Veie&astiti gospod župnik Ivan Pajtler — umrl. Po dolgi, mučni bolezni je zatisnil c\ne 7. januarja t. 1. svoje trudne oči za vedno preblagi gospod župnik Ivan Pajtlor. Rojen je bil dne 7. majnika 1858 v župniji Sv. Miklavža pri Ortnožu, v dubovnika je bil posvečen dne 16. julija 1882 in kaplanoval je v Hočah, Svečini, sedom let v Št. Lovrencu na P., Hajdini, bil provizor v Svetinjah, nato kaplan v Ljutomeru, odkoder je bil itnenovan za župnika v Št. Rupertu in umeščen dne 28. januarja 1894. Skoraj 35 let je tedaj pastiroval v tej župniji. Kot duhovnik je bil globoko veren ter obračal vso pozornost na vzorno versko življenje svojih župljanov. Dosegel je olepšavo cerkve ter zboljšanje gospo. darskih poslopij. Bil je blagega, dobrega srca, radodaren napram revnim, ponižen in nad vse gostoljuben. Čislal je pravo prijateljstvo, geslo mu je bilo: za htevaj od prijatelja poštenost, a bodi tudi sam pošten. V družbi je bil vesel in Ijubil lepo petje. Njegovemu finemu po tej&jiu je tudi pripisovatl, da je ubral za nove zvonove tiste glasove. kakor so jih imoli prejšnji. Preminuli pa je bil tudi vseskozi navdušen narodnjak. V težkih časih starega avstrijskega rcžima je stal zvesto na braniku za nase narodne pravice. Uspešno je deloval pri posojilnici v Šent Lenartu, duša je bil Kat. izobraževalnega društva in Orla v Št. Rupertu, katerim j.e volil tudi zomljišče za zgradbo Društvenega doma. Kako so vsi spoštovali blagopokojnika, je pokazal njegov pogreb. Razun župljanov so prišli ljudje od blizu in daleč, zastopniki uradov v Št. Lenartu in učiteljstvo iz Št. Ruperta in Sv. Barbare polnoštevilno. Krasni venci so pokrivali krsto. Osemnajst duhovnih sobratov iz šentlenartske dekanije in oddaljenih župnij se je zbralo, da spremijo najstarejšega župnika te dekanije na njegovi zad nji poti. V poljudnih besedah je razložil potek življenja preminulega gospod duhovni svetovalec in dekan Jos. Janžekovič, žalni sprevod je vodil milostl. gospod prošt Žagar iz Ptuja kot cerkveni patron šentrupertske cerkve ob nepregledni množici žalujočih, bilo jih je gotovo nad 2000. Ob odprtem grobu se je poslovil v ganljivih besedah gospod učitelj F. Grfigl, s primernlmi jedrnati- mi nagovori so položili na grob vencq zastopniki izobraževalnega društva, Ob la in družbe Marijinih deklet. Domači cerkveni pevski zbor, pomnožen z zbo-< rom iz Št. Martina, je zapel na domu, y cerkvi in ob odprtem grobu z vso dovr-i šenostjo ganljive žalostinke. Ko so iz^ zveneli zadnji glasovi, je predrlo skoz| go8te megle^zlato solnce s svojimi ogrevajočimi žafki v zadnji pozdrav na sve^ ži grob. Otožnega srca so zapuščali vsj mirni dom blagopokojnega, saj ne bo^ mo gledali več njegovega prijaznsga ob raza in pogleda ter se veselili nad nje* govim ljubkim nasmehom. Njegova želja v oporoki, naj nosi njegov spomenikj napis: »Spavaj sladko« se naj izpolni,, saj vsi ohranimo blagemu duhovniku in prijatelju trajen, blag spomin. Spavaj mirno, na svidenje nad zvezdami. — Dr. I. Zračni promet Dunaj—Maribcr—Zagreb—Belgrad—Solnn. S 15. februarjem t.l. se bo, po vsej verjetnosti, zopet otvoril redni zračni promet med Belgradom in Zagrebom. V načrtu za letos pa je tudi uvedba zračnega prometa med Dunajem in Solunom preko Maribora, Za- reba, Belgrada in Skoplja. Seveda je uresničenje tega načrta odvisno še od uspehov pogajanj z inozemskimi družbami in državami, tako da zaenkrat ni mogoče natančno navesti dneva, ko sa ta zračna proga v celoti uvede. Vsekakor pa dobi Skoplje še letos žračno zvezo z Belgradom in bo morala družba za zračni promet zato povišati število svojih le.tal. Piloti Vladimir Striževski, V« Nikitin in Mihajlo Jarošenko bo bili v ta namen poslani v Francijo, kjer bodo, kakor lani, prevzeli do konca januarja clvoje novih letal istega tipa, kot lani, namreč »Potez XXIX«, in odleteli z njimi preko Pariza preko Alp v Belgrad, Tako bo obsegalo zraCno brodovje šest potniških letal. Kakor hitro bo uresničena zračna proga Dunaj—Solun, se bo brodovje še povečalo in so zato že pripravljena denarna sredstva. Promet na orogi Dunaj—Solun bo urejen tako, da ";odo potniki zgodaj zjutraj odletell z Dunaja in bodo opoldne že v Solunu. Ta letala se bodo ustavila v Mariboru, Za•Trebu, Belgradu in Skoplju. Na progi Dunaj—Belgrad bodo vršila promet ju^oslovanska letala in letala inozemskih' družb, na progi Belgrad—Skoplje samo jugoslovanska, od Skoplja do Soluna pa jugoslovanska in grška letala. Zračna proga Dunaj Solun bo imela mednarodno važnost in bo mnogo koristila Jugoslaviji, kajti predstavljala bo eno naj važnejših tranzitnih prog v svetovnem zračnem prometu. Sporazumno v smrt. V mariborskem hotelu sta najela v soboto, dne 5. januarja, sobo natakar Karol Lukač in njegova Ijubica Marija Zužej. Mladih ljudi ni bilo dolgo na spregled. Ker je bilo vse mirno v sobi, je polukal hotelski sluga skozi špranjo na vratih v sobo in nudil se mu je grozen prizor — na zofi sta ležala oba mlada človeka v mlaki krvi. Ustreljena sta bila vsak v desno sence in Lukač je držal še mrtev revol. ver v roki. Skoro gotovo je, da sta šla oba prostovoljno v smrt. Lukač je gotovo končal življenje najprej Mariji in nato usmrtil še samega sebe. Ta žalost< ni in krvavi dogodek se je doigral zvečer med 6. in 7. uro in sicer tako neslišno, da niso čuli usodepolnih strelov ne gostje v sosednih sobah in ne domače osobje. Oba nesrečneža je gnala v prostovoljno in sporazumno smrt nesrečna ljubezen. Mesto si poiskati tolaž bo in oporo v verskih resnicah, pa drvi današnja mladež, ki je i>rez prave vzgoje, v prostovoljno smrtl Dva samoumora. V sobi nekega hotela v Mariboru si je dne 10. januarja končal življenje 501etni Valentin Borin, posestnik, gostilničar, lesni trgovec ter trafikant iz Št. Petra v Savinjski dolini. Prišel je v Maribor kakor po opravkih in se nastanil v hotelu, kjer se je takoj podal v svojo sobo. Ker ga pa ni bilo dolgo na izpregled, so vdrli v sobo in ga našli mrtvega. Mož si je vzel življenje na prav čuden način. Položil je ob mizo pernico ter se vlegel na njo. Po tem si je zadrgnil okoli vratu vrv ter jo navezal še na nogo mize. Kako si je v tem položaju povzročil smrt, je uprav zagonetno. Hotelsko osobje je o nesrečnem dogodku takoj obvestilo policijsko stražnico. Ko so preiskali samomorilčeve žepe, so našli v njih 3 Din ter 3 srečke državne loterije. Dosedaj še ni pojasnjeno, zakaj si je mesrečnik končal življenje. — V Bistrici pri Limbušu so našli dne 10. t. m. obešenega 501etnega čevljarskega pomočnika in muzikan ta Franca Korošec. Izvršil je samomor najbrž radi bede in pomanjkanja. — V Mariboru in okolici so postali v zadnjem času samomori nekaj običajnega. Porotna zasedanja leta 1929 pri okro žnih sodiščih v Mariboru in Celju. Pri okrožn«m sodišču v Mariboru bo prihodnje porotno zasedanje dne 4. marca, drugo dne 3. junija, tretje dne 1(5. septembra in četrto dne 2. decembra. Pri okrožnem sodišču v Celju bo prvo zasedanje dne 4. marca, drugo dne 3. junija, tretje dne 2. septembra in eetrto dne 2. decembra. Sprememba avtoomnibus prcmeta v Mariboru. Dne 12. t. m. se je razšivil avtobusni promet na mestni progi št. 3 do Marija Brezja, oziroma do broda v Zgornjem Dupleku. Autobus bode vozil v Marija Brezje sedemkrat in do Zgor. Dupleka dvakrat na dan. Odhod iz Maribora Glavni trg v smeri Marija Brezje ob 6.18, 7.35, 11, 12.10, 14.51, 17.10 in 18.15, odhod proti Zgor. Dupleku ob 6.18 in ob 11. uri. Odhod iz Marija Brezja proti Mariboru ob 7.12, 8, 11.45, 12.35, 14.40, 17.40 in 18.40. Odhod iz Zg. Dupleka ob 7 in 11.33. Obenem se spremeni dosedanji vozni red na tej progi do Pobrežja v toliko, da vozi avtobus od dne 11. t. m. naprej do Pobrežja 17krat sem in tje. Dopoldanske vožnje od 9. do 11. ure na progi štev. 3 se vršijo samo ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki. Tihotapec streliva pobegnil. Finančna straža v Št. Ilju v Slov. gor. je zalotila pri titiotapljenju streliva nekega Slavka Betla. Financarji so gnali tihotapca proti Mariboru, a jim je ušel med potjo. Poročil se je v sredo, dne 9. januarja gospod Tomaž Ovčar, bivši oblastni poslanec, z gospo Marijo Stropnik, posestnlco v Slovenjgradcu. Priči sta bila go- spoda dr. Ferdo Černe in Anton Ogrizek iz Celja, slednjega je zastopal vlč. gospod župnik Vid Pavlič iz Remšnika. Bilo srečno! Dravograd je dobil telefon. Dravogradska pošta je otvorila telefon za tuzemski in medkrajevni promet. Umrla je Frančiška Petovai v IIjaševcih, župnija Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 2. t. m. je umrla Frančiška Petovar mladenka iz vrle Petovarjeve družine. Bila je zgledna mladenka, članica Marijine družbe ter je z veliko potrpežljivostjo 14 mescev prenašala svojo težko bolezen. Med boleznijo je večkrat prosi. la Boga za milost, da bi na tem svetu mogla pretrpeti vso časno kazen in tako očiščena zagledati obličje večnega Očeta. Dne 4. januarja je bila v spremstvu -treh duhovnikov, velikega števila belooblečeni hdeklet in Marijinih družbenic ter znancev in prijateljev Petovarjeve družine položcna k večnemu po čitku. Naj počiva v miru! Materi in bratoma pa naše sožalje! Odkrit zločin. V nedeljo, dne 13. t. m., je odkrilo središko orožništvo grozen zločin, storjen nad tukajšnjim domačinom Jožefom Jeremic, bratom humskega župana Ivana in mlinarja v Ormožu, Franca Jeremic. Temu se je že nekaj dni čudno zdelo, da ga brat Jože, ki je imel mlin ob Dravi v obrežki občini, nič več ne obišče, ko je vendar preje pogdsto prihajal v Ormož. Šel je zato večkrat v bratov mlin poizvedovat, ali se brat še ni povrnil. Tam služeči delavec, neki Kolar iz Središča, je zatrjeval, da je gospodarja pred dnevi prepeljal preko Drave in od takrat da ga ni vcč nazaj. Slednjič je začel sum padati na tega Kolarja. Franc Jercmic je peljal orožnike v mlin in ko je sluzabnik za-ledal nevarnost, je skušal pobegniti, pa so ga orožniki prijeli. Ko je Kolar videl, da ni več izhoda, je priznal, da je neki večer pred Božičem gospodarja v ,panju napadel in umoril in zakopal ¦ijegovo truplo nedaleč od mlina. Nato v>a je za"padel sne?? in zabrisal slcdove •omile. Nadal.ino preiskave se vrše. Otvcritev pk-i?_ske šcle v Ptujta. — Pred dnovi ?¦> Hla v Phiju otvorjena pletarska šoia, ki šteje 15 učencev. Otvoritvi so prisostvovali: srezki glavar \r. Vončina in ptujski župan g. Mihael Brenčič. Odkritja snERiInskih plošč 84 žrtvam svetovne vojna vf-aškein, Na spodbudo č. gospoda dekana monsig. dr.'Krulica in župljanov laške nadžupnije so se napravile na zidu starodavne in zgodovinske laške nadžnpnijske cerkve na vsaki strani velikih vrat po ena marmornata plošča, na katerih so z zlatimi črkami zapisana imena 84 mož in fantov. ki so v letih 1914 do 1918 iz laške nadžupnije pndli na raznih bojiščih širom Evrope. Na ploščah je na vrhu napis: »Nadžuipnija Laško svojim nepoabaim žrtvam svetovne vojne.« Spodai pod imeni pa: »Smrt in grob smo našli v tujini, svoia imena izročamo hvaležni domovini.« Na praznik Sv. Treh kraljev dne 6. t. m. pa se je ob velikem številu judstva izvršilo slovesno odkritje in blagoslovljenje teh spominskih plošč. Govoril je bivši vojni kurat Bonač iz Ljubljane. Po sv. maši se je zunaj cerk- v« pred velikimi vrati vršilo blagoslovljenje, katero je izvršil č. gospod dekan monsignor dr. Kruljc in se v kratkem govoru spominjal svojih nekdanjih faranov, katere je pobrala vojna in se več ne vrnejo. Gospod okrajni glavar dr. F. Marčič je v lepih besedah razložil na podlagi lastnega doživetja težke čase vojakov v vojni. Istotako je tudi gospod katehet Bonač prinesel pozdrave iz zasužnjene zemlje in vnemal ljudstvo k Ijubezni do svoje domovine. Na zidu cerkve vzidane spominske plošče pa bo_ do še poznim rodovom govorile o težkih časih, katere je doživel naš narod v letih svetovne vojne. Izumrli so bojevniki iz vojske leta 1866, tako se bomo tekom desetletij izredčili tudi tisti, kateri smo se udeležili te velike in grozne svetovne žaloigre. Ohranimo pa in gojimo ljubezen do svoje ožje in širše domovine. Ohranimo in ljubimo tisto ustanovo, ki je v letih grozot nudila našemu ljudstvu največjo tolažbo in pomoč, to je do sv. katoliške Cerkve, katera se tudi sedaj vojnih žrtev na lep način spominja. Prosimo pa Vsegamogočnega, da bi našim potomcem bilo prihranjeno gorje, da bi bili obvarovani vojskinib grozot! Na sveto noč ustreljen — po 10 dneh najden. V Brebernem nad Brišami pod Kumom se je zgodil lani na sveto noč zločin zavratnega umora. Komaj 18letni pastorek in hlapec Jakob Glavač je ustrelil s šibrami na svcto noč na prigfovarjanje matere in sestre svojega 50letnega očima ter užitkarja Bregarja. Ustreljenega so našli na mestu zločina šele po preteku 10 dni. Mladostnega zlo činca in obe svetovalki so izročili roki pravice. *' Žeiezniška nesreča. Dne 8. januarja se je pripetila na postaji Videm-Krško t.a-le železniška nesreča: Ob 5.21 bi mo. ral biti osebni vlak iz Zidanega mosta radi pomanjkanja prostora prestavljen z uvoznega tira na drug prost tir. Ker ni kietnik postavil prave kretnice, je bil >lak potisnjen mesto na prosti tir, na glavni tir, ki jo bil zaseden po tovorncm vlaku. Pri tcm sta na glavnem tiru pri uvozni krctnici iztirila službeni voz in en vagon osebnega vlaka. Ran.ien pri nesreci ni bil nihče \n je materijalna škoda mala. Potniki iz vlaka z Zidanesa mosta so prestopili v zagrebški vlak, potniki iz zaejrebškega vlaka pa v vlak proti Zklanem mostu. Oba Dotniška vlaka in oba brzovlaka so zakasnili radi tega vsak okrog štiri ure. Osesn in pcl miliiona ukradel. Med postajama Bukarešt in Subotica je bilo dne 10. januarja ukradenih v orientekspresnom vlaku dr. Nikoiaju Kausec kemu raznih draguljev za 8 in pol milijona dinarjev. Ko je privozil vlak v Zagreb, so obkolili detektivi in stražniki vlak ter napravili strogo preiskavo vseh potnikov ter prtljage. Preiskava ni. rodila nobenega uspeha. Naša vojna mornarica dobi četrto — podmornico. Iz velike francoske ladjedelnice v Nantesu je prejela naša bojna mornarica doslej tri podmornire, kl že vršijo svojo službo. V kratkem bod« spuščen v morje v zgoraj omenjeni ladjedelnici naš četrti podmorski čoln, kl bo nosil ime »Osvetnik«, Otrok zgorel. V dalmatinskl vasl Špilju se Je pripetila v hlSl kmeta Tolja grozna nesreča. Trije Toljevi otrocl so se igrali kuharje in kuharice. DoČim ¦ta se starejža otroka zabavala v dru. tem kotu sobe, se je triletna deklica ifarija preveč približala ognju na ognjiSču. Plamen je objel obleko nesrečBega otroka, ki Je v petih minutah zgorel, n« da bl mu mogla bratca količkaj pomagati. Nagrada na pobegle clgane. It velike Ittnlšnlce v L«poglavl na Hrvatskem je pobegnllo 14 zločincev, od katerih je bil ©biojen vsak na veSletno ječo. Oblasti io razplsale na izsleditev vsakega be. jpinca 100 tisoč Din nagrade. Nevarni mbežniki so po večini cigani. Neverjetna pokvarjenost mladine. — iff NOrnbergu na Nemškem so zasliše- 11 tžletnega dečka Jetzla, ki je ustrervojega Oletnega sošolca. Po zločinu eavlekel mladostnl nepridiprav žrtev bllžnji gozd, Fant je svoje dejanje priznaL Vlomilcu J« Izdrl zob. V Londonu se zgodil pred letl ta-le slučaj: Mlad Jbozdravnik, po rodu Nemec, je začel ievati svojo vedo, a žalibog nl bilo njemu nltl enega bolnika. V trdi noči ¦HSal nekoč ropotanje in premetavahj» po svojl delavnicl. Je ustal, šel pogledat in zapazil, da ga je obiskal vlomllec. »Kaj hočete?« se je zadrl nad lopovom, kl mu jo odgovoril, da ga neBnansko boli zob in je iskal po njegovi zobodelavnici zdravilno sredstvo, s katerim bi si pomiril razbolelo zobno živBevje. Zdravnlk je posadil vlomilca na stol in mu izdrl zob, katerega mu je ta pokazal, da ga boli. Ko si je »bolnik« izpiral usta, Je poklical zdravnik policljo, kl je spoznala v laži-bolnlku nevarnega londonskega tolovaja in ga od vedla v ječo. Ravnokar povedana zgodbica se je razširila bliskovito po Londonu, Mladi zobozdravnik je zaslovel po velemestu in bil v najkrajšem Casu najbolj iskan ter je postal iz reveža teiek bogatin. Otok lzginll. Eden od dveh Thompsonovlh otokov ˇ južnem Ledenem morju J« nenadoma izginil brez vsake sledi. Posebna ekspedicija je lskala otok več iednov in Je morala konečno ugotovitl, da se je otok zruSil v morje. TRINAJSTLETNI JUNAK. Posebno pogumnega ter samozavestBOga se je lzkazal te dnl v Berlinu 13letnl glmnazijec Horst Beuster. Oče ln g&ati ter sinko bo se podali na sprehod. Med tem časom je odprl vlomilec s poiebnimi ključi stanovanje, izropal nakit in razne dragocenosti, spravil naropano v kovček, v katerem Je prlnesel jrlomllno orodje. Ko Je hotel ostavltl sta ©ovanje, 8« <• vrnll staii Beuster b svo|o družino. Takoj j« zapazil, da ]• stajt_ovan]e zaklenjeno od znotraj ln da rre za zločinski obisk. Gimnazijec Beuit«r Je stekel takoj na cesto ln opazoval .sebni lzhod lz hlSe. Nekaj trenutkov tem je botel tamkaj pobegniti lz stajvanja lepo oblečen gospod s kovčekom ~ roki. Dečko je tekel za neznanBm tn kričal: »Prlmite tatu!« Potniki postali pozorni na fantove kllce ter ! l-l_J__fi_i____ _kL _# 9«d \9tn po tegnil revolver in ustrelil parkrat proti mladostnemu preganjalcu. Na pomoč je pritekla policija, ki je neznanca prl. jela in mu iztrgala orožje. Pri natančnejšem pregledu ujetega ptička so spoznali, da je nagnal 131etni fant v roke pravice enega najbolj opasnlh berlinskih vlomilcev ter roparjev, katerega je preganjala policija leta in leta — pa zaman! UMOR SAMOSTANSKE SESTRE. Veliko se govori in piše o zagonetnem umoru v zapuščenem samostanu Chambery na Francoskem. Od leta 310 bivajo v tem prastarem samostanu sestre sv. Križa. Že nekaj desetletij ni sto pila v ta samostan nobena novinka. Ta zavod je postal nekako zavetišče za stare ter onemogle sestre. Samostan je obhajal leta 1920 275. jubilej in tedaj je bila stara najmlajša sestra 70 let. Od tedaj naprej so pomrle vse sestre, izvzemši 821etno Cezarino Mihel, ki je prebivala v ogromnem poslopju čisto sama z vrtnarico. V kratkem bi se imela preseliti še ta zadnja sestra in samostan so nameravali spremeniti v bolnico. Pred nekaj dnevi je šla vrtnarica proti večeru nakupovat. Sestra Cezarina je ostala sama v svoji celici in sedela v naslonjaču. Ko se je vrnila vrtnarica v samostan, je našla staro sestro na hodniku z razklano glavo in parkrat zabodeno v prsa. Iz Pariza so prihiteli v Chambery policisti, da bi izsledili zločinca. Izvedeli so, da gre po okolici o samostanu govorica, da skrivajo podzemeljski hodniki ogromne zaklade iz dobe francoske revolucije. Tedaj bi naj bil grof Chambery, predno so ga obglavili, izročil predstojnici samostana svoj kovani denar ter družinske dragocenosti, ki so bile težke več ton. Vse je prepričano, da se je hotel morilec polastiti teh zakladov, predno bi bil samostan popolnoma izpraznjen. V tem slučaju bi bil zločinec napadel obe ženski v spanju in ne zgodaj zvečer, ko se je moral bati, da bl ga kdo videl ter pregnal. Še bolj zagonetna je okolščina, da je dobila starostna sestra zabodljaje v prsa potem, ko je bila že mrtva z razklano glavo. Morilec ni odnesel nič iz samostana in radi navedenih dejstev je policija pred danes še nerazvozljano uganko. Krepko zdravilo, Zdravnik prijatelj, vodja zdravilišča t mestu, mi je pripovedoval to le resniCno iz svoje dolgoletne prakse: Akoravno je prebivalstvo kraja, kjer se nahaja zdravilišče, kmetsko. so se zdravili pri zdravnikih zavoda le mestjani. Kmet pač ne verjame zdravniški vedl ln zdravi razne bolezni z domačimi ndravill, kojih zdravilno in večkrat naravnost Cudodelno moč je podedoval od svojih pradedov. Kultura In novodobna veda prodirata z neugnano silo tudi na deželo. Je najti že večje število kmetov, kl prihaJajo z raznimi obolenji k zdravnikom. Na kak tržnl dan je videti tudi priproste podeželane pri mestuih zdravnikih. Kljub omenjensmu dejstvu so opazi11 zdravniki zdravillšCa, da imajo celo prosvitljeni in napredni kmetje le malo zaupanja v zdravniško vedo ter ~* spretnost. Kmalu so rešlli tudi to zagonetko. -« »To in ono zdravilo iz zdravniških rolf ne povzroča nobenih bolečin in radi te«' ga ne more pomagati«, so govorili onf že probujeni ljudje lz dežele. Kar bi naj bilo za kmeta res pravo zdravilo in uspešno zdravljenje, mora peklensko boleti, da se bolnik zaveda: z menoj 80 preobrača na boljše! Zdravniki so pogruntali pravileri —• zdravstveni način. Katerikoll kmet 8« je zatekel k njim bodisi z obolenjem t trebuhu, jetrah all na nogah — prejel! je najprej navadno zdravilo, katerega; je popil hladnokrvno in z nekakim pre ziranjem. Še le nato je sledilo pravo zdravljenje. Bolnik se je moral vlečl na trebub.. Zdravnik se mu je približal z brizgalnico z dolgo iglo, mu jo zasadil globoko v najmanj nevarni in na debe. lo z mesom obloženl neimenovani del telesa ter mu vbrizgnil pošteno porcijo raztopljene kuhinjske soll. Tak reveŽ ni mogel dober teden sedeti, a je ozdravil popolnoma, ker ga je vbrizgana sol pekla, da je gledal zvezde pri polnem solnčnem svitu. Tudi zdravniki so postali odslej bolj zadovoljni. Kuhinjska sol in to še raz* topljeua je poceni, podeželani so ozdra« vljali od najtežjih bolezni, zdravniki so bogateli! Trdovratno bolezen je treba ozdraviti temeljito in to še pri ljudeh, ki n. pr. na deželi niso razvajeni in držijo le na krepka zdravila!