ob 9.15 se je pripeljal zastopnik vlade, minister za telesno vzgojo dr. Rogič. Na kolodvoru so ga pričakovali predstavniki Sokolstva in oblasti. Takoj zatem so se odličniki podali v Narodno gledališče, kjer se je ob 10.30 pričela slavnostna akademija. Nj. Vel. kralja je zastopal komaw3snt armije Ječmenič, vlado minister Rogič, vojnega ministra brigadni general Antonijevič, starešinstvo SKJ pa pod-starešina Smiljanič. Akademiji so prisostvovali številni predstavniki Sokolstva, duhovščina z episkopom Josipom na čelu ter predstavniki raznih kulturnih in nacionalnih organizacij. Slavnostno akademijo je otvoril starosta skopske župe br. Popovič, ki je med burnimi ovacijami prečital udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namest-ter pozdravni brzojav predsedniku vlade. V lepem govoru je nato orisal zgodovinski in nacionalni pomen teh slavnosti in podčrtal velik napredek, ki ga je po osvo-bpjenju doživela Južna Srbija na vseh poljih. Po pozdravu vseh odličnikov in gostov j® naprosil zastopnika Nj. Vel. kralja gene-Ječmeniča, da otvori zlet. Svečana otvoritev Vsi odličniki in ostalo občinstvo ter zbrano Sokolstvo so se nato podali na zletišče, Ikjer so bili na svečan način otvorjeni zletni dnevi. Posebne sokolske štafete, v katerih so sodelovali vse do Skoplja izključno člani kmečkih sokolskih čet, so prinesle med tem gorečo baklo, ki so jo prižgali ob ognju, ki gori v spomin padlih borcev na kumanov-skem bojišču pri samostanu Nagoričanu. Na meji Skoplja so baklo prevzele štafete skopskega Sokola in jo med gostim špalir-jem publike prinesle na zletišče. Tu je baklo prevzel zastopnik Nj. Vel. kralja general Ječmenič ter prižgal ogenj na žrtve-niku. Sokoli, ki so bili postrojeni na prostranem zletišču. so v stavu »mirno« spremljali ta otvoritveni obred, publika pa je stoje počastila spomin padlih herojev z eno-minutnim molkom. Godba je nato zasvirala državno himno, obenem pa se je dvignila na visokem drogu državna zastava. Nad letališčem so med tem krožila vojna letala. Po pozdravu državne zastave je godba zasvirala sokolsko himno, nato pa je vsa zbrana množica zapela »Hej Slovane«. Prvi javni nastop Popoldne je bila javna telovadba, ki je nadvse odlično uspela. Vsi za občinstvo določeni prostori so bili nabito polni. Ko je prispel na zletišče zastopnik Nj. Vel. kralja, je množica priredila dolgotrajne ovacije kra lju in Jugoslaviji. Pri nato sledeči telovadbi je sodelovalo nad 8.000 Sokolov. Viharno priznanje so želi zlasti kmečki Sokoli, ki so izvajali simbolične vežbe iz kmečkega življenja. Viharno pozdravljeni so bili oddelki vojske in mornarice. Nastopila je tudi konjenica. VsaJk pojav vojske na zletišču je dal vedno znova povod za dolgotrajne navdušene ovacije jugoslo-venski vojski. Javni nastop je zaključila simbolična slika o kronanju cara Dušana, pri kateri so sodelovali tudi nekateri člani beograjskega gledališča, Sokolske tekme že rano zjutraj so se pričele sokolske tekme, ki so se nadaljevale tudi popoldne in bodo končane Jutri, ko bodo objavljeni rezultati Jutri je glavni dan zletnih svečanosti, Id bo združen e proslavo Vidovega clne. Sokolska manifestacija v obmejnem Mariboru Ogromna udeležba Sokolstva in drugega prebivalstva Navdušene ovacije množic Maribor, 27. junija Naša obmejna prestolnica je včeraj in danes pokazala svoje toplo, sokolsko srce in svojo veliko nacionalno zavest. Maribor je sprejel danes našo obmejno sokolsko vojsko tako toplo in jo pozdravljal tako navdušeno kakor še menda nikoli. Sijajen razmah sokolske misli ob meji je najbolje posvedočen v zgodovini prvega Sokola na našem severu, sedanjega sokolskega društva Maribor matica, ki je vzniknilo pred 30 leti in je včeraj in danes proslavilo 30-letnico svojega plodnega dela. Na ponosni društveni prapor, ki je bil razvit leta 1914. na zgodovinski Vidov dan v Rušah o priliki prvega župnega zleta mariborske sokolske župe in ki je odtlej šel skozi težke preizkušnje do svetlih dni osvobojenja in uedinjenja, je bil danes slovesno pripet spominski trak. V priznanje prvemu sokolskemu društvu v Mariboru, iz katerega je po prevratu izšlo šestero drugih mariborskih in predmestnih sokolskih edinic, je dragoceni trak poklonil prvi Sokol Nj. Vel. kralj Peter II. Maribor si je za današnjo svečanost nadel praznično lice. Prav vse hiše so bile v zastavah, v izložbah trgovin pa je bilo mnogo okusnih aranžmanov s kraljevo sliko ali kraljevim kipcem v sredi. Sprejemi na kolodvora Danes zarana je Maribor ves zaživel v lepoti poletnega jutra, v živahnem vrvenju po mestnih ulicah in poplavi rdečih sokolskih srajc. Na glavnem kolodvoru je pričakalo prihajajoče Sokole in Sokolice zastopstvo mariborskih sokolskih društev v krojih in z župnim starosto dr. Goriškom na čelu. Navdušeno pozdravljeni so prišli ob 7. zjutraj Karlovčani, ki so zbudili pozornost zlasti z lepimi narodnimi nošami. Ob 8.45 so prispeli Varaždinci s svojo godbo, kmalu zatem pa je že pribrzel ljubljanski potniški vlak z dragimi bratskimi gosti iz Ljubljane, Celja, Kranja in drugih krajev naše banovine. Na peronu in pred kolodvorom se je zbrala velika množica nacionalnih in Sokolu naklonjenih Mariborčanov, ki so Na grobu dr. žerjava Ljubljana, 27. junija Na današnjo obletnico smrti nepozabnega voditelja naprednih Slovencev dr. Gregorja Žerjava so se poleg njegovih svojcev in prijateljev poklonili njegovemu spominu na grobu tudi številni somišljeniki. Na grobnico je bil položen velik venec iz rdečih nageljev z napisom >Jugosk>venski nacionalisti«. Velikemu političnemu voditelju se je na njegovem grobu poklonilo tudi posebno odposlanstvo banovinskega odbora 1 m bratske goste toplo in viharno pozdrav-. ljali. V velikem, pestrem sprevodu so gostje I s prapori na čelu ter z godbama varaždin-skega Sokola in mariborske »Drave« odkorakali skozi mesto na letno telovadišče matičnega Sokola že zdaj živahno pozdravljam od občinstva, ki je polnilo vse ulice. Zlasti na Aleksandrovi cesti so jih Mariborčani v gostem špalirju toplo pozdravljali. Pohod po Maribora že zgodaj zjutraj se je na letnem telova-dišču začela zbirati obmejna sokolska vojska, da se pripravi in uredi za povorko po mestu. Kar smo videli danes v Mariboru ob tej povorki, naše mesto že mnogo, mnogo let ni videlo. To ni bila povorka ,ampak pravi triumfalni pohod. Na čelu sprevoda je sokolski jezdec nosil veliko državno trobojnico. Sledili so fanfara z vodom konjenice, načelnik in strokovni odbor župe, župna uprava z župnim pra^-porom, predstavniki saveza SKJ, vseh slovenskih žup ter varaždinske, karlovške in zagrebške sokolske župe. Zatem se je v mogočnem sprevodu vrstilo članstvo pohorskega, ptujskega, slovenjgoriškega, murskega, prekmurskega, mariborskega in koroškega okrožja. Zaključilo je povorko okrog 100 Sokolov konjenikov. Povorka je krenila z letnega telovadišča sokolskega društva Maribor matica po Gosposvet^ki, Strosmajerjevi ulici, Koroški cesti preko Glavnega trga, po Gosposki, Slovenski, Aleksandrovi, Prešernovi in Maistrovi ulici na glavni kolodvor, kjer so sokolski bataljoni pričakali še Sokole iz Zagreba. Prišlo jih je okrog 150 s praporom in godbo. Po Aleksandrovi cesti in Sodni ulici je nato sprevod krenil pred Narodni dom. V povortii so sodelovale vojaška godba, godba »Drave« ter godbe varaždinskega, zagrebškega in središkega Sokola. Praporov je bilo 51. V sprevodu je poleg 150 zagrebških Sokolov korakalo tudi 100 Sokolov in Sokolic iz varaždinske župe. Skupno je bilo v sprevodu okrog 4.000 Sokolov in Sokolic. Zaradi hude vročine in dolge poti sokolska deca. ki se je je z območja mariborske župe zbralo več sto, ni sodelovala v sprevodu, temveč se je uvrstila na raznih krajih mesta v špalir. Ne da se oceniti število ljudi, ki so obrobi! i vso, preko 2 km dolgo pot določeno za sokolski sprevod. Zdelo se je. da je na ulicah prav ves Maribor, pa še dobršen del okolice z njim. Vsem tem ogromnim množicam je igralo srce veselja, ponosa in samozavesti, ko so mimo njih korakali sokolski bataljoni. Mestne ulice, ki so orile navdušenega vzklikanja, so bile vse žive mahajočih robcev, udeleženci »prevoda pa so bili kmalu tako obsuti s cvetjem. da ga niso mogli več sprejemati Tudi vsa okna so bila napolnjena pozdravljajoči in manifestirajoči gledalce*, L« redko, zelo redko se Maribor tako razvna-me, kakor se je danes. Vsak oddelek v sprevodu je bil na novo aklamiran, posebno navdušeno pa bratje in sestre iz Hrvatske. Zbor pred Narodnim domom Vihar navdušenja je dosegel svoj višek ob stiku pred Narodnim domom. Čulo se je kakor mogočna pesem našega morja, ko se zmagovito bori s silami prirode. Vsak novi odelek je bil od že zbranih sokolskih čet sprejet z gromkim vzklikanjem, dokler se naposled vse to navdušenje ni zlilo v veličastno pesem sokolskih legij. Znova je zaorilo vzklikanje in ploskanje, ko je oddelek sokolske konjenice privedel v svoji sredi pred Narodni dom zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnika Marka Božoviča. Kraljev zastopnik je med silnimi ovacijami našemu mlademu vladarju in kraljevskemu domu odšel na okrašeni balkon Narodnega doma, kjer so bili že zbrani sokolski voditelji. Na znak trombe je množica utihnila m zastopnika Nj. Vel. kralja je pozdravil župni starešina dr. Gorišek s kratkim nagovorom. S toplimi besedami za Sokolstvo in sokolsko idejo, je polkovnik Božovič pripel na slavni prapor Mariborskega Sokola kraljev trak. Čestital je Sokolu Maribor matica k njegovi 301etnici in bodril zbrano Sokolstvo, naj tudi v bodoče vztrajno in požrtvovalno dela v službi za kralja in domovino. Njegov govor je bil neprestano prekinjan z manifestacijami za kralja in Jugoslavijo. Državna himna je zaključila ta nepozabni prizor. V imenu odlikovanega matičnega društva se je zahvalil zastopniku Nj. VeL kralja starosta dr. Fornazarič s prošnjo, naj sporoči na najvišje mesto zahvalo in zagotovila zvestobe obmejnega Sokolstva. V imenu Saveza SKJ Je sporočil pozdrave podstarešina dr. Gavrančič iz Zagreba, v imenu ljubljanskega Sokolstva starosta matičnega društva v LJubljani Kaj zel j, v imenu varaždinske župe dr. Belčič, v imenu zagrebške Rišlavi, za celjsko dr. Hrašovec, za gorenjsko dr. Obersnel in za karlovško župo Caplič. Vsi govori, ki so jih razširjali megafoni, so bili sprejeti z ovacijami in manifestacijami. Župni tajnik Dojčtnovič Je prečital brzojavne pozdrave praškega Sokola in Zveze slovanskega Sokolstva iz Prage, prvega podstarešine SKJ Gangla, Id se mudi na Poljskem, pozdrave splitskega Sokola in navdušeni pozdrav Sokolstva, zbranega na pokrajinskem sokolskem zletu v Skoplju. Slovanska in sokolska himna »Hej Slovani« je smiselno zaključila to pomembno svečanost. Himno Je odkritih glav pela vsa ogromna množica, zbrana pred Narodnim domom. V najlepšem redu so se začeli sokolski oddelki okrog 13. ure razhajati. Zopet je mesto nekaj časa odmevalo, sviranje godb in prepevanje sokolskih čet, dokler m niso vsi razvrstili v odrejene jim restavracije in gostilne. Krasni svečanosti je na balkonu Narodnega doma prisostvovala tudi ga. dr. Ro-sinova, ki je pred več ko 20 leti kumovala praporu matičnega, takrat še edinega sokolskega društva v Mariboru. Na balkonu so bili zbrani poleg sokolskih voditeljev tudi predstavniki avtonomnih in državnih oblasti. Javna telovadba Kakor je Maribor dopoldne pokazal svoje toplo sokolsko srce z viharnim vzklikanjem skozi mesto korakajočim tisočem sokolskih pripadnikov, tako se je ta sokolska privrženost prebivalstva pokazala tudi ob veličastno uspelem popoldanskem nastopu na letnem telovadišču Sokola Maribora matice. Več tisočglava množica navdušenih gledalcev je frenetično in viharno dajala priznanje nastopajočim. Množica je zasedla vse obširne prostore stadiona, česar v Mariboru skoro še ne pomnijo. Ob prihodu zopet navdušeno pozdravljen je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja tudi popoldanski telovadbi. Dalje so prišli predsednik sodišča dr. 2iher, šef policije dr. Trstenjak, vodja obmejne policije Krajinovič, upravnik Mihajlovič, ma-gistratni direktor Rodošek, zastopnik francoskega konzula iz Ljubljane Anfos-sy v spremstvu mariborskega francoskega konzularnega agenta dr. Rapotca in drugi predstavniki. Razume se, da so pol-noštevilno prišli tudi odlični sokolski funkcionarji, ki so se danes zbrali v Mariboru. Kljub naporom dopoldanskih svečanosti se je tudi popoldne spored razvijal strumno in efektno ter bil povod za nove navdušene manifestacije. Sprožila Jih je že takoj prva točka, ko so se vsi telovade-či oddelki zbrali k pozdravu državne zastave. Župni starosta dr. Gorišek je izročil naraščaju ptujskega Sokola, ki si je pri naraščaj skih tekmah priboril prvo mesto, častni prapor župe, lep srebrni venec pa ženskemu -naraščaju mariborskega matičnega društva, ki si je priboril prvo mesto med naraščajnicamL Sledili so nastopi posameznih oddelkov, drug za drugim sprejet z navdušenim aplavzom-Posebno viharnega priznanja so bili deležni gojenci podoficirske šole, ki so nastopili s prostimi vajami s puSkami. Pri orodni telovadbi so sodelovali tudi nekateri olimpijci, Id so za vsako vajo sprožili nov plaz priznanja in odobravanja. Veliko zanimanje je vzbudil tudi stafetni tek 800x400x200x100 m, pri katerem si je zopet izvojeval prvenstvo Sokol MaribOr-matica. Učinkovit in pester zaključek telovadnega sporeda Je tvorilo jahanje sokolske konjenice preko prepon. Javni telovadbi Je prisostvovalo nad 6 tisoč gledalcev, na telovadišču pa Je nastopilo 1.573 sokolskih pripadnikov. Zunanji udeleženci so se povečini odpeljali z večernimi vlakL Mariborčani, okO!ičar: in oni, Id so prišli z avtobusi, pa so ostali še zvečer v Mariboru na družabni zabavi, Id se Je po telovadbi razvila na sokolskem stadionu. Zlet mariborske župe se Je razvil v sokolski, praznik, kakršnega ni nihče pričakoval in kakršnega naša obmejna prestolnica po pokrajinskem sokolskem zleta pred 15 leti ni več doživela. Kakor vreme je bila tudi vsa prireditev polna soln-ca In svetlobe, moči In življenja. Ostala bo zapisana v srcih vsem, ki so Ji prisostvovali. Trt svečanosti v Ljubljani v prisotnosti večtisočglave množice le bila odkrita spominska plošča kralju Zedinitelju — Izredno velika udeležba pri nastopu Sokola IL Ljubljana, 27. jtrnija Svečanosti ob odkritju spominskih plošč blagopokojnemu Viteškemu kralju na barjanski in na grabenski šoli eo danes vnovič zgovorno izpričale, da je naša bela Ljubljana resnično in iskreno jugosloven-ska. Po svojem vnatnjem obeležju sta imeli obe prireditvi, ki je zanju dala pobudo krajevna organizacija Narodne odbrane za Šentjakob, Trnovo in Barje in ki je tudi sama izvedla denarno zbirko, do neke mere lokalen značaj, toda manifestantom s področja obeh šolskih okolišev se je pridružila tudi ostala naša javnost v tako veličastnem številu, da se je praznik krakovskega predmestja in barjanske periferije razmahnil v manifestacijo, ki se dostojno pridružuje vsem velikim manifestacijam zadnjih dni. Poseben lesk je dala svečanosti še častna udeležba naše vojske. Na Barju Dopoldne 6o se trume gostov iz mesta in okolice zgrnile okoli šole na Barju. Med udeleženci so bili tudi tanov odposlanec dr. Orel. zastopnik mestne občine in župana mestni svetnik Andrejka, čaetna dvorna dama Tavčarjeva, narodni poslanec Rajko Turk, pa v častnem številu zastopniki oficirskega zbora, dobrovoljcev, četnikov Sokolov, gasilcev pod vodstvom starešine barjanske čete Vrbinca. Oblastni odbor Jadranske straže je zastopal veletrgovec Ver-bič. Polnoštevilno ie bila zbrana kajpak šolska mladina s svojim učiteljskim zborom in upraviteljem šole Titom Grčarjem. Pred pragom šolskega poslopja je svečanost otvoril predsednik krajevne organizacije NO Jakob Kale, ki je v izbranih besedah pozdravil vse navzočne. Profesor dr. Ernest Turk ie v lepem, v srce sega jočem govoru očrtal tragedijo srbskega naroda od usodnega poraza na Kosovem polju do njegovega vstajenja in končnega poveli-čanja v osvobojeni in zedinjem Jugoslaviji. Vzneseno je opisal junaško življenje kralja Zedratefc, ki ja voda obefeo klenim optimizmom skozi najtežje čase do zmage. Poveličeval je njegovo delo po vojni za konsolidacijo države in opozarjal na hvaležnost, ki mu jo je narod dolžan za njegovo veliko žrtev. Za dr. Turkom, ki je ob koncu svojih izvajanj odkril spominsko ploščo v veži, je šolska mladina zapela državno himno in z njo je zapela vsa množica, ki 6e je bila zbrala na šolskem vrtu. Govorili so še zastopniki JS, Udruženja jugoslovanskih železničarjev, Kola jugoslovenskih sester in društva Kneginje Zorke, nato pa so dve deklici in deček podali nekaj slovesnemu trenutku primernih deklamaeij tako prisrčno, da ni ostalo suho skoraj nobeno oko. Šolski upravitelj Grčar je sprejel spominsko ploščo v varstvo šole z obljubo, da bo barjanska šola zmerom vzgajala mladino v duhu Viteškega kralja in da bomo zmerom vsi skušali izpolnjevati njegovo poslednje naročilo: Čuvajte Jugoslavijo! Otroci so zapeli vse tri državne himne, nato pa je začela množica romati mimo vzidane plošče in mnogi so poklonili cvetja in zelenja. Na Grabnu K odkritju spominske plošče v šoli na Grabnu ee je popoldne zbrala tolikšna množica občinstva, kolikršno vidimo le ob najpomembnejših svečanostih. Pri čet ek slavja je bil napovedan za 15.30, a že mnogo pred 15. so se začele proti Grabnu zgrinjati trume ljudi, da so morali stražniki zaradi navaja že pred pričetkom zapreti dohoda z Emonske ceste in od šentjakobskega mostu. Pred šolo so se razvrstili častni oddelek vojske, deputacije narodnih društev, dolga vrsta Sokolov v krojih in v civilu z društvenimi prapori in s prapori naraščaja. Z jugoslovenskimi je prišlo tudi odposlanstvo ruskega Sokola. Ko so 6e pred vhod on i razvrstili učenci in učenke s 6vojo šolsko zastavo m e praporom Pomladka Rdečega križa, so nekaj trems&ov pred 1&9B >JQTRO« poneddjsSa tedaj« Ml! BooedeUtf« 3. VL T95T, brovol^ii « svojo zastavo. burno pozdravljeni množice. Mimo drugih odličnikov in jredeiavnikov so evečanosii prieoetvo-tudi pomočnik divizionarja general 2>odič, komandant artiljerije general Po-padiČ. zastopnik bana dr. Orel. zastopnik občine mestni svetnik Andrejka narodna poslanci Rajko Turk in dr. Fux. starosta sokolske župe dr. Pipentaeher, predsednik ZKD prof. Jeran, častna dvorna dama Tavčarjeva, šentjakobski župnik Barle, zastopnik Branibora prof. KramoJc in se odposlanci številnih drugih nacionalnih in kulturnih oreanizaeii Poles domačih funkcionarjev NO i« pribite) na slovesnost tudi predsednik Osrednje uprave Ilija Trifuno-vič. vojvoda Birčanin. Ko ie vojaška eodha odigrala pozdravno koračnico, ie množico ogovoril predsednik NO Kale in pozdravil vse predstavnike. Za niiro ie spr«tCOVftrTj predsednik osrednje uprave Narodna odbrane Ilija Trifunovič. V toplih "m prepričujočih besedah ie očr-tal mladini boje za nažo svobodo in zedi-njenie, življenje in delo krala Zedinitelja. Porival |e lj vztrajnemu delu za zmago velike {neslovenske rtiisli na korist in sns^o vseh Jugoslovenov. Mvd vzkliki slave kralju 7edinatel:u in navdušenimi ovacijami njegovemu sinu kraliu Petru II. je vojvoda Rircanin zaključil svoi covor in odkril ploščo. Gddba ie zaigrala državno himno, oddelek vojske pa je mrtvemu vladarju v spomin oddal tri salve, ki so mogočno odjeknile v sončni popoldan. Nato so govorili še zastopnk četnikov Masle. zupni starosta Pipenba-rher za S">kol«tvo. učiteljica Gregoričeva za KJS. vp.lfttrgovec Verbič za oblastni odbor •TS. vmes pa ie učenka v narodni noši s prisrčnim nagovorom poklonHa mrtvemu kralju lrn"ev venec, trije učenci pa «o v zboru deklamirali »<*'uva:mo Jugoslavijo'' Na koncu je predsednik Kalr s posebnim nagovorom izrodi plo«čo šoli v varsvo. upravitelj Ambroži? pa je kot domačin zaobliubil. da bo 2raben«ka šola zmerom vodila svojo mladino po slopiniah Vitkega kralja Na koncu so šolski otroci rod vodstvom učitelja Pal ka zapeli svečano •Naj čuji» na= presveti t.og<, zbor pevskega društva Krakovo-Trnovo pa je ubrano »apel Adamičevo zdravico in narodno binv nb. k? io je z njimi pela v*a množica Medtem ko so zastor>r,.'ce narodnega zenica položile pred ploščo vrsio lepih vencev. se je pred šolo polagoma formiral tna-nifes»fatjven sprevod, ki ie po Emonski ee-ft: krenil proti Nušakovi vojašnici v Trnovem. da se udeleži slovesne otvoritve letnega telovadi*?.« Sokola TT in nastopa njegovih telovadnih edinic. Nastop Sokola II. Po odkritju spominske plošče se je pred šok) na Grabnu formira] slavnostni sprevod, s katerim so odkorakali ekoraj v#j navzoči na letno telovadišče Sokola II. kjer je bil letošnji društveni nastop. Na čelu sprevoda je korakala vojaška godba, za katero so se razvrstili s evo,;im praporom jugoslovenski dobrovoljci. Njim so sledile močne čete Sokolov in Sokolic v kroju z naraščajem in deco. Pred sokolskim delom sprevoda so nosili 17 sokolskih praporov. Za Sokoli so se razvrstili četniki z zastavo. Narodna odlmina. zastopniki Jadranske straže, delegacija Kola jugoslovanskih sester. deputacije Rdečega križa in drugih nacionalnih društev. V sprevod se je uvrstilo tudi mnogo navzočega občinstva, tako da je bilo v sprevodu okrog 2.000 ljudi. Sprevod so ljudje v spalirju navdušeno pozdravljali. Posebno prisrčne so bile ovacije v trnovskem delu Ljubljane, kjer so fipali na sprevod cvetje in zelenje z oken in balkoncv. Trnovo je kakor vselej tudi to pot pokazalo, da je trdna opora jtigcslovenske misli in napredne ideje in da uživa njegov domači S:kol II v Trno. vem najiskrenejše simpatije. Ko je sprevod prispe' na telovsdčšče, je pozdravil došl? pod:tarosta Sokola n br. Kocjan s kratkim pozdravnim nagovorom in je proglasil novo telovadišče za otvorjeno. Nato so se velike množice razlile po telovadišču, ki je bilo kljub svoji prostra.nosti skr.raj premajhno za tako silen nava.l občinstva, saj pravijo najsta rejši člani Sokola II, da do dan as še ni bilo prireditve tega društva, ki bi imela tak obisk. Zmanjkalo je cel-, vstopric in zvečer pri družabni zabavi vsega, kar so požrtvovalni Sokoli in Sokolice pinpravili v paviljonih. številno je bi! zastopan tudi oficirski zbor z generaloma Popadičem in Dodičem ( na čelu. Prav tako sta prišla narddna po-j slanca gg. Rajko Turk in Milan Mravlje, j Po Otvoritvi novega letnega telovadišča se ie pričela iavna telovadba, ki je trajala rtad dve uri. Zbrano občinstvo je z velikim navdušenjem nagradilo vsako posamezno točko nastopa. Po telovadnem nastopu s« je razvila prijetna zabava, ki je trajala p6zrto v noč. Zabava je bila tem boli živahna, ker so danes Trnovčani praznovali svoje starodavno žegnanje. Proslava 60-letnice osvobojenja Niša Kis, 27. junija. AA. Danes dopoldne so se z blagoslovitvijo mestnega vodovoda, ki je speljan v Niš od vasi Brzi brod na cesti Niš - Niška Banja, pričele velike svečanosti v proslavo osvobojenja Niša. Niš je bil že davi na vse zgodaj ves v državnih zastavah, grbih in na raznih krajih so bili postavljeni slavoloki. Hiše okrog trga- na katerem stoji spomenik osvoboditeljev Ni-i^a- so bile okrašene s preprogami' zelenjem in cvetjem. Točno ob 10. se je izvršila blagoslovitev mestnega vodovoda. Tej svečanosti so prisostvovali ministra Svetozar Stankovič in Dragiša Cvetkovič. ban Novakovič, podhan Paštrovič, poveljnik pete armade general Josip Kostič, niški župan Živkovič in zelo velika množica ljudstva iz Niša in vse okolic«. Vodovod je blagoslovil niški škof dr. Jovan. Dobre pol ure kasneje je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo stavbo bano-vin&kega narodnega gledališča, ki ga grade tis Sindjeličevem trgu. Po cerkvenih obredih, ki so jih opravili Škof dr. Jovan in mnogoštevilni duhovniki in katerim so prisostvovale vse ugledne osebnosti- je načelnik prosvetnega oddelka banske uprave Dragutin Pavlovič prečrtal listino- ki jo je ban Novakovič položil v temeljni kamen. Nato so ministri in ostali odličniki z vso množico ljudstva odšli na vogal Jeronimo-ve ulice ter ulice sv. Save, kjer grade novo trgovsko akademijo. Tudi tam so položili temeljni kamen. Verske obrede je opravil tudi tu niški škof dr. Jovan. Zastopniki vlade in oblasti so nato krenili v vojašnico prvega konjeniškega polka »Obilica«, ki je danes praznoval s°vojo slavo. Popoldne se je vršila v sokolskem domu velika akademija, zvečer ob 20.30 pa je bila v banovinskem gledališču slavnostna predstava. Jutri zjutraj bodo molitve za padle junake, ob 9.30 pa bodo na ni3tem letališču slavnostno krstili prvo letak) ni-škega Aerokluba, ki mu bo za botra minister Dragiša Cvetkovič. Popoldne ob 15.30 j prispe v Niš minister vojske in mornarice j general Ljubotnir Marič, ki bo sodeloval pri ' odkritju spomenika osvoboditeljem Niša. Poljska in Rumunlja zvesto na straži miru V svojih govorih na slavnostni večerji sta oba državna poglavarja podčrtala pomen pol$£ko*ranranskega zavezništva Varšava, 27. junija. AA. Snoči je predsednik republike Moscicki priredil svečan banket na čast svojemu visokemu rumun-skemu gostu Karolu. Banketa v palači predsednika republike so se udeležili tudi maršal Ridz-Smygli,. vsi člani vlade z ministrskim predsednikom Skladkovskim na čelu, predsednika obeh zbornic, člani diplomatskega zbora, spremstvo rumunske-ga vladarja in glavni funkcionarji rumun-skega poslaništva v Varšavi. Predsednik republike je nazdravil svojemu kraljevskemu gostu in je med drugim naglasil: Obisk vašega veličanstva je nov člen v verigi dogodkov, ki so zadnja leta pričali o tesnih zvezah naših dveh držav. O priliki kratkega bivanja v Ru-muniji sem se lahko prepričal, da občuti narod poljsko-rumunsko zvezo kot življenjsko potrebo. To velja tudi za naše ljudstvo. Prepričan sem, da je ta trenutek dragocen in trden podpornik jasne in častne politike, ki je postala že tradicionalna za odnosa je med Varšavo in Bukarešto. Rumunski in poljski narod sta spoznala veliki pomen naše zveze za obči mir. ki ga obe vladi hranita s toliko od- ločnostjo ter vztrajnostjo. Nazadnje je Moscicki izjavil, da namerava poljsko poslaništvo v Bukarešti povišati v veleposlaništvo in se nadeja, da bo Nj. Vel. kralj Karol sprejel in potrdil tak ukrep. Rumunski kralj Karol je v svojem odgovoru izrazil svojo radost, da se nahaja v poljski prestolnica, kjer se je lahko po manifestacijah s katerimi ga je sprejelo ljudstvo, sam prepričal, da se ljudstvo zaveda velikega pomena zveze med obema državama in da je tej zvezi zvesto. Svečanosti v Varšavi pomenijo le nadaljevanje onih v BukareSti za časa obiska poljskega predsednika republike. Te manifestacije lahko samo še ojačijo in utrde prijateljstvo in zvezo. Ta zveza je v popolnem skladu s politiko mednarodne solidarnosti, ki jo vodi romunska vlada. Skupna svrha te zveze in prijateljstva je dejanska obramba miru. že dolgo let Sem si želel obiskati zavezniško Poljsko, to lepo državo, katere slavna preteklost skozi stoletja kaže na simbol neprestane borbe za svobodo. Večerji je sledil slavnosten sprejem in koncert. Borba med cerkvijo in državo v Nemčiji Režim hoče imeti vso kontrolo nad cerkvenimi prireditvami, da čim bolj omeji vpliv cerkve na mladino Berlin, 27. junija, r. V nizu ukrepov, ki streme za tem, da se odvzame katoliški cerkvi v Nemčiji vsak vpliv na javno življenje. zlasti pa na vzgojo mladine, je izšla te dni nova naredba nemške vlade, ki se nanaša na kontrolo cerkveno-verskih prireditev, pri katerih sodeluje mladina. Naredba določa, da morajo organizacije, katerih člani ali članice žele sodelovati pri kaki cerkveni manifestaciji, na primer pri procesijah. raznih prireditvah itd., najmanj 15 dni poprej prositi za posebno dovoljenje pri politični oblasti. Brez tega dovoljenja je vsaka udeležba pri takih prireditvah prepovedana. Na ta način žele državne oblasti dobiti popolno kontrolo nad cerkvenimi prireditvami in priti v položaj, da v vsakem posameznem primeru presodijo, ali je udeležba mladine na takih prireditvah primerna in dopustna ali ne. V narodno socialističnih vrstah utemeljujejo ta ukrep s tem, češ da so cerkvene oblasti zadnje čase zlorabljale razne cerkvene in verske prireditve za to, da so hujskale proti narodno socialističnemu režimu. Vlada hoče temu napraviti konec in hoče zato imeti vso kontrolo nad takimi prireditvami. Na drugi strani pa so narodno socialistične mladinske organizacije dobile nalog, da se morajo vsi člani udeležiti vseh od stranke prirejenih prireditev, gled« katerih j« smatrati udeležbo za obvezno. Na ta način naj se v javnosti prikaže, da je ves narod, zlasti pa mladina na strani režima ter da vpliv cerkve vidno nazaduje. V cerkvenih krogih smatrajo, da se ti ukrepi v nasprotju s določbami kčhkordAta, ki jamči cerkvi Svobodno udejstvovanje na versksm polju. Verjetno je, da bo papeSki nuncij ssradi tega ukrepa protestiral pri nemški vladi. Otvoritev zadružne razstave ko* uved v kongresne dneve Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev Ljubljana. 27. junija. Dsnee se je zadružni kongres pričel s svečano otvoritvijo raz tave, ki sta jo priredila. Zveza nibavljalnih zadrug državnih nameščencev in Kabavijalna zadruga uslužbencev dižvnšh železnic, tudi za širšo javnost, že včeraj so prispeli funkcionarji zvezne uprave s predsednikom Milošem štiblerjem, predsednikom Milanom Ikon i čem in predsednikom nadzornega odbora Dimitrijem Petrovičem na čelu in pa pomočnik načelnika .'piosnega oddelka v finančmen ministrstvu Miloš Papič kot zastopnik vlade. Dopoldne se je ob 11. zbrala , v bivših bančnih prosterih Ljub-ljanskeiga dvora množica domačih zadru-garjev, in odposlancev zadružnih organizacij iz cele države. Prve pozdravne besede je izpregovoril prei ednik železničar-ske zadruge Jeras, nato pa je predsednik zveze Stibler izvajal med drugim: Prva zadružna razstava, ki jo prireja zadružništvo drž. uslužbencev naj bi bila vsaj približna »lika v tej organizaciji doslej izvršenega, dela. Zadružništvo sojilniltfva. Ustanavljanje nnsojilnie, kreditnih zadnj? ni bila nietfbva ide^. n«-go njegove?« brata dr. Jože+a Vošojafta. Ali brez Mrhsefla Vošniak* ideja ne bi w*»s-1« za na« posebnega pomen*. kaj*i veliko idejo je praktično uresmčil šele Mihael. Se danes praktično 7adruino dolo zahteva mnoeo napora, potrpežljivosti, vztrajnosti,, neseh:čnosti in borbenosti. Kako ie vse to moralo biti pred 65 let; ko w> na tem po-liii šftle nrati 1<»dioo? Za*hxr* Miha- ela Vošniak* no velike in nra* je. da »e SI* potomci spomnimo ob lOOletnici njegovega ro'stva. Svoj srovor je predsednik $tiWer zaključil z, željo, naj bi razstava doprinesla svoj delež k propagandi zadružne mieli. nato pa so si ?ostie z 73n"manjem oslodali srradWo. ki je razen v bivSih bančnih nros^orih v Kolodvorski zbrano t«d; v vseh lokalih n«k-•lanie restavracije v Pražakovi ulici. Popoldne so se udeleženci kongresa r. avto-busi odpeljali proti Kamniški P.''strici, jutri pa se 7. zasedami posameznih organov zveze prične podrobno delo kongTesa. V poročilu, ki ga je nedeljsko »Jutro« objavilo o zadružni razstavi, je ostala nerodna stvarna pomota. Številke, ki jrh »Jutro« navaja v primerjavi med stanjem zadružništva v Jugoslaviji in Bolgari ji. s« ▼ resnici nanašajo na razmah zadružnega zavarovanja v obeh državah, ne pa na stanje investiranih kaoitalov. Tako imajo inozemske družbe v Jugosalviji rs 2T92 milijonov levov, domač« drufbe v Jugoslaviji 7« 8R3 milijonov dinarjev, v Holgarip ta 1500 milijonov levov, radružee organizacij«; pa v .Tuposlavijj m 20 milijonov dinarjev, t Bolgariji pa nič ms! ko ^ miliVnov levov. Stavka pariških hotelov? Hotelirji groze z ustavitvijo obratov, če se nvede 40nmi delovnik — Vlada je odločena stavko za vsako ceno preprečiti Pariz, 26. junij«, r. Že pod Blumovo vlado je bi! sprejet zakon, s katerim se s 1. julijem odreja 40-urni delovni teden tudi v gostinskih obratih. Vlada je uvedbo skrajšanega časa v teh obratih utemeljila z veliko nezaposlenostjo gostinskega osobja, ki m« je na ta nafiin treba pomagati do kruha in zaslužka. Ta ukrep pa je v vrstah delodajalcev naletel na hud odpor. Že v senatu ro skušali sprejetje tega zakona preprečiti, vendar pa je naposled prodrl. Sedaj je organizacija gostinskih obratov to je gostilničarjev, restavraterjev, hotelirjev. lastnikov penzionov in bifejev sklenila proglasiti generalno stavko, če se bo začel tw zakon irvajati. Osrednja organizacija je sinoči imela izredno sejo. na kateri bil sprejet sklep, da bodo 1. julija zaprli w« gost.Mne. kavarne res+avra ogorčen, ker se je beš te dni sam zavtel za to. da ee nekatere določbe tega zakona pri izvajanju omilijo. Zato je odredil, naj se. če treba, s silo vzdrži obratovanje gostinskih podjetij, ker bi bila stavka v času. ko prihajajo stotisoči tujcev na svetovno razstavo naravnost katastrofalna. Organizacija gostinskih nameščencev je obljubila vladi vso podporo in je pripravljena organizirati zasilno službo v vseh podjetjih, ki bi se pridružila tej svojevrstni stavki. Tako upajo, da bodo našli zrsilen izhod i* te zagate. Na poziv vlade so se danes pričeli pogajanja z lastniki gostinskih podjetij da se najde po mbžnosti kompromsna rešitev preden se bo ' spor do skrajnosti poostril. Odmevi španske debate v angleški zbornici London, 26. junija, r. Današnji listi z zadovoljstvom ugotavljajo, da kažejo gotova znamenja na to, da napetost popušča in da tudi Nemčija ne misij izzvati novih konfliktov. Kot najboljši dokaz zato smatrajo umik nemških ladij iz španskih voda. Skozi gibraltarsko ožino se je včeraj vrnilo sedem nemških vojnih ladij. Nemška vlada jo dala tudi zagotovilo, da ne bo več pošiljala novih ladij v španske vode, kjer bo ostalo le nekaj nemških ladij za zaščito nemških trgovinskih parnikov. Pariz. 26. junija. AA. Razpravi v angleški spodnji zbornici posveča francosko časopisje veliko pozornost. »Matin« povdarja. da je Eden opozoril na vojni materija! ki ga je Sovjetska Rusija poslala španski vladi. »Petit Parisien« opozarja na Chamberlaino-ve besede, da »bomo še mogli rešiti mir v Evroni, če bomo zadosti potrpežljivi, preudarni in »merni«. »Echo de Pariš« navaja Kdeiiovo izjavo, da Velika Britanija ne bo vedno popuščala. »Populaire« pa pravi, da je predsednik angleSke vlade 7.av?el proti Nemčiji zelo pametno s'aliftče. Vrhu tega piše pariško časopisje obširno o načelnem sporazumn med Parizom in Tx)n donom o nsdzoretivn v Španiji. »Exoelrior« povdtrja. da je zunanji minister Eden po- vedal med vrsticami svojega govora, da bo Velika Britaniji odstopil« od nadaljne«« h-vajsnja politiks aevmsiavania. če ts ji ie ta zadnji poizkus ponesreči. Francija je ps ▼ bistvu Se zs nsdaljno mednarodno nsdror->'vo. Po »Oeuvrovem« mnenju je priSo ▼ Ivondonu m Berlinu v tem ožim do irdst-n« sprostitve zadnje napetosti. List pravi, da ho rsdftOmtveni naSrt prisili* Vemčijo m Italiio k novim razgovorom s Parizom in Londonom. Rim, 26. junija. AA. »Popolo d' Italia« objavlja zelo zapažen uvodnik o govoru predsednika britanske vlade Neuvilla Chamber-laina. List ponavlja prispodobo, ki jo je . rabil Chamberlain- da je današnja Evropa podobna gori pod snegom, kjer lahko najmanjša malenkost sproži strašen plaz. Nato pravi članker: Če bi bilo to odvisno samo od laži antifasističnega svets, bi bils Evropa danes it zdavnaj ne pod pUzomt temveč popolnoma razdejani od nezaslišane katastrofe. Tako imenovani apostoli miru ogražajo vse. kar ae je doalej storilo za ohranitev miru in si prizadevajo, da zastrupijo mednarodno ozračje« ne da bi kaj izbirali med lažmi, ki s* jih poslužujejo. Vae te laži, prav? list, gredo posredno ali neposredno v prid tretji internacionaK. D*]je' ! poudarja članka r besede nekega konserva-j tivnega poslanca v spodnji zbornici, ki j« dejal- da bi bilo na Angleškem treba najti pota in. načine, da se prepreči širjenje lažnih glasov, da se ne bi pod plaščem toliko hvalisane tiskovne svobode ogražal svetov, ni mir. Člankar navaja med drugim sistemsko podtikanje lažnjivih vesti v ameriškem tisku. Dokaj ostro kritikuje tudi francoske liste. Na koncu pravi člankar, da bo krize konec tedaj, ko bo general Franco mogel vreči z drugih bojišč večje sile na osrednjo fronto. Tudi tako imenovani železni pas madridske obrambe se bo stri. kakor se je strla obramba Bilbaa. čeprav je veljala xa nezlomljivo. Tistim, ki so napovedali, da bo Španija grob fašizma, odgovarjamo- da bo ta država ravno nasprotno grob boljševizma. Rim, 26. junija. AA. V poučen:h rimsk-h krogih izjavljajo, da je članek, ki ga je Fa-rinacci objavi! v listu »II Regime FasciMa-samo izraz osebnega mnenja pisca. Far-nacci je v tem članku zahteva!, naj italijanska vlada prekine vsa nadaljnja pogajanja § Francijo in Vel. Britamjo o španskem vprašanju in naj pri prvem novem incidentu takoj sama ukrene represalije proti Valenciji. V nasprotju z dokaj bojevitem tonom Farinaccijevega članka izjavljajo v rimskih poKtičnih krogih, da je pisanje haš tistih italijanskih listov, ki veljajo za poi-uradne, zelo zmerno. Obisk belgijskih bojevnikov Beograd, 3fi. junija, p. Prihodnjo sredo m pripelje v Beograd skupina belgijskih rezervnih Oficirjev, bivših bojevnikov, kj so s« borili na solunski fronti. Belgijski rezervni oficirji bodo gostje našega Udruženja rezervnih oficirjev. S seboj prinesejo tudi žaro z zemljo z belgijskih bojišči na Tzeri belgijsko vojno zastavo. 7.aro z. bekriško zemljo bodo po-ožil i na srrob blagcipokoi-neea viteškesa kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplencu. zastavo pa bodo poklonili ministrstvi vojske in mornarice. stava je bila na solunski fronti in bo niena v našem vojnem muzeju. Pole? "zastave bodo vojnemu min:strstvn poklonili 6» nekatere druge trofeje. Belgijski oficirji «» boio ra7«>n na Oplencu poklonili *udi r« A vel j pred spomenikom Neznanega junak* Iz akvaristove torbe O raznolikosti drsti in o rastlinah V (tolnem razkošju je priroda. V vodah se drste v mesecu maju skoro vsi na« krapovei. v mrzlejšjh vodah, tudi še v jo-niju in juliju. Način razplajanja je pri »V bah tako raz.iiovreten, da zasluži na*e zanimanje. Pri navadni dr^t-i spust, ikrnjc-a ikie v vodo. sproti jjh pa nilečnikj oplaia-jo. Postrvi in druge ribe ei napravijo jamice v dno. kjer odlagajo ikre. dočim jih mnoge vrMe prilepi ja jo na rastitne aH kamenje. Naš pezdirk zaupa svoje ikre školjki, kj izbljuje po jzvest.nem. od totplote vode odvisnem času popolnoma razvit« mša-d.č«. Rod zolx>krapovcOv jm mnogo drugih Mb, med njimi tudi nekatere vrste more^b psov, rode kakor eesav&j življenja zmočne mladiče. Pri ribah, ki zaupajo svoje rkre ns f>f po srečo vodi, je število iker veliko. do milijona, pri živorodn-jh in mladiče ne-gujocih rrbah pa seve nižje. Zeti naprs-v-;jo majhno jajčasto gnezdo n tsnjšjh ste-biičkov. druge ribe zopet, kakor n. pr. Pa-rahjlapia multi-color, pa nosijo ikre jn p«v tem mladce nekaj časa v svojem (Soben. Pri nekaterih cihljdih se po^iffa lkrr.rs alj pa mlečni k za hrano mlad-;čev s te« da preŽveka ramo živo hrano, iatem jo pa v majhnih drobcih izbljuje pred mladiče. Veleperka ali makro pol in njegov j sorov nfte rodu c*»fremenidov si pa napravijo lično penasto gnezdA na gladini, kjer se ikre varno izležejo. Kapelj pr-vablja za čas* svatbe katerekoli mimo plavajoče nevest v svojo votlino pod kamnom, zatem P** straži svoje gnezdo, dokler ne zapnste ka-peljčki ovoja iker. Morski okun prihaja ns drst k obali in čaka. da se mu mladtči izležejo. Zatem se mladiči eposebm; naprav« ki jo tvorijo sprednje plavut-j, prič vrste na roditelja, kj odpiava s svojjm zarodom zadovoljno v globljo, varno vodo. Brrzgačica (Pvrrhulina filamentoz-a), rodu haracinidov skoči z zaročencem na poševno rz, wvif štrleč ploščat list. kjer se parček "vdrs»v mlečnik na brizga v presledkih vodo n« ja jčeca, da se ne posuše in po preteku treh dni so mladiči rsz.vjti in zlezejo z lista ▼ vodo. Plosko^rlav; som (Aspredo laevis) se pa odlikuje po posebni neeri iker. Ikrnica dolv pred drst jo majhne, kakor čaša izvoljene kožne bradavjee. Po drsti spravi ikre v te čaše. ki so z žilicami povezane_ s kr-votokom t.runa. Dolnja stran i k m k* se nam vidi kakor posejana % majhnimi jaco-damj na kratkem steblu. Copoškržnice. k»-kor so moreki konjiči, šSe jn algovnjce. p« nosijo ikre v svojih malhah na treibnhn. Nikjer pri drugih vretenčarjih ne opazimo toliko načinov, loj trh je iznašla priroda. da zagotovi zarodu siguren ob&tanek. Ker smo ravno pri zarodu, bo umestno, da si ga ogledamo v akvariju s pisar* družbo, kjer ga ribe zasledujejo. Sobno ribogojnico. v kateri so raznovrstne ribe. )* treh* smotrno zasaditi z ustrezajočimi rastlinam?. kjer najde zarod ugodna skrivač-šea. V to svrho si izberemo v jarkih majhne pijučnike fNuphar luteum). Veliki ploščati listi, ki jih rastlina tudi še pri toploti 8 stopinj poraja, so zelo prikladni, obenem so pa todj pravcati okras za akvarij. Kdor je čolnari? r>o Ljubljanici po BI*; skem jezeru jn po drugih gloWj]h vodah, n mogel prezret- svetlozelenesra dna ki tvorijo Ijsti pljučni k a. Pljučnik nam narl«-mešča vsako ve1jko!-;stno tujo rastlino, kakor n. pr. Crvpfocorine. ki niso tako trd n« m lepe. Korenske pljuonika notreWjejo seveda 7*mljo. Ker se zarod drži pod tf? »o. je priporočat; tudi plavajočo ričijo. ki raste v ljubljanski okolici samo še v jarkih severno Bevk. Roero vi lasti, majhni, "»^tojnj lisri brer stebla so združijo v W blazine, kamor se zarijejo mladiči. Zdo lepe ao tud; trtjoe ^Cardamine Ivratsl. k' nas spominjajo po obliki listov in po šteb-Hh na pritlikavo trto. Da bi se pa rastline dobro razvile, potrebujemo barsko, mal^ ilovnato zemljo. čitajte in širite »J U T R O«! »JtlTRO« ponedeljki tedaj« Podutiška dirka ie privabila ogromno občinstva, športno zmago pa si delita Zagrebčan Prosenik in Jeseničan Kersnik Ljubljana, 27. junija Va že tradicionalni progi skozi Zg. švško, Podutik Dolnice in Dravlje nazaj v SiŠfeo, priredil agilni Hermes danes kolesarsko dirko, ki je zaradi udeležbe znanih dirkačev z nedavne etapne dirke Beograd—Sofija. privabila izredno veliko število gledal-Največje zanimanje je bilo na cilju, v;er ee je dalo najbolj pregledati stanje dirke: mnogo gledalcev je bilo pa tudi na najzanimivejšem delu. na strmem podutiškem klancu z v/.ponom okoli 26 fromil. Gledalcev je bilo do ZOOO kar kaže. da vlada za to panogo pri na« rtierom večje zanimanje. Dirkačem je daroval znarii športni m«en inž. Jax dragocene narrrade v oblrki pokalov in praktičnih -iaTil. Za red ie bilo vzorno poskrbljeno, kar je zasluga pionirja našega^ kolesarskega «iv>rra g. podpolkovnika Jakliča. Prvi so sli joniorji, 34 po številu, ki so morali prevoziti 5kro* ?ov ali 40 km. Borba, je bila od vsega začetka ostra. Kjnb hudi vročini — solnce ;e fes čas neusmiljeno pripekalo — so se dirkači tesno držali skupaj. Kmalu pa je posameznike huda strmina podutiškega klanca, izčrpala in začeli so polagoma zaostajati. Kpdolgo nato ee je izcimila vodilna skupina treh dirkačev, ki ji je z manjšim presledkom sledila druea s šestimi tekmovalci. Slabši eo že precej zaostali, mnogi so r>a, tudi že izstopili. Tempo je bil ves čas dober. Za pni krog (8 km) so potrebovali vodilni 14:20. Naslednji krogi so bili le ma-o počasnejši, približno 5 sekund. Poslednja »iva kroga sta prinesla izreden finish in je H3 zlasti zadnji krog nenavadno oster, v katerem je vodilna skupina vozila celo manj ko prvi krog. Odločitev pa je prišla Sel« na ravnici do cilja pred gostilno Kosi. 200 m pred ciljam je vodil Gregor i č za «Vora.j 10 m pred Kersnikom, ki je pa v silnem spnrtu naglo zmanjševal razliko in do rilja celo pridobil kolesno dolžino. Tudi naslednjimi je bila razlika le prav majhna. Smolo je imel KoLšin. ki bj ne-'>omno posegel v borl>o 7A prvo mesto, če V se pri padcu ne bil rxvškodoval na rioari je moral poslednji del proge pred ciljem roditi Ie z eno tiogar. Jerman. Šiška Slapar. Pu po. Bertonceij I. Janežič Cankar, Ber-ton-eelj II. Sercer. Erbec. Hašk. Žmara. Slivak. Konstantinovič. Ple-Pukovič Golac, Fink. Horvat. Hitrec Požak (?). Hrubec. Hašik je torej nastopil kompleten bre« si'*rja. Ljubljana pa brez Grintala. Laha in Bonclja. Že v 3. mm. zabije Ha§k po desnem krito^ Fiftku zaradi neopreznosti vratarja vodilni gol l;0 za H. Igra se menjava obojestransko in v 12. min. sodnik neupravičeno ustavi L. zaradi ofeida. V 25. min. odbije Logar Hifcreoovo hudo bombo še pravočasno v kot. Haškovi napadi so zmerom češči, brez nevarnosti. V 34. min. lepo pro-dre levo krilo L. in strelja ostro na gol. -ritar Zmara v padcu odbije, toda Cankar je že pri žogi in izenači reaaultat. Malo pozneje mora zaradi blezure zapustiti igrišče Dukovi<5. Po odmoru je Ljubljana bolj živahna, v njenem napadu igra zelo lepo Janežič. toda žal ne strelja o pravem času. Napad Ha-ška je raztrgan in mnogo slabši kot pred odmorom. Logar je brez posla. L. ima več od igre in stalno napada. Toda v 15. min. prodre Hašk in Hi-trec zabije bombo v mrežo. 2 : 1 za H. H. ffre spet boljše. V 17. min. je spet v napadu, žogo dobi Hitrec, ki poviša na 3:1. Ljubljanski napad zelo popusti, ker krilci niso na mestn. V 25. min. prodre levo krilo Erber. »predribla« branilca in zmanjša rezultat na 3:2. IgTa je sedaj bolj živahna in v 37. min. je na strel« Pepček, ki zabije najlepši gol dneva in izenači rezultat 3:3. Publika počasi pritiska za L., na polju se ponovno odlikuje Janežič. ki pomaga celo med krilci. Publika že zapušča igrišče, toda Logar ima v zadnjih minutah še nevaren posel. V 42. min. lepo brani nevarno Hitre-čevo bombo, v 43. min. pa zaradi neoprer/-noeti izpusti manj nevaren strel Horvata, ki zabije zmagoviti gol »a Hašk. pojde v m. kolo Z včerajšnjo zmago nad varaždinsko Slavijo si je mariborski Železničar odprl pot v nadaljnje tekmovanje v tekmah za vstop v ligo Maribor, 27. junija. 2« dolgo ni bilo v Mariboru za nogometno tekmo toliko zanimanja kakor za današnjo drugo kvalifikacijsko tekmo za vstop v nacionalno ligo med varaždinsko Slavijo in tukajšnjim železničarjem. Sta-č:on železničarja je nudil danes impozant-ftc sliko, saj je bilo v njem zbraaih okoli 1500 gledalcev, med njimi 400 Varaždin-tev- Že sama okolnost, da je prva enaka >kma v Varaždinu ostala neodločena, je dala slutiti, da bo današnja tekma izred-napeta. In res, takšne igre, kakršno sta moštvi pokazali danes, že dolgo vr-let nismo videli v Mariboru. Oba nasprotnika sta razumljivo zasta-vila vse sile, da bi zmagala, železničar je J tej veliki borbi izšel ket zmagovalec, -oda roci se mora, da so grstje morda za predvajali morda lepšo igro, ki pa je 2<;;io nekoristna ir je imela v doma-cem vratarju rudo oviro. Vratar Schweig--ofer jbranil danes v stilu, ki spada že ^ akrobacijo. Poleg njega se je odlikoval tU(Ji desni branilec Ronjak, Krilska vrsta bila na višini, posebno slab pa je bil ^'erl v sredini, zaradi česar sta morala ^?ans:sa krilca stalno prihajati na po-rnQč, rJasti v defenzivi. Pa tudi napad je re*to moral sodelovati v obrambi. To je v začetku drugega polčasa, ko »o pritisnili gostje, ustvarilo pred domačim golom precej kočljive situacije. Napadalna vrsta v polju ni igrala boljše od nasprotnika, toda to pot je streljala iz vsake pozicije in res tudi zabila tri efektne in neubranljive gole. Gostje iz Varaždina niso bili tako slabi, kakor bi se dalo sklepati po rezultatu. Njihova igra je bila odlična in, če se ne bila stalno razbijala ob domači obrambi, bi bil rezultat morda lahko tudi obraten. Dočim so imeli domači najboljše moči v ožji obramb«, je bila najboljši del Slavije napadalna vrsta, v kateri se je posebno odlikoval vodja napada Koprivnjak. Tudi krilska vrsta je bila močnejša od domače, zato pa je mnogo zaostajala ožja obramba Moštvo je napravilo zelo dober vtis, ker je igralo fair in disciplinirano, toda sreče to pot v Mariboru ni imelo. Tekmo je 9odil dobro in objektivno g. Kap iz Sarajeva. Postani In ostani član Vodnikove dražbe! Ostale nogometne tekme Beograd : Gradjanski : Ju ven Um (Tu-rin) 1 : 0 (0 : 0). Italijani so igrali aelo lepo, toda Gradjanski je imel več sreče in je v 40. min. drugega polčasa po Lešniku zabil edini gol dneva. Sicer pa m> Italijani hoteli le demonstrirati lepoto italijanskega nogometa, kar jim j« tudi uspelo. Obisk tekme je bil rekorden. — V predtekmi je Edinstvo zmagalo v kvalifikacijski tekmi nad Gradjanskim te Skop lja s 4 : 0 in se tako kljub porazu 4 : 5 prejšnje nedelje kvalificiralo za vstop v in. kolo teh tekem. Split: Hajduk : Roma 2:1 (1:0). Prijateljska tekma s finalistom v tekmah za italijanski pokal. 4000 gledalcev. Tekme za srednjeevropski pokal Dunaj: Austria : Bologna 5;1 (2:0). 38.000 gledalcev. Austria gre v naslednje kolo. Čarih: Young Fellog : Vienna 1:0 (1:0), fiOOO gledalcev. Ker je bil v prvi tekmi re-zudtat bas obraten, je potrebna med obema moštvoma še tretja tekma. Rim: Lazio : Hungaria 3;2 ((2:0). Lazio gre v naslednje kolo. Budimpešta: Ferenczvaros : Slavija S:1 (1:0). 20.000 gledalcev. Slavija izpade. Praga vodi v troboju prestolnic M®!® fHitante. V soboto se je v Maisarjrkcvem stadionu v Pragi začel lahkoatleUki tro-boj med Pragoi, Beogradom in Bukarešto. Najboljši rezultat tega dneva je bil do sežen v skoku v višino, v katerem je Ceh Galanda z 1.92 m postavil nov Češkoslovaški rekord. Podrofbni rezultati prvega dneva so bifc naslednji: Krogla 1. Douda (Praga) 14.84, 3. Vučevim samo končno 7m?ffo nad uporniki. Sedanji trenutki, je Companvs dejal, zahtevajo od vsakega pravejra republikanca maksimum žrtev, predvsem pa popolno disciplino. V tovarnah, pose-bno pa v vojni industriji se nihče ne sme strašiti skrajnih naporov. Republikanske pokrajine se morajo vse po vrsti močno utrditi. Ob koncu svojega spovora je izjavil, da je 9pričo resnega položaja sklenil spet združiti obe svoji funkciji predsednika avtonomne katalonske države in katalonskega ministrskega predsednika, kakor je to storil že ob pri-čefcku državljanske vojne. V Barceloni vlada mir. Po ulicah krožijo večje patrulje napadalnih oddelkov delavske milice, ki imajo nalog, v kali zatreti sleherni poskus kakršnih koli efcs trem i stičnih demonstracij. Madrid. 27. junvia. AA. Na avilski fronti bo nacionalisti včeraj pričeli s hudo ofen- j živo. Ofcroc El Ttambia in Navala de Pi-naree se je v nekaj urah zvrstilo več na-rkroalističnih napadov, pri katerih je sodelovalo nekaj tisoč nacionalističnih vojakorv in tujih proetolvoljcev. Vladne čete pa »o napade odločno odbile in proti večeru same prešle v protinapad. Spričo nepričakovanega izredno močnega sunka republikancev so se morali nacionalisti naglo umakniti s svojih prednjih postojank. Nacionaiističi^ letal« so davi bombardirala Penarovo.. Napravila so znatno mate-rijalno škodo. Štirje civilisti so bili ubiti. 24 pa jih je bilo ranjenih. Nesreča valeneijskega ministra Madrid. 27. junija. AA. Ministru za socialno politiko Aguadi, ki je bij na poti ii Valencije v Madrid, se je pripetila huda nesreča. Potoval je z avtomobilom, ki se je na nekem ovinku v doslej še nepojasnjenih okoliščinah prevrnil in razbil. Aguada je dobil več resnih poškodb. Izredna sodišča v Bilbau London, 27. junij«, r. Zastopnik baskovske vlade v Londonu je objavil v listih izjavo, v kateri navaja, da so francovci takoj po zavzetju Bilbaa kljub prejšnjim obljubam začeli neusmiljeno preganjati Baske. V mestu m okolici je bilo osnovanih 40 izrednih sodišč. V provinci Guipuzcoa so v par dneh justificirali 1.500 Baskov, med njimi po večini katoliške duhovnike. General Franco je tudi prepovedal uporabo baskovskega narečja. Vojaške izkušnje v španski vojni Zanimiva razprava italijanskega vojaškega strokovnjaka — Moderno orožje in vojskovanje se ni posebno bneslo Rkn, 27. junija, r. španska državljanska vojna je nudila posameznim državam ugodno priliko, so preizkusile svojo oborežitev m posamezne vrste modernega orožja, kakor tudi način modernega vojskovanja. Vojaški gotrudnik li=ta »Regi-mo Fascistac polkovnik Mauricio je objavil sedaj vrsto člankov, v katerih obravnava dosedanje izkušnje v Španiji. V svojih študijah prihaja do zaključka, da fe je znova pckazala nadmoč obrambe nad naipadcim. Dobiček, ki so ga vojaški strokovnjaki pričakovali od večje gibčnosti z uvedbo motorizacije, se je pokazal kot docela i Iti zoren. Čete generala Franca potrebovale polnih 40 dni, da so prevalile 300 km. Prevalile so dnevno torej komaj sedem in pol kilometra. To ^e ne da niti primerjati s prodorom nemškega desnega krila avgugta 1914, čeravno je Španija naraviaost idealno ozemlje za pokretno vojno. Tudi upanje, ki so ga vojaški strokovnjaki polagali na tanke, se je popolnoma izjalovilo. Protitankovske strojnice so z lahkoto uničile najmodernejše tanke, ki lahko nadomeste konjenico le pri zasledovanju že s porazom desnoralizirane-ga sovražnika, dočim za napad niso bog ve kaj uporabni. Kar se tfče uporaibno«ti letalstva v vojni, je polkovnik Mauricio dokaj skeptičen. Po njegovem mnenju Španija ni pripravna za uporabo letalstva ▼ večjem obsegu, ker prinoanjkuje letališč. Tudi ee doslej niso uporabljali plini, tako da španska vojna v tem pogledu ne more biti merilo za morebitno bodočo vojno, kjer bo letalstvo v zvezi z uporabo strupenih plinov igralo docela drugačno vlogo. Ugotavlja pa, da je brzina letalstva največjega pomena. Nacionalisti so napram ruskim Martinovim bounbmiikom brez moči. Franco je imel brez dvoma več letal, kakor valencijska vlada, toda število ne pomeni toliko kakor braina in kvaliteta. Obramba vojnih ladij proti letalskim napadom je na odprtem morju lažja kakor v pristaniščih, kjer so vojne ladje docela brez moči proti napadom z zraka. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Polagoma se bo nebo razvedrilo po vsej državi. Možne pa so lokalne nevihte in nalivi kot posledica prenaglega ogrevanja mokre zemlje. Vedno nove aretacije v Rusiji London, 26. junija. AA. DNB. Po poročilu it. Moskve eo tamkaj aretirali glavnega tajnika vserusikega izvršnega odbora Jožefa 1'nschliohta. Uradno poročilo navaja, da so Unsohliehta prijeli »kot ljudskega sovražnika«. Po vesteh »Daily Heralda« bo v kratkem postavljen pred sodišče te dni aretirani tajnik centralnega izvršnega odbora Stanislav Unschlicht, ki je bil poučen o vseh tajnostih ruske vojske, ker je bil hkratu tudi namestnik vojnega komisarja. V Moskvi pravijo, da je Unschiicht v zadnjem času izdal neke vojaške tajnosti nek: tuji državi. Ustavni spor glede senata v Franciji Pariz, 96. junija. AA. Današnji »Populai-re« priobčuje načrt ruesolucije ki naj jo snrejme konsrres socialistične stranke v Maaseilleu. Ta rcsoluoija odobrava stališče socialističnih ministrov pri odstopu Rlunio-ve vlade in pri sestavljanju novega kabineta. Dalje T*rj*vi resolucija: Socialistična stranka ne dopušča neupravičenega razlaganja fr?kc ustave, ki bj bilo v škodo ljudske volje, izražene 7 veliko večino, doseženo s sistemom splošne volilne pravice. Zato zahteva kongres od vseli stranic ljudske fronte, da posvete kar največjo pozornost, sedanjemu sporu in da prouče morebitne zakonoda jne in ustavotvorne i krepe, ki naj otežkočijo ponovitev takšnega spora. Resolucija pravi dal;e. da je še zmerom odprto vprašanje ustavne vloge senata v Fran-ciji. Bonnet sestavlja svoj finančni program Pariz 36. junija. A A. Novi finančni minister Georges Bonnet. ki potuje s ^Oneen Marv«. ie v stalnem stiku z uradniki svojega mimstistva. Minister pripravlja načrte, ki jih bo predloižil parlamentu in o katerib bodo noprej razpravljali na min;str«ki konferenci v ponedeljek popoldne. Vseli šest dni vožire '•/, Nevrvorka do HierboursTa bo izpopolnjenih 7. neumornim delom. Drža-vni podtajnik in kab;netni ravnatelj Satir>r odpotuje nrc-oj v Cherbourg. »Queen Marv«-prispe v Oheriiourg- v ponedeljek zjutraj ob 6.30. Novi ruski poslanik v Parizu Parte, 26. junija. w. Novi sovjetsko-ruskl poslanik Surič je danes predsedniku republike Lebrunu izročil svoja poverilna pisma. Nesreča italijanskega parnika v Dardanelah Carigrad. 36. junija AA. (Štefani). V bližini rta Naeraro v Dardanelih se je ponesrečila italijanska ladja »Capo Pinoc. Španska tovorna ladja »Marellamn. ki je vozila s prepovedano hitrostjo, je zadela v »Capo PiwK. Posadko ttajijanslke ladje je nato sprsvBLa na varno, ladjo saano je pa zavlekla k obali, kjer se je kmalu pogreznila. Pristojne turške oblasti bo uvedle preiskavo in zaprle poveljnika španske ladje. Gradnja cest v Nemčiji Dreaden. 36. junija. AA. Ob otvoritvi nove avtomobilske ceste je Hitler rekel, da bo Nemčija kmalu im^la 7500 km takih ve-Hkanskih avtomoMlskrh cest. po katerih se bo voailo na milijone nemških avtomobilov in avtobusov. To ze sedaj prva etapa. Nato bo sledila druga etapa, ko se Vido vs« jrtare ceste m poti temeljito popravile. Svečanosti se je udeležil tudi nemški veleposlanik v Londonu Ribbentrop. Zopet stavka šoferjev v Angliji London, 26. junija. AA. V Liverpoolu je stopilo v stavko 700 šoferjev tamkajšnjih avtobusov, ker eo nezadovoljni s poletnim voznim redom. Obsodbe pred državnim sodiščem Beograd, 26. juirija. A A. Državno SocB-šče za zaščito države je 26. junija ti. D. 5. št. 49/36 obsodilo spodaj navedene osebe zaradi članstva m propagande komunizma. Obsojeni so: 1. Ivan Kneževič, diplomirani geometer iz Zagreba, na 6 let robi je in trajno izgutbo častnih pravic. 2. Joeap Liovrehčič, študent filc zofije iz Zagreba ,na tri leta rotoije in eno leto Izgube 6astnih pravic. 3. Stevan MitroVič, študent v Beogradu, na 3 1. robije in 3. 1. iz gube častnih piavic. 4. Bojan Popovič, zasebni uradnik v Zagrebu, na dve leti robije ki eno leto izgube častnih pravic. 5. Branko Popovič, iz Zagreba, na dve leti robije in dve leti izgube ča-stnih pravic. 6. Ivan Majerhold .gracfbeni delavec v Zagrebu, na 1 leto dni strogega zapora. 7. Mira Kajzer-HSiakava, študentka medicine v Zagrebu, na leto dni strogega zapora. 8. Mira Hercog, zasebna uradnica v Zagrebu, na leto dni strogega zapora, 9. Bogdan Janjič, študent prava v Zagrebu, na leto dni strogega zapora, in 10. Dušan Mačešič, odvetniški pisar v Zagrebu ,na sedem mesecev strngega zapora.. šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina. 27. junija, i. Zaradi velikega štev ila šahovskih obiskovalcev iz Zagreba in drugih krajev, se je današnje 13. kolo igralo od 14. do 18. Današnjemu kolu je prisostvoval tudi velemojsier dr. Vidmar ter podpredsednik šahovske zver.e Cvijano-vič iz Beograda. Slednji je poklonil 3 nagrade ix> 500 Din. Večina današnjih partij je bila remis. in sicer Nedeljkovič—Matvejev. Gereben—Fol-tve. Broder—Naj lorf. Vukovič—Kfinig m Trifunovič—Pire. SJednia partija je bila končana kot zadnja. .®*chreiber V? porazil Kalabarja Kost-ič p« Tonioviča. Sitmisch je bil prost. Stanje po 13. kolu: (Številke v oklepajih pomenijo izgubljene točke) Najdorf 9 (—4), Foltvs 8 in pol (—4.5). Samistotcv m F0T0AMATER Najvažnejši nauk tretje društvene razstave Fotokluba Ljubljane, ki je masa naših amaterjev pokazala zanjo tako malo zanimanja, kakor da že vse ve in da se ji ni treba ničesar učiti, je bil ta: V dnevni luči izgubi vso učinkovitost in moč marsikatera povečava, ki je bila videti v svitu električnih žarnic izvrstna. Zakaj ? Zato, ker umetna luč kontraste na sliki povečuje, ker ji daje večjo »briljanco«, nego jo ima v resnici. Koliko amaterjev se je že jezilo, da so prekinili razvijanje, ker je bila videti slika pri rdeči ali rumeni luči tako krepka, ko so jo pa ogledali ob belem dnevu, so imeli v rokah neuporaben, sivkast greh! To vedo stari kusi med našimi prominen-ti, zato uporabljajo vsakovrstne preproste in tudi komplicirane postopke, kakor Personov način, pri obdelavi bromosrebr-nega papirja ali pa načine plemenitega tiska (bromoolje in bromooljni pretisk) j ali pa razvijajo svoje negative že a pri-i ori nekoliko briljantneje, samo zato, da j se izognejo pri povečavi prevladujočega L območja srednjih tonov, ki mu dajejo fo-i tografske plasti same od sebe prednost, ; in da pomaknejo tonske vrednosti proti j črninam in belinam. To prizadevanje je bilo tudi vzrok, da so se slike kakšnega Branca, Michielija, Petra Kocjančiča, Krašovca, Glihe, Ravnika, Groma, Smo-leja in še nekaterih na razstavi tako odločno odražale od drugih, dočim vsebinsko in kompozicionalno nič slabše slike nekaterih razstavljalcev niso prišle prav do izraza, baš zavoljo svojih prevladujočih srednjih sivih tonov. Le redki so primeri, na pr. včasih v portretni fotografiji, da učinkujejo sami srednji toni brez pravih črnin in belin zadovoljivo, a še tedaj mora prevladovati v splošnem vsaj svetlejši del srednjih tonov. Ta izkušnja je vredna, da si jo zapom- nijo vsi naši amaterji, ki pošiljajo svoje slike na razstave in natečaje. In že zavoljo takšnih izkušenj je vredno, da se razstave te vrste prirejajo in da jih amaterji obiskujejo. Nobena šola ne more biti potem nazornejša in poučnejša od takih razstav. Seveda, če misli masa naših amaterjev, da ji bodo padala takšna spoznanja sama z neba in da se ni treba ničesar učiti in da nimaš od samega gledanja nobene koristi, potem so vse razstave odveč. Dolgo izpiranje negativov in papirjev je v toplem letnem času, pa tudi drugače zvezano s to nevarnostjo, da bi bakterije v vodi izžrle plast. Odpomoč: dodajmo zadnji izpiralni vodi nekoliko kapljic karbolne kisline. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V petek 2. julija ob običajni uri zadnja seja celotnega odbora pred počitnicami. Udeležba dolžnost vseh odbornikov. Med počitnicami bo klubski lokal ob torkih in petkih odprt kakor običajno. Na sporedu so razni skupni izleti in pikniki! čehoslovaki prihajajo sia Jadran Split, 27. juni ja. Dalmacija letos skoro ni pričakovala češkoslovaških letoviščarjev. Zlasti ne zaradi pariške raztave. Kakor pa zdaj kaže, bo obisk iz bratske Češkoslovaške tudi letos znaten. Prihodnje dni prispe v SjpHt 1200 češko-slovašlkih letoviščarjev, a na Sušak 1400. Po vesteh iz Prage je pričakovati še nadaljnji dotok. 600 radarjev stavka Split, 27. junija V petek zjutraj je začelo stavkati 600 rudarjev, zaposljenih pri boksitni družbi Continental v Drnišu. Rudarji so dober teden poprej stavili družbi zahtevo, da se jhn povišajo mezde za 30°/». a družba .1® njihove zahteve odklonila. V Drniš so odpotovali zastopniki splitske Delavske zbornice in rudarske inšpekcije, da posredujejo v sporu. Po 17 letih... Sremska Mitrovica, 27. junija. Po dolgih 17 letih se je sam prijavil sodišču, ker je bil umoril svojo ženo. Je to 661etni Gjoka Ristič iz Lačarka. Kakor je sam izjavil, se je tako postaral in oslabel, da se ni mogel več skrivati pred očesom postave. Pa tudi vest ga je nekoliko pekla. Mož je 30 let živel s svojo ženo živano in imel z njo štiri otroke. Ni pa rad delal, a rad je srkal vince. Premoženje mu je skopnelo in Gjoka je zapustil svoje ljudi ter šel v Lačarak, kjer je postal občinski redar. Potem je večkrat zaman nagovarjal ženo, naj se preseli k njemu. Tako tudi usodnega dne. Zakonca sta se sprla in med prepirom je Gjoka sedemkrat zabodel ženo, ki je kmalu izkrvavela. Ubijalca so tedaj prijeli orožniki in ga izročili v zapore mitro-viškega sodišča, odkoder pa je pobegnil in se tako od 1. 1920. vse doslej skrival pod tujimi imeni. Ubijalec se je te dni na razpravi pred okrožnim sodiščem v Mitrovici zagovarjal, da sta živeli njegova žena in starejša hčerka nemoralno življenje. To da ga je tako razburilo, da je ženo ubil. Gjoka je bil obsojen na pet let robije in pet let izgube častnih pravic. Objave Opozarjamo na današnji veliki koneert »Sloge« v frančiškanski dvorani na čast udeležencem kongresa Zveze nabavljalnih .zadrug državnih uslužbencev. Začetek natančno ob 20.30. Pester iz izbran spored s sodelovanjem naše obče priljubljene pevke ge. Pavlo Lovšetove in g- Franca Schiffrer-ja, katerega glas je zadivil maše občinstvo na zadnjem koncertu v tilharmoničnri dvorani, bo dal tudi danes prvovrsten užitek vsem. ki se udeleže koncerta. Občinstvo še enkrat prosimo za točnost. Segajte pridno po vstopnicah, da se prepreči pri večerni blagajni naval. Vstopnice se dobe v Kreditni zadrugi uslužbencev državnih železnic v Pražakovi ulicri in pisarni Pax et bo-num v Frančiškanski ulici. Zadružna razstava v Ljubljani. Ob kongresu Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev od 27. do 30. L m. v Ljubljani se vrši tudi javna zadružna razstava v prostorih Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloge« v palači direkcije državnih železnic v Ljubljani. Razstava zasluži, da si jo vsakdo ogleda. Vabimo članstvo UJNZB, da ne zamudi te prilike, ker bo našlo na razstavi mnogo podučnega iz živlienja železničarjev in njihovega zadružnega dela. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. Nase Gledališče OPEKA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 28.: Ero z onega sveta. Red C. Torek 29.: Prodana nevesta. Izven. Gostovanje Josipa Križaja, člana zagrebške opere. Zaključek sezone. Prvič po vrnitvi z uspešnega gostovanja v Trstu in na Reki se bo pela Gotovčeva opera >Ero z onega sveta« za red C. Ker bo to zadnja vprizoriiev te opjre v tekoči sezoni, občinstvo prav posebno opozarjamo nanjo. Izredno dognane kreacije sodelujočih. slikovita inscenacja in blesteča orkestralna spremljava so prinesle delu zmagovit uspeh. Josip Križaj bo pel v torek na zaključni predstavi operne sezone partijo Kecala v »Prodani nevesti«. Predstava bo na čast udeležencem kongresa nabavljalnih zadrug državnih nameščencev. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice za to predstavo v veliki meri že razprodane. Glavne partije v operi bodo peli: Gjungjenčeva, Gostič in Banovec. Dirigent ravnatelj Polič. O zebanju Neki Antoine Por t o is. kj študira mede-oino na Sorboni, je dovršil disertacijo o problemu zehanja, kj ga znanost doslej še nj popolnoma pojasnila. Disertacija obsega 450 strani in obravnava zehanje tako izčrpno. da se nekj hudomušni pariški list nj moarel obraniti opazke. da je morala komisija, ki je Portoisu podelila doktorske naslov, po preklel u tega dela zehati gotovo še cele ure. Naši Američani se poklonijo spominu kralja Uedinitelja Ljubljana. 27 junija Z jutranjim miinehenskim brzim vlakom je skozi Ljubljano potovala večja skupina naših ameriških rojakov, ki je pod okriljem Srpskega narodnega saveza. katereera sedež je v Pittsburgu. prišla na obisk v domovino, da se pokloni predvsem manom neznanega vojaka na Avali, mrtvemu Viteškemu kralju na Oplencu in Njeguševemu grobu na Lovčenu. Na kolodvoru je rojake pričakala velika množica občinstva, med katerimi smo opazili tudi banovega zastopnika ravnatelja Finka, zastopnika mestnega župana mestnega svetnika Novaka, direktorja »Putnika« dr. Žižka in predsednika Narodnega izseljenskega odbora ravnatelja dr. Bohinjca, ki je hkratu zastopal Delavsko zbornico. V skupini je bila pretežna večina Sibov in nekaj Hrvatov, ki so takoj nadaljevali pot. V Ljubljani je ostalo samo manjše število Slovencev, ki bodo kasneje krenili na ekskurzijo po državi. Zastopniki obla-stev in organizacij so goste prisrčno pozdravili. godba »Zarje« pa je ves čas. ko je vlak stal na postaji, igrala vedre koračni- ce. Naši Američani bodo na grobovih Viteškega kralja, neznanega vo;aka in pesnika Njeguša. položili tri srebrne vence. Moderne skrbi Stockholmska javnost se zanima za zapleteno juristično zadevo. Neka ga- Over-tonea je odhitela iz Stockholma z letalom v kraj Bodden. kj ležj v bližini finske meje. Obiskat.; je hotela svojo bolno mater. Med poletom so jo prijele porodne bolečine in preden je letalo pristalo, je dala življenje 7dravi deklici. Sedaj s; birokrati belijo glavo. kateri kraj naj zapišejo kot rojstni kraj otroka.. Materi so predlagali, naj bi deklico no zračnem duhu iz Shake*. pearjevega »Viharja« Ariel11 imenovala za Arjelo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! čez dm in strn Prevaljeni kilometri Polet preko severnega tečaja v Ameriko je kljub nevarnostim in neugodnim vremenskim prilikam uspel... Letalo je prevalilo povprečno 200 km na uro. »Jutro«, ponedeljska izdaja, 21. VI.) Ruski letalci so s svojim poletom preko severnega tečaja v resnici izvršili občudovanja vredno dejanje. Toda gorje njihovemu zdravju, če bi bilo letalo vso daljavo s takšno brzino zares prevalilo! Pravica maščevanja V Monakovem so včeraj z največjimi častmi pokopali opata Albana Schachleit-nerja, ki se je bil kot prvi katoliški duhovnik priključil Hitlerjevemu pokretu že pred desetimi leti. Zaradi tega so ga takrat na Bavarskem še vsemogočni klerikalci silno začrtili in začeli preganjati. Posrečilo se jim je celo doseči, da mu je bila odvzeta pravica maščevanja in pridi-ganja. (»Jutro«, 23. VI.). Za razdejanje španske cerkve Nabirke za razdejanje španske cerkve bo po papeževem dovoljenju smel organizirati po vsem svetu španski primas in nadškof v Toledu. (»Slovenec«, 24. VI). O, nedoumna Španija! Bombardmanu hiš božjih, ki sta ga v krvavem plesu vršila doslej samo general Franco in general Miaja, se je po »Slovencu« sklenil pridružiti s papeževim dovoljenjem še to-ledski nadškof. Bavbav iz Bilbaa Najbolj strašno dejanje so izvršili bolj-ševiki, ko so v soboto z dinamitom vrgli v zrak železniški predor . . . Poleg tega so zločinci podminirali veliko tržnico ter jo še pred prihodom belih čet razstrelili z vsemi ženskami, ki so pred njo čakale živiL Ker pa so bele čete tako nenadno vdrle v mesto, rdeči tega niso mogli več izvršiti. (»Slovenec«, 24. VI.). Humanost belih Časnikar, ki je obiskal z nacionalisti zavzeto mesto Bilbao, sedaj popisuje, kaj je tam videl in siišal... Sicer pa mesto ne kaže nobenega znaka obstreljevanja, če izvzamemo pogorišče, kjer so požigali rdeči (»Slovenec«, 24. VI). Deset dni poprej, ko je bilo treba Fran-covim četam pred Bilbaom še prilivati poguma na zadnji, odločilni naskok, pa je »Slovenec« pod zaglavjem »Rdeči priznavajo« že od daleč prispeval svoj delež: Dolgo pripravljam napad nacionalističnih letalskih sil, ki ga je podpiralo topništvo, je bil kronan z uspehom. Mesto Bilbao je bilo izpostavljeno strahotnemu bombardiranju ... Borbe se je udeležilo 150 nacionalističnih letal, ki so dobesedno pretr- gala republikansko fronto. Vsled strašna J eksplozij bomb se je tresla zemlja poine štiri ure. Napredek v premogovni industriji Družba se je odločila za preureditev sa povečanje električne centrale v Trbovijai, Nove kurilne naprave bodo urejene za porabo premoga sladke kakovosti. (»Jutro«, 24. VI). Kritika s periferije Zbor je vodil pevovodja v splošnem dobro, morda malo prešibko glede na prostor, na kar bo treba v bodoče misliti. Zbor na odru je bil prvi večer bolj uglašen, drugi večer pa nekoliko popustljiv, morda tudi preobilen. (»Slovenski Narod< 24. VL) Svečanost ob reki Ob reflti Crnojevici je Nj. Vel. kraljica sprejel ban Ivaničevič z gospo in poveljnikom zetske divizije Stefanovičem. Po krajšem postanku ob reki Crnojevici je Nj. Vel. kraljica nadaljevala vožnjo v Cetinje. (Po. ročilo agencije Avale, 24. VL) V resnici pa je vladarica obiskala Ri-jeko Crnojeviča, prijazno mestece nedaleč od Cetinja .ki slovi po svojem mediteranskem podnebju, čeprav leži sredi celine in ima svoje ime po stari despotski dinastij! Crnojevičev. V Rijeki Crnojeviča je imel tudi zadnji črnogorski kralj svoj letni dvorec. Pa če uradna no vinska agencija kaže tako malo zemljepisnega znanja že v tako preprostih, vobče znanih rečeh, kdo bi si drznil od nje pričakovati še celo razločevanje takšnih fines, kakor je tista, da se reče sicer: v Ljubljano in v Beograd, toda: na Cetinje. Dvakrat Rusija Kuha in jedača je zdaj v Rusiji le še me-hanična zadeva, nekakšna potreba, ki se zanjo nihče kaj več ne zmeni. Po vsej državi imajo nekakšno enotno juho. To skuhajo iz tega, kar vprav imajo, zmečejo v kotel, prekuhajo, pa je. Pač toliko, da ljudje vprav ne umrje jo od lakote. (»Slovenec«, 25. VL) Ko je neki železničar opazil mojo zadrego, me je povabil na svoje stanovanje, kjer sem prijetno in udobno prenočil. A kar presenečen sem bil zjutraj, ko mi je njegova žena h čaju servirala celo vrsto dobrot, ■ jajce, masla in medu, vmes pa se mi je še opravičevala, da mi v svoji revščini ne more postreči s čim boljšim. Samo mimogrede naj še pripomnim, da sem v vseh mest'i videl po izložbah delikatesnih trgovin cele zaloge vsakovrstnih specialitet, ki so me iznova prepričale o tem, da v Rusiji ne more biti gladu. (Tenorist Joža Rijavec, »Jutro«, 24. H.) — kra — FILATELIJA Cene filatelističnih blokov Cene blokov neverjetno rasejo. Za orientacijo našim filatelistom prinašamo cene, ki jih zahtevajo dunajski in praški trgovci za najbolj znane bloke. Bruseljski blok in leta 1924 stane 225 — 275 dinarjev. Antwerpenski iz leta 1930 stane 150 dinarjev. Bruseljski iz leta 1931 stane 128 dinarjev. Siteb iz leta 1935 pa 110 dinarjev. Charleroi iz leta 1936 velja 75 do 82 dinarjev. Češki dvojni blok za obletnico himne »Kje dom je moj?« stane do 1200 dinarjev. Nemška Ipesta stane 600 — 750 dinarjev, Nothilfe (jubilejna) 1000 dinarjev. Ostropa 260 dinarjev. Rjavi trak do 30 dinarjev, oba bloka olimpiade do 130 dinarjev, zobčani Hitlerjev blok 20 dinarjev. nezobčanj do 80 dinarjev. Francoski blok iz leta 1925 stane do 270 dinarjev, šbrasburški iz leta 1927 do 280 dinarjev. Liechtenstein za 5 frankov iz leta 1034 stane že 1300 dinarjev, laneiki pa 80 dinarjev. Luksemburški blok za 10 frankov iz leta 1923 stane 225*1 dinarjev. Ruimunski blok Efiro se ceni na 55 dinarjev, Svicanski blok Naba iz leta 1934 stane 300—375 dinarjev. Blok »Pro pa tria« 6tane do 75 dinarjev. Ogrski blok s siliko Lis?ta velja do 125 dinarjev. Ruski Puškinov blok velja 75 dinarjev. Islandski blok rz leta 1937 stane že 150 dinarjev. Neverjetno je porasel blok s če tvorcem avstrijske Wipe. saj stane že 1350 dinarjev. Varšavski blok iz leta 1928 6e ceni ra 330 dinarjev. Ker je bilo prvih blokov izdanih Ie prav malo. je prav verjetno, da bodo njihove cene še zelo porasle. Pri tem je neprijetno le to. da bodo imeli od njih koristi po večini samo špekulanti, kj so predvidevali njihov porast v ceni in so se ob pravem času založili z njimi, ne pa pravi filatelisti, ki jih bodo morali čedalje draže plačevati. In še en nauk dobimo iz tega: pameten filatelist si bo vse bloke priskrbel takoj ob izidu, ne pa šele takrat, ko bodo za nje- govo denarnico že skoraj nedosegljivi. Je pač tako. da vsaka šola nekaj stane. Iz naše filateHje Ker je nastal neverjeten interes za nače prve bloke, se je poštna uprava odioSla, da jih bo izdala 100.000 in ne samo 80.000, kakor je bilo prvotno nameravano. Baje imajo samo trgovci znamk naročenih is inozemstva najmanj 100.000 kosov. V inozemstvu se že danes ponujajo ti bloki po 60 dinarjev, čeprav bo znašala njihova nominalna cena samo 15 dinarjev. Zato naj si teh blokov visak pameten zbiralec priskrbi čim več. Zastopnika za vso Slovenijo iščemo. Samo osebe z dobrimi referencami pridejo v pošfcev. — Izdelujemo: bato, batelin, svileno trikotažo in svilene tkanine. Ponudbe poslati na tvornico bate in tekst, blaga Ing. S. Eškenazi i Co. Beograd, Čara Uroša 9. Preprečite revmatizem s temeljitim zdravljenjem v začetnem stadiju! Piščan-biro, Beograd H, Maršala Pil* sudskog 22, ali pa Pieštanyinformator, Zagreb, Strossmayerov trg l/H kat Vani pošlje na željo brezplačno brošuro, ki Vam bo dala pojasnila o sodobnih metodah zdravljenja. 67» vroči vrelci žveplenega blata kopališča Pieštany niso še nikdar razočarali. Kopališče Pieštany prinaša ozdravljenj^' V zračnem prometu 70% popust na povratW Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratnl del je odgovora Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.