-*t    103    5*-
Zakaj ljubimo drevesa?   .
*eu'nS-sn,                     (Spisal Ivan Z. Gabrovski)
^-^rtl^^^Ksak0 se taja človeku veselja srce, ko se izprehaja lepega po-^^^^^W^ mladanskega jutra po pisanih senožetih, zelenih travnikih in T3aR|ip^wg| rodovitem polju! Neka nepopisna radost mu prepodi vse ^ggPrMEijpl tužne misli, oko se mu zaiskri in razvedri obraz ob pogledu ifafiilP^^sSl ~ na cvetočo naravo .. . Osobito nas kar očara ona nepopisna •3fK*^nf^ti5cW milina, ki se nam razodeva v spomladni probujenosti po naših gozdih in vrtnih nasadih.
Ako stopimo v tihi in tajinstVeni gozd, kako nekako lahko nam je pri
srcu!   Ce poslušamo tisto skrivnostno šepetanje novega  tako nežnega listja,
/zdi se nam, da čujemo pripovedovati pravljice, tako lepe in mične pravljice,
v. kakoršne si morejo pripovedovati le bajeslovne osebe. V tem hipu pozabimo
.na vse bridkosti, kiso nas mučile. Zadovoljno in nebrižno sedemo na mehki
mah in gledamo z radostnim očesom stvarstvo božje .. .
. Nad nami širife mogočni hrasti svoje krepke veje, kakor bi nam hoteli ' biti v zašeito.— Da, saj je pa tudi vreden ta hrast-velikan, da bi ga sma-trali svojim zaščitnikom! Ko pribuči silen vihar, ko stoka ob potoku sla-botna vrba,. ko se klanja ob beli cesti šibki topol — tedaj se hrast niti ne gane! Smelo in ponosno kljubuje vsem navalom vetrov in viharjev, in še <^elo njegove veje se ne menijo dosti zanje, saj so si v svesti, da so hčere mogočriega in neupogljivega očeta.
Kakor da bi hoteii posnemati krepkega svojega soseda, upirajo se še pritiikavi in grčavi gabri cvileči burji, vendar se njihove veje neznansko sumljivo majejo in hreščeče zadevajo druga ob drugo, posebno ako stoji bolj . na samem. Da jim ljuti vihar ne polomi tankih vej, imajo se zahvaliti pre-modremu Stvarniku~ker jih je posadil med druga večja drevesa, da se ob njih krepkih vejah ubii_e njegova moč.)
Nekoliko bolj na strani, kakor bi se sramovale svojih grčavih^sosedov, pa se vzdigujejo tanke,   vedno zelene  smreke in jelke.   Kako veličasten in objednem miloben je pogled na te ravne, košate in proti nebu kipeče vitkej smreke in hoje.   Zdi se nam,   da hočejo  njih vrhovi   povedati  in  pokazati,
odkod imajo svoj postariek in vir svoje veličastnosti___  In kako vonjavo,
kako življenje razprostirajo okrog sebe! Dišeče njih veje obletavajo celi roji bučel in drugih, sladko strd srkajočih žuželk.
Ab, in tiste bele breze! Kako lepo se jim blišči bela barva med dru-gimi drevesi! Skoro bi izpremenili svoje mnenje in dobro sodbo o poprej imenovanih drevesih, ko giedamo njih nedolžno barvo; a hitro se pokesamo tega, ko vidimo, kako mučno in bolestno zacvili šibko deblo s pretankimi vejami ob najmanjšem vetru.
Blizu teh stoje zmršeni, viharja in vetrov vajeni bori. Kako se gibljejo, kako priklanjajo njihovi sključeni vrhovi svoje okleščeno in suho vejevje po volji slehernega vetra.                                                                       . _
-*^    104   i-*-
A najmikavnejšega pa še nisem imenoval. Oj, vas, tako brhko vzrastle in tako bujno zelene bukve, pač ne smem prezreti; saj si lepšega ne more želeti naše oko, kakor je vaše mlado, nežno zelenje v jutranjem solnčnem obsevu. j
In čim dalje gledamo, temveč zanimivosti in lepote se nam odkriva v tem tihem in skrivnostnem   gozdu.   Nekaj   nepopisnega,   nekaj   sladkega se
Ih^^tTSMTJVliHlli   iViFmdi''       ai^MB^^^Mpiffi
vzbuja v naših prsih, obdaja nas taka bajna in poetična lepota, katere ne moremo opazovati in vživati nikjer drugje. — Saj pravo lepoto in vrednost gozda občutimo še-le. kadar pogledamo otožni Kras, ki tako žalostno moli proti nebu svoje gole rame, belo pečevje, kakor da bi ga prosil, naj mu da nazaj zeleno drevesno obleko.                      .          v
-*;   105   :-*-
Raj veselja v gozdu je pa seveda, ko se prvič oglasijo žgoleče pesmi njegovih drobnih, pernatih prebivalcev! Tedaj vam je v gozdu življenje! Zdi se, da je dobila najmanjša stvarica življenje. Od jutra do večera se nepre-stano glasi mična ptičja pesmica! In kako lepo to harmonuje z gozdno lepoto! Cisto naravno je, če mislimo v svojem navdušenem veselju, da sta se pose-strili lepota gozda in miloba milih pesmic.
In vrtna drevesca, včasih edino upanje ubogega kmeta, ali niso tudi lepa v pfvi pomladi ? Skoraj bi jih bili prezrli ob svojem navdušenju za gozdna drevesa. Le poglejmo, kako nadepolno razvijajo svoj rudeče-beli cvet, da njegov duh na daleč raznaša prijetno vonjavo! — Košata jablana stoji ponosno sredi vrta, pod njo pa skačejo vaški otročaji, se igrajo, včasih se pa že celo prepirajo o tem, kdo bo prvi jedel njen sočnati sad. Otožno opazuje bolj od strani gostovejata hruška to veselje, ker se ne more pona-šati s tako živo-bojnim cvetjem kakor njena soseda.
Nad vse se ponaša pa črešnja. Dasi nima žive boje, si je  pa v svesti, da i"6di ona prvi in otrokom posebno priljubljeni sad. Vsa bela stoji kakor mlada  nevesta,  ponosno  kakpr  kraljica  na  visoki meji in vabi k sebi roj      ' marljivih bučelic, ki pridno srkajo sladko strd \z njenega medenega cvetja.
In koliko nam koristijo drevesa! Dajejo nam najpotrebnejše: drva, po-•   hištvo; iz lesa delamo visoke stavbe, močne ladijejitd. itd., stvari, katerih je preveč, da bi vse našteval.
Tudi od dreves odpadlo listje je neprecenljive vrednosti. Jeseni ga kmetje pridno grabijo in vozijo ria dom, da z njim po zimi steljejo živini. Tako se napravlja gnoj, s katerim gnojimo njive, da nam dajejo obilnejše pridelke. Listje je torej dvojne vrednosti: po leti nam dela prijetno, hladilno senco, vrhu tega je pa v posredni zvezi z našimi pridelki.
Nikar torej ne bodite zaspani v tem prekrasnem letnem času, — hitite ven v prelepo naravo! Nikar ne bodite slepi, da bi prezrli to čarobno lepoto, ki se sedaj tako bujno razvija; nikar ne bodite gluhi, da bi preslišali te omamljivo-lepe spomladne glase; nikar ne zapirajte mladega srca, da bi ne njarali za toliko obilico nedolžnega veselja, ki vam ga nudi blagohotna Vesna s svojimi radodarnimi rokami! Ne glejte pa samo po tleh, marveč tudi na kvišku, na divno cveteče drevje in grmovje, in od tod naj se še višje povspne vaš dub, — do Njega, ki vam je podaril to spomladno veselje!      ;