i i “Legisa” — 2016/8/25 — 14:32 — page 64 — #1 i i i i i i VESTI V SPOMIN PROFESORICI SNEGULKI DETONI Januarja letos je v Domu stareǰsih obča- nov na Bokalcah v svojem 95. letu umrla prof. dr. Snegulka Detoni. Rodila se je 22. maja 1921. leta v Ljubljani. Svojo mla- dost je preživela v Begunjah na Notranj- skem. Del mladosti je preživela v rojstni vasi, nato se je preselila v Ljubljano, kjer je doštudirala in diplomirala na Tehnǐski fa- kulteti. Prvo službo je nastopila na Bakte- riološkem inštitutu Medicinske fakultete. Na povabilo prof. dr. Antona Peterlina se je leta 1946 zaposlila na Oddelku za fiziko Tehnǐske fakultete. Kot edina asistentka za predmet Fizika na Univerzi v Ljubljani je vodila vaje iz fizike za vse slušatelje Tehnǐske visoke šole (elektrotehnike, strojnike, rudarje, metalurge, gradbenike, geodete; okoli 250 slušateljev na semester) in za slušatelje Prirodoslovno matematične fakultete (fizike, mate- matike, kemike, geologe, meteorologe; okoli 80 slušateljev). Ker je potekala pod njenim vodstvom večina pismenih izpitov iz fizike, je zbrala izpitne na- loge in jih opremila z rešitvami, tako da so izšle leta 1960 v knjigi »Naloge iz fizike« (S. Detoni, R. Korbar (risbe), T. Skubic, (107 strani)). Knjiga je doživela potem še štiri izdaje v letih 1965, 1970, 1974 in 1977, v katerih je dodala posebne naloge z izbirnimi odgovori. Pomagala pa je tudi pri ekspe- rimentalnem delu predavanj iz fizike. Leta 1954 se je zaposlila na Katedri za strukturno kemijo, kjer je pod mentorstvom prof. dr. Dušana Hadžija leta 1956 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Struktura sulfinskih kislin. Sodelovala je v organizacijskem odboru mednarodnega simpozija o vodikovi vezi, ki je bil v Ljubljani v juniju leta 1957. Simpozija se je ude- ležil tudi prof. dr. Linus C. Pauling, dvakratni Nobelov nagrajenec, ki ji je ponudil enoletno štipendijo za delo na svojem oddelku na kalifornijski univerzi Caltech v Passadeni, vendar štipendije ni izkoristila, saj ni dobila jugoslovanske vize za odhod v Ameriko. Odpotovala pa je na Dansko, kjer je dobila 8-mesečno štipendijo danske vlade leta 1958. Delala je na uni- verzi v Köbenhavnu pri prof. dr. Borge Baku na področju mikrovalovne in infrardeče spektroskopije. Kot asistentka, strokovna in znanstvena sodelavka je vodila vaje iz infrar- deče in ultravijolične spektroskopije in iz teoretskih osnov organske kemije. Leta 1960 je za eno leto prevzela predavanja prof. dr. Dušana Hadžija, ki 64 Obzornik mat. fiz. 63 (2015) 2 i i “Legisa” — 2016/8/25 — 14:32 — page 65 — #2 i i i i i i V spomin profesorici Snegulki Detoni je bil na študiju v Ameriki. Od leta 1963 dalje pa je predavala osnove ke- mije visokomolekularnih spojin za 4. letnik študijske smeri Organska kemija. Od leta 1976 je imela na podiplomskem študiju kemijsko tehnološke smeri predavanja o infrardeči in ramanski spektroskopiji in rentgenski analizi po- limerov. Posebej se je posvetila študiju vodikove vezi. Raziskovala je vodikove vezi z vibracijsko spektroskopijo in s pripravo ustreznih spojin in krista- lov. Raziskovala je tudi infrardeče in ramanske spektre organskih molekul z vezmi S-O, Se-O, P-O in C-N in organske kisline z močnimi in šibkimi vezmi O-H. Sodelovala je tudi pri eksperimentalnem delu s feroelektriki v skupini prof. dr. Roberta Blinca na Institutu Jožef Stefan. Leta 1961 je s prof. dr. Robertom Blincem in sodelavci prejela Kidričevo nagrado za raziskave feroelektrikov z vodikovimi vezmi. Z referati o vodikovi vezi je sodelovala na štirih mednarodnih simpozijih in kongresih. Samostojno, s prof. dr. Dušanom Hadžijem in s prof. dr. Robertom Blincem ter sodelavci je objavila 53 znanstvenih člankov. Leta 1980 je bila upokojena, vendar je bila še naprej povezana z znano- stjo. Z veseljem je sodelovala pri pripravi razstave Slovenke v fiziki in pri pisanju knjige »Fizika, moj poklic«. Udeležila se je odprtja razstave Slo- venke v fiziki na Institutu Jožef Stefan, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in v njeni rojstni občini Cerknici. Med znanstvenicami ima pomembno me- sto, saj je bila prva znanstvenica in profesorica na univerzi na področju fizike v Sloveniji. Med sodelavci na Katedri za strukturno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in na Oddelku za strukturno ke- mijo Kemijskega inštituta je bila Snegulka Detoni zelo priljubljena. Veselje jo je bilo srečati in se pogovoriti z njo. Bila je prijetna sogovornica in če se je izkazalo, da je lahko ponudila pomoč, je bila to vedno pripravljena sto- riti. Tudi v svoji rojstni vasi, v Begunjah, je vzdrževala prijateljske stike s sovaščani. Kot ozaveščena naravovarstvenica se je zavzemala za okolju prija- zne rešitve pri ohranjanju habitatov na področju presihajočega Cerknǐskega jezera. Snegulka je bila v pravem pomenu besede dama: nikoli nestrpna, vedno prijazna, nikoli ni pokazala, če jo je kdo – nehote ali hote – prizadel. Bolečino je ohranila zase, za druge je našla prijazne besede in topel nasmeh. Ni se pritoževala, vedno je pomagala, tudi v času, ko so ji pojemale življenjske moči. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Marija Ipavec, Norma Mankoč Borštnik, Branko Borštnik, Helena Jan- žekovič, Maksimilijan Turšič, Veronika Iglič Kralj in Maja Remškar v imenu Neformalne zveze slovenskih fizičark Obzornik mat. fiz. 63 (2015) 2 65