z	1 Izhaja vsako soboto: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Naš List” ima vsak mesec prilogo „Slovenska Gospodinja'1 ter velja za ceio leto 5 K. za pol leta K 2-50. Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. L	.	..J	Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta 16 v. za enkrat. 14 v. za dvakrat, 12 v. za trikrat, za večkratno objavljenje nizke cene.
Leto I.
V Kamniku, 23. decembra 1905.
Štev. 51.
Nova znamenja.
Vsak	‘ ki čuti v sebi potrebo po poli-
tičnem delovanju, obsedi zdaj pri nas med dvema strankarskima stoloma. Na eni strani brezmejen terorizem po kliki nekaterih oseb v družbi popolnega-neznanja in nerazumevanja potreb časa in dolžnosti vsakega politika — na drugi sicer organizatorična sila, ki je s svojim preziranjem prav gotovo ne pomanjšamo, a pri t^m toliko hinavščine, da mora postati vsak njih pristaš, ki ne išče pri tem kakih drugih namenov kakor zgolj udeležbe pri javnem življenju, v najkrajšem njih fanatičen nasprotnik.
Obe stranki imata skupno samo eno: delovanja v politiki si ne morejo več misliti brez varovanja svojih osebnih koristi. Njih boj ni zato načelnega značaja, ampak le kramarskega. Na tribunah ne ponujajo narodu idej, resnice — ampak svoje blago.
Mirno bi lahko gledal človek njih medsebojno izpodrivanje, da nas ne ozlovolji ta prepir zbog svoje >ečine polovičarjev in ,srednjih1 zaradi svojih pitov-nih posredovalcev in okleščenih brezbrižnikov, ki se vsi tako brezmejno boje takozvanih ekstremnih, in to vsled svojega duševnega siromaštva, ki jim ne dovoljuje, vglobiti se v kako dnevno vprašanje. Tem, ki ne vidijo v nobeni zadevi njenega zavisenja od drugih stvari in, njene neizogibnosti, je lahko, biti na vse, ali če hočete, na obe strani prijatelj, in naj bo to že med obema strankama, ali pa med posameznimi strujami v kaki stranki sami. Nekaj pre-naredb ali izprememb jim pomiri zadostno njih morebitno razsodnost, pri preočividnih zmotah se zadovoljijo z blaženo zlato srednjo potjo. In tako zadoste s tem svoji vesti in svojemu prijateljskemu čutu ali eventualni medsebojni hvaležnosti.
Ne zmenili bi se za take stvari, ker nas naposled že vse to, kar delajo med seboj, dosti ali celo nič ne briga. Ne njih volja in zasebni vzroki, ampak dejstvo, da so se sploh upali še kaj govoriti, je bridko obžalovati. Na ta način seveda ni mogla zmagati v nobeni stranki življenski močnejša struja.
Nas, ki smo se postavili že pred desetimi meseci v odločno opozicijo, so prezirali, dokler se je dalo.
Potem so nas pričeli sumničiti, obrekovati in naposled na prav prostodušen način psovati — pod zaščito imunitete! Ti napadi so nas seve veselili več kot priznanja, ki smo jih dobili od prijateljev po vsakem takem izbruhu svojih nasprotnikov, ker so nam dokazovali, da smo na pravi poti. Na po-čaščenju s takimi nesnagami smo obžalovali samo. eno: plitvost njih izraza. Temu pa nismo mogli od-pomoči, ker ne moremo odgovarjati za talent svojih nasprotnikov.
Ali občutek* notranje praznote jim je pomagal sanirati nekoliko svoje misli. Morda jih cenimo previsoko in kulminirajo vsi njih zadnji poskusi v živalskem nagonu samoobrane. Vsekakor pa je vredno, da si ogledamo njih početje malo bliže.
Reorganizirala seje najprej slovenska klerikalna stranka. Opustila jo ime „katoliška", kakor so liberalci vedno zahtevali — ali zadnji dogodki kažejo, da jim tudi s tem ni ustregla. Nam je seve vse eno, kako se stranka imenuje, ker se nam ne gre za ime in osebe, ampak za stvar, za sistem. Ali se imenuje „katoliško narodna" ali „ljudska", nas ne more motiti v boju proti njej.
Iti po stopinjah klerikalne stranke je obljubila zdaj tudi slovenska liberalna. Zdvomili so njeni voditelji medsebojno in vsak nad samim seboj, in zdaj mislijo, če pridejo v novi suknji med narod, pa jim hoče Ijudsrvo verovati. Za tako malo zmožno smatrajo torej tisto javnost, ki so jo odbili od sebe in ki stoji zdaj izven političnih strank! Ali pa je vse to le posledica njih psihiatričnih bolečin, obolenja njih src, kar imenuje Nemec „Gemiitsleiden11 ? Tudi to nam ne more delati pomislekov za naše bodoče obnašanje. Ali pa sploh kaj druzega?
S tem pa še ne mislimo reči, da morda ni imela nekdaj slovenska liberalna v svojem vodstvu tudi kaj zmožnih oseb. Gotovo ne! Vstopili so v njeno stranko ljudje, ki so smatrali za svojo dolžnost, pripomoči k njenemu pozitivnemu razvoju. Ali ko so videli, da nima vodstvo za razmeram in razvoju odgovarjajočo politiko nobenega smisla, so izstopili iz liberalne, ki ni bila zmožna organizirati niti svojih vrst niti naraščujoče mlajše generacije na podlagi
svojega programa. Liberalna je uganjala pač svojo „Kirchturmpolitik*, ni pa imela nobenega smisla za zahteve časa, za naraščanje slovenske socialne demokracije in za velika evropska vprašanja, ki utegnejo dati tudi naši državi kmalu povsem drugačno lice, kakor jo ima do zdaj. Naši liberalni voditelji niti ne slutijo ogromnih notranjih in zunanjih izprememb — kaj še da bi govorili in razmotrivali o njih ter pripravljali slovenski narod za velike zgodovinske dogodke. Kako žalostne uloge niso igrali v vprašanju volilne reforme, in če prileze zdaj in zdaj posameznik izmed njih in zatrjuje socialne demokrate, da je on pravzaprav tudi za splošno in enako volilno pravico — resnično, tako klavrno ulogo more igrati samo človek, ki mu nedostaje vsake sposobnosti za resno politično razmotrivanje, ki se v politiki samo lovi in ki ima pri vsej stvari le poseben interes. In za take interese so prodajali do zdaj korist in svobodo svojega naroda . . .
Ti ljudje torej, ki se ne razlikujejo od klerikalnih voditeljev prav v ničemer drugem, kakor da delajo za drug žep, ki so danes poosebljenje, odrevenela utelesba nravne, t. j. rporalne in duševne propasti — ti si hočejo podaljšati zdaj življenje z nameravanim manevrom prelevitve liberalne stranke. Z novim programom hočejo pokriti svojo notranjo praznoto. Boje se smrti, in zato iščejo umetnih pripomočkov za saniranje svoje totalne propasti, za pokritje pomanjkanja vsakega političnega uspeha, kajti kaj so dosegli tekom zadnjega desetletja? Kranjska je tako poklerikaljena, kakor ni bila nikdar prej! —---------
Na čem imamo torej Slovenci interes, če ne na reorganizaciji liberalne? Na preosnovi vsega našega javnega življenja v napredno - demokratskem smislu; ali če bi poverili to vodstvo dosedanjim našim liberalcem, bi se to reklo: zopet tirati naš narod v pogibelj. Tisti, ki bi ponudili pomoč političnemu kadavru — kakor imenujejo oni zdaj sami sebe!! — bodisi že iz samaritanskega usmiljenja ali pa ker bi se jim obetal trenoten hasek in plačilo za ponuđeno roko, store s tem greh nele na svoji duši, ampak na celem našem narodu. Potomci
S
Snežinke.
Napisal 8. Celestina (Praga).
Zunaj sneži . . . Vidim skozi okno, kako se le-skečejo debeli kosmiči v svitu pouličnih žarnic in padajo doli na umazano cesto.
Toplo je v sobi — pri peči. Plameni se objem-Ijejo v svoji strasti in njih skrivnostno prasketanje vzbuja v človeku spomine na polupretekle čase. In to vreme zunaj, te snežinke in ljudje v visokozavi-hanih suknjah — obrazi stari in mladi. Vse to Vzbuja v človeku misli . . .
Iz samovara puhti vroča sopara, dviga se k stropu in v njo se vpletavajo težki cigaretni dimi.
Pred mojimi očmi je megla. Vse moje misli hite hazaj v one polupretekle čase, plameni mi govore. Poslušam jih in gledam v soparu, cigaretni dim — ttieglo; in pred očmi mi nastajajo nedoločni obrisi, Nastajajo in izginjajo sedaj jasneje, sedaj zopet bolj ^brisani . . .
Ljubica Marija! Se li spominjaš tudi ti onih 'ki? Kdo ve!
In ti dnevi izza polupreteklih časov! Čemu se k pač spominjam!
V sobo prihaja zamolklo drdranje vozov, vmes 2voni tramvaj in visoko gori v mojo sobo uhajajo 8^°zi zapoteno okno odsevi žarnic.
In te snežinke. Se li spominjaš, Marija, tudi ti onih časov? Mrzlo je bilo . . . Snežinke so naletavale, tvoje lice je rdelo in ti si hitela mimo mene domov. Lahen odzdrav, a pogledala mi nisi v oči.
Zakaj, Marija?
In vendar sem ljubil te tvoje rujave oči.
In ti Marija? —
Voda v samovarju je vzkipevala. Leno sem vstal, poiskal v miznici drobtinica čaja, ki sem jih še imel in vrgel v vrelo vodo. Vrelo je še malo, voda je rmenela — in potem sem odstavil. Po vodi je plavalo nekaj prahu. Samo danes še! In jutri ne bo ne čaja in v peči ne bo prasketal ogenj, tudi spominov ne bo.
Stopil sem k oknu, pritisnil vroče čelo na mrzlo steklo in pogledal doli na ulico.
Moj Bog, koliko ljudi!
Vse je hitelo in bežalo, le snežnike so padale počasi. Padale so povsod, na bogate in uboge . . . nikakih izjem.
In zakaj?
Na trotoarju pri bogati izložbi je stalo lahno oblečeno dekle, mlado kakor črešnjev cvet koncem meseca aprila. Hodili so mimo nje in ozirali se v njo, gospodje, oblečeni v kožuhe z bobrovino, študentje v oguljenih havelokih, stari in mladi.
Nikakega razločka — brez izjem! . . .
Le delavci v visokih, blatnih škornjah so prihajali s težkimi koraki in odhajali. Hodili so svojo pot in se niso ozirali. Mislili niso ničesar, v duhu so gledali trpeče obraze doma in se podvizali. Stiskali tudi niso pesti, videvši postopajoče tolste obraze.
Čemu?
Dekletce ob izložbi je trepetalo mraza in poželjivih pogledov. Doma ima bolno mater in nedo-letne sestrice in ona je šivilja. Šest oseb jih je, ki bi rade živele, a ona sama in služi mesečno trideset kron. In njena prijateljica Ruža, ki se je udala življenju, zasluži vsaj petsto kron. In zakaj bi še ona ne; ali naj mar umrejo njeni doma in ona gladu? Nima li iste pravice živeti, kot vsi, ki hodijo tod mimo v svili in kožuhovini?
Mimo je šel gospod v visokem cilindru. Pazljivo je motril skozi monokel njeno vitko telesce in ji skoro nevidno namignil.
Zardela je sramu, noga se ji je ustavljala in... šla je za njin^. Morda prvikrat.
Stara pesem!
In snežinke so padale dalje, ljudje so vrveli in tla so se polagoma belila.
Tudi blato postane belo . . .
bi jih obsojali tako, kakor se obračamo mi danes od služabnikov Bachovih huzarjev. Najbolje, kar jim moremo storiti, je naše prepuščanje njihovi usodi, mirni smrti. Ko zaspe oni, se prebude druge moči iz spanja, in če bi ne hoteli zaspati, potem nam naj bo to novo znamenje, da ne odnehati, dokler ni zmagala napredno - demokratska opozicija.
Liberalni so okosteneli v svojem programu in mišljenju, imeli so desetletja in desetletja na razpolago, da bi pokazali, kaj znajo, zdaj v zadnjem trenotku pa prepovedujejo novo obljubljeno deželo.
Kdo bo še zaupal v njih zmožnost? Hic haeret aqua — tukaj se ustavlja voda!	F. 1.
Pred dvanajsto uro.
Že celo leto smo povdarjali gnjilobo v slovenski liberalni stranki. Dejali smo, da ne more in ne sme iti več tako naprej. In zaradi tega so nas nekateri iz liberalne psovali in grdili na način, kakor da so na naši strani sami izvržki človeštva, na njihovi pa le ideali, visoko nad vsakdanjostjo stoječi, popolni v svojem političnem znanju in nezmotljivi. Danes pa nam je v popolno zadoščenje za preganjanje našega lista po liberalnih, če pripozna tudi „Slovenski Narod" puhlost in mrtvost v svoji stranki, kajti le spoznanje tega dejstva, ki smo je mi vedno in vedno naglašali in ki nam liberalni niso hoteli do zdaj verovati, je moralo privesti imenovani list do besed, v katerih pravi: „Najpotrebnejša stvar, ki se mora na vsak način izvršiti, je revizija narodno naprednega programa, ki je neizogibna".
Torej vendar! Pripoznali so svojo notranjo praznoto — povedali pa še niso, če tudi znajo in vedo, kako je treba organizirati danes moderno napredno stranko. Videli so, da se podira njih stavba na vseh koncih in krajih, vse mlado beži iz njih tabora, razpori med voditelji, popolna nedelavnost in nezmožnost za organizacijo: resnično, niso morali postati ženiji, da so uvideli to svoje politično mrtvilo. Strah pred narodom jih je prisilil, da mislijo, kako bi se obranili pred minom, in ta bojazen za svoja mesta jim je diktirala vabilo na zaupni shod liberalne stranke, ki ga menijo imeti v januarju.
Njihova vera, da je slovenski narod za njih kliko ustanovljena institucija, je doživela tak fiasko, da bo ta dogodek lahko vsem našim kasnejšim politikom v pouk in svarilen vzgled. Veseli nas, da so ta svoj fiasko, to svoje mrtvilo tudi javno pripoznali. Mrtvim pa je kvečem dovoljeno, obrniti se v grobu — ne bo jim sicer nič koristilo, ali privoščimo jim to zadnjo željo. Ljudje, ki so toliko časa mirno gledali to mrtvilo (kakor je imenuje „Slovenski Narod" sam) — od takih ljudi j res ne moremo več pričakovati kaj „programatičnega". Da bi se pa v enem dnevu toliko naučili, kar jim je manjkalo prej — to jim verjemi, kdor more. Ko so videli, da se vzdigujejo proti njim nove struje, ko so čutili, da jim bije že zadnja ura, bi radi rešili, kar se sploh še rešiti da. Iz strahu pred novim gibanjem so postali tekom 24 ur povsem drugih misli. Mi pa smo mnenja, da pozabijo tudi nove struje pieteto, če bi se pričeli vmešavati voditelji liberalne v njih delo, s prozornim namenom, da ohranijo s tem svoje osebe
' . '
Lajoš Košut.
Njegovo življenje in delovanje.
VIL
Knez Windischgratz odstavljen. — Budadešta pade zopet Madžarom v roke. — Košut oostavi habsburško lotrinsko hišo z ogrskega kraljevega prestola. ■— Postane sam prezident. — Novo ministrstvo v znamenju revolucije in republike. — Rusi pridejo cesarskim na pomoč. — Razprtije med Košutovci.
Novi vrhovni poveljnik se je pripravljal nemudoma za napad na cesarsko vojsko pod Windisch-gratzom in na njegovega zaveznika, bana Jelačiča, ali med tem je tako opasno zbolel, da ni bilo upati, da bo še zmožen voditi madžarsko armado. Zato je bil Košut zopet prisiljen, imenovati Gergeja vrhovnim poveljnikom, ki je zbral v naglici svojo armado, prestopil Tiso in hitel trdnjavi Komorn na pomoč.
Tako je minul že peti mesec, odkar so vodili cesarski vojsko proti Košutu, ali brez vidnega uspeha. Knez Windisehgratz je dobil sicer Budapešto v svojo oblast, ali med tem je postala tudi Košutova armada večja, močnejša in bolj izurjena. S strahom so prejemali na cesarskem dvoru, ki je bil še vedno v Olomucu, te vesti. Nezadovoljnost nad knezom je vedno bolj rastla, dokler ni zmagal* ona stranka na dvoru, ki je hotela odstraniti Windischgratza od vrhovnega poveljništva. Cesar se je udal, odpoklical kneza in imenoval na njegovo mesto Veldena.
na površju in so pripravljeni sestaviti v ta namen na podlagi konglomerata celo nov program. Taki ljudje niso nobeni politiki, ampak navadni — eklektiki, ki poberejo tu in tam nekaj misli, o katerih se nadejajo, da jim podaljšajo življenje. Ne samo nove misli in novi programi — ampak tudi novi ljudje. Teh pa se ravno boje, ker se jim gre pri vsem samo za njih osebe.	J. S.
Državni zbor.
365.-369. seja. (Zaključek v tem letu.)
Sest poslancev je vložilo svoje nujne predloge zaradi
zboljšanja plač državnim uradnikom, zlasti pa onim nižjih vrst. Eden predlagateljev je utemeljeval svoj predlog cele tri ure. Vsenemee Ho-fer je dejal: Niti največji židovski oderuh bi ne storil tega, kar dela država s svojimi uradniki nižjih plačilnih razredov. Nerazumljivo je, kako more minister mirno v postelji zaspati, če ve, da je oropanih toliko in toliko mladih eksistenc veselja do življenja. Mladočeh Slama je izjavil: če država ljudi potrebuje, naj jih tudi plača. Ko so govorili še ostali predlagatelji, se je oglasil za besedo tudi finančni minister Kozel, ki je pokazal vse kaj druzega, kakor naklonjenost zahtevam uradnikov. Odklanjal je tudi draginjsko doklado, češ, da bi vrgla ta za 52 miljonov kron novih državnih izdatkov. Prav tako je proti znižanju službene dobe. Več prijaznosti kaže vračunjenju aktivitetne doklade k pokojninski terjatvi; sicer pa obljubi, da predloži vlada zbornici že tekom prihodnjih dni svojo tozadevno izgotovljeno predlogo.
V nadaljni debati, katere se udeleže poslanci različnih strank, se oglasi za besedo zopet Vsenemee Hofer, ki izjavlja, da je dobil prav zdaj telefonsko poročilo, da hoče uvesti vlada napram vsem onim uradnikom, ki so nastopili kot govorniki v prid izboljšanju plač na velikem uradniškem sestanku na Dunaju, disciplinarno preiskavo. (Živahni in ogorčeni čujte! čujte!-klici. Vsenemee Malik: To ne sme biti! Vsenemee Schalk: Tega ne trpimo. Mi bomo zahtevali vse akte!) Način — tako nadaljuje Hofer — kako hoče zlorabiti vlada zdaj svojo moč, je navadna podlost.
Vseh šest nujnih predlogov je bilo izročenih koncem seje proračunskemu odseku.
Pri tretji seji, ki se je pričela že ob desetih dopoludne (poslanci bi imeli namreč radi čimprej počitnice) pride na vrsto
proračunski provizorij.
Oglašenih je 33 govornikov ,za‘, 28 govornikov ,proti1. Poročevalec proračunskega odseka, moravski poslanec Skene obžaluje najprej, da je predložen zopet samo provizorij in ne redni, po odseku izgotovljeni proračun.
Češki nacionalni socialist Choc pravi, da ima izmed vseh v monarhiji se nahajajočih nezadovoljnih elementov češki narod največ pravice, imenovati se takim. V prvi vrsti je
cesar sovražnik češkega naroda, ker se poslužuje kot svetnikov oseb, ki so znani so~
Gergej pa je posedel med tem Komorn in ugibal, ali bi šel zdaj nad Dunaj ali pa bi napadel cesarske v Budapešti. Sam je bil za načrt proti Dunaju, Košut pa je silil po pismih, naj osvobodi prej Budo, ki so jo posedli cesarski že pred meseci. In res se je posrečilo Gergeju, vzeti trdnjavo: cesarski so se udaJi, njih poveljujoči poveljnik je bil sam na smrt ranjen.
Ali v Budi je bil samo del Veldenove armade. Na jugu je operiral ban Jelačič, ki je imel nalogo, zasesti najprej Osek; na severu baron Velden.
Košut pa .je uvidel med tem, da niso vsi zadovoljni z njegovimi proticesarskimi načrti, in ko je zasedla njegova armada Budo, so stopili celo nekateri častniki iz svojih služb. Košut je vedel, da je zanj še vedno nevarnost velika, če se obudi v njegovi armadi čut protipostavnosti te vojske, zato je ugibal, kako bi bilo mogoče pretrgati tudi zadnjo nit upanja tistim, ki so se še vedno nadejali sprave s kraljem. V ta namen se mu ni zdelo nič bolj pripravnega, kakor pridobiti večino za — odstavitev habsburško-lotrinške hiše z ogrskega kraljevega prestola. Trebalo mu je zato pridobitve ogrske državne zbornice in poveljnikov v armadi. In Košut ni pomišljal dolgo. Dejal je, da so že vse evropske države pripravljene za ta korak Ogrov in kakor hitro se odpovedo Habsburžanom in se okličejo za samostojen narod, jim pride na pomoč tudi Anglija. Vse evropske države naj bi sklenile v tajnem sestanku pripoznati
vražniki češkega ljudstva, in pod vladanjem sedanjega monarha ni postal narod le materielno, ampak tudi kulturelno in moralno ubožnejši. Predsednik je poklical Choca vsled teh besed k redu. Nato se je oglasil k besedi slovenski poslanec Plantan, ki je dejal, da so tudi Jugoslovani za splošno in enako volilno pravico, ali le tedaj, če bo ta volilna reforma tudi res enaka, česar pa sedanjemu ministrskemu predsedniku Gauču ne veruje. Plantan se pritožuje nato o imenovanju novega deželnega predsednika in pravi, da je prišla s to izpremembo v deželi vlada . pod zakrivljeno palico fanatičnega ljubljanskega škofa.
Javno psovanje slovenskega župnika.
V dokaz trditve, da je na Kranjskem zdaj pravi vladar škof Jeglič, navede slučaj, ki se je zgodil v Sori. Tamošnji župnik Berce je bil ljubljanskemu škofu trn v peti, ker se ni hotel udeleževati klerikalne politične agitacije. Dokler je vladal baron Hein, ni mogel priti škof župniku Bercetu do živega, komaj pa je prišel na Heinovo mesto Schwarz, je bil župnik Berce s pomočjo žandarmov pod vodstvom bivšega kamniškega glavarja Crona šiloma odstavljen. Ali komaj imenuje Plantan ime Berce, se oglasi slovenski klerikalni poslanec dr. Šušteršič: On je lump!
Vsenemee Hanich: Katoliški duhovnik naj bo lump?
Dr. Šušteršič: Takega sleparja (Gauner) zagovarjate Vi? Sramujte se!
Vsenemee Malik: Vi, dr. Žlindra, Vi sami ste . slepar (Gauner)!
Dr. Šušteršič: Ali ubogi gospod Malik!
■ Plantan: Samo pod varstvom poslanske imunitete se upate reči, da je župnik Berce lump.
Dr. Šušteršič: On je naj večji lump na celem Kranjskem! Kako ga morete zagovarjati? Vas noben človek ne pošlje več v zbornico!
Plantan: Pojdite, Vi nasilnež!
Dr. Šušteršič: Sramujte se, da zagovarjate takega sleparja.
Plantan: Sramujte se za svoje obnašanje. — Prosim, gospod predsednik, napravite mi mir pred tem patronom.
Soc. dem. llesel (dr. Šušteršiču): Vi ste surov človek! (Sie sind ein ordinarer Kerl!)
Nato pripoveduje posl. Plantan ves dogodek v Sori natančneje in zaključuje, da dokazuje to dejstvo, da piha zdaj na Kranjskem povsem drugačen veter.
Na nekatera očitanja poslancev, ki so govorili že k proračunu, odgovarja Gauč, braneč vlado tudi zaradi izpremembe predsedstva na Kranjskem, češ, da je storila vlada to na svojo roko. Zaradi volilne reforme zatrjuje, da izdeluje vlada načrt, ki ga predloži najkasneje v februarju, in da je njena volja, izpeljati to reformo, neomahljiva. Odgovarja tudi na nekatere interpelacije zaradi postopanja vladnih organov napram demonstrujočim delavcem. Pravi, da so postali za volilno reformo demonstrujoči mnogokrat nasilni in v svojih govorih žalili celo vladarja, drugače pa je vlada vedno pripravljena, dovoliti delavstvu prosto izraženje svojih misli, ker je prepričana, da ublažuje to politično napetost.
Ogrsko kot samostojno državo in so se namenile, imenovati ji leuchtenberškega vojvodo njenim kraljem.
S takimi vratolomnimi vestmi, ki so nastale seve vse v razgretih Košuto vib možganih, se je dala večina zbornice reperezentantov zaslepiti.
14. aprila 1849. je sklical Košut v stolno cerkev debrecinsko vse poslance in predlagal: 1.) Ogrska se proklamiraj za svobodno, samostojno in neodvisno evropsko državo, 2.) habsburško-lotrinšjco hišo je prognati iz vseh ogrskih dežel in ji za večne čase odrekati pravico do ogrskega kraljevega prestola, kajti , Habsburžani so se pregrešili z izdajalstvom, nezvestobo in uporom z orožjem v roki nad madžarskim narodom. V sled tega jih proglasiti v imenu naroda kot zapadene prestolu in izgnane iz ogrske domovine, 3.) Ogrska želi stopiti z vsemi drugimi državi v prijateljsko zvezo in 4.) vlado prevzame po narodni skupščini izvoljeni prezident.
Košut je prodrl v obeh zbornicah s tem predlogom in bil imenovan z velikim navdušenjem pre-zidentom Ogrske. Prisegel je po izvolitvi zvestobo madžarskemu narodu in imenoval tudi takoj svojo ministrstvo. Ministrstva predsednikom je imenoval Jernej Semerija, minister notranjih zadev je postal grof Batjani.
Že 2. maja je povdarjal po Košutu imenovani ministrski predsednik, daje celo ministrstvo revolti' cionar na vlada (divje eljen!-kričanje, neizmerno pri'
K proračunski debati pa je govoril tudi veleposestnik grof Stiirgh, ki ga je poslalo v zbornico ravno tri tucate ljudi. Nastop tega ,poslanca' je zanimiv samo v toliko, k^er je drugi tekom petih let... Vsenemec Wolf je porabil govorniško priliko za surove napade Slovanov. Opsoval je najprej nekatere češke sodnike, potem Sokolska društva, dunajskega vseučiliščnega profesorja Čeha Dvofaka itd. — in to na tak način, da sta ga morala vodja justičnega in naučnega ministrstva prav energično zavrniti.
Govorilo je še več poslancev, med njimi tudi Jugoslovan Zaffron, ki je spominjal na nekatera, na Dalmacijo se nanašajoča vprašanja. Izmed vseh nadaljnih govorov je bil pomenljiv edino Rieger-jev (soc. dem.), ki je povedal ob kratkih besedah stališče svoje stranke. Nato je bila debata o proračunskem provizoriju tudi v drugem in tretjem branju končana.
V zadnji seji božičnega zasedanja zbornice je bila na dnevnem redu predloga zaradi
povišanja plač avskultantom,
vendar ni končala zbornica te točke. Poročevalec Mladočeh Hruby je izvajal, da se je pečala zbornica že opetovano s tem vprašanjem. Leta 1901 izdelani tozadevni zakon je gospodska zbornica zavrnila in justični odsek je napravil drug načrt, po katerem bi prejeli avskultanti v prvem letu 1400 K, po dveh letih 1800 K, po treh letih, če napravijo sodnijski izpit, pa 2000 K. Elevi, aspiranti in praktikanti z višjo izobrazbo bi prejeli adjutum v znesku 1000—1200 K, oni z manjšo izobrazbo le letnih 400-800 K.
Posl. Gbtz (nem. napred.) je predlagal, naj se odkaže ta zakon justičnemu odseku, ki naj ga sporazumno z vlado čim prej reši. Sprejeto.
Predsedniški namestnik Kaiser želi vesele božične praznike in srečno novo leto.
Dogodki na Ogrskem.
Zopet domov!
Cesar je zopet odgodil ogrsko poslansko zbornico, in sicer to pot do 1. marca 1906. Proti odgo-ditvi je vložil grof Aponi imenom koalicije protest, v katerem je rečeno, da se koalicija sicer uklanja kraljevemu odloku, da pa je to odgodenje zbornice ne-postavno in zato tem večjega obžalovanja vredno. Končal je tako: „Nemogoče pa je misliti, da bi bilo rešiti današnje zmede z uklonitvijo in odrekanjem pravic narodu." Nato je zakričal poslanec Ratkaj: Potem sledi 14. april 1849! (Tega dne je odstavil Lajoš Košut habsburško dinastijo s prestola Ogrske!) Poslanci so temu klicu burno pritrjevali. Predsednik: Gospoda poslanca Ratkaja prosim, naj se ne poslužuje takih izrazov. Naj mi odpusti, ali moram ga poklicati k redu zaradi teh besed.
Značilno je, da je soglašal tudi bivši ministrski predsednik grof Tisa s protestom koalicije zaradi od-godenja. Nato je bil po grofu Aponiju sestavljeni protest z viharnim odobravanjem sprejet. Razen tega papirnatega ugovora se ni torej nič zgodilo. Poslanci so se na to mirno razšli.
trjevanje članov zbornice), da hodi v odločno republikansko smer (brezmejen hrup med poslanci) in da je osnovano na povsem demokratski podlagi.
Neizmerno pa je bilo delo, ki sije naprtil Košut s tem, da je prevzel predsedniško mesto nad deželo, in zelo različna so bila sredstva, s katerimi si je skušal pridobiti maso zase. Lagal j e tako mnogo in neprestano, da je morda celo naposled sam sebi verjel, da je vse to res, kar je govoril. Sanjal je o pomoči Francije, Anglije, Nemčije in Turčije, o uporih v avstrijskem Vojaštvu, o splošni evropski vojski, ki jo lahko pro-vzroči boj na Ogrskem, grdil je vladarsko hišo in razširjal čudne vesti o Dunaju, kjer naj vse slavi in poveličuje njega kot rešitelja narodov v monarhiji.
Lahkoverno madžarsko ljudstvo se je kar topilo radosti in veselja, ko je čulo o takih pripovedkah, pozabilo bi na vse gorje, ki je je povzročila vojska, da se niso razširjale že tedaj vesti o ruski intervenciji v prid habsburški vladarski rodovini. Košutovi listi so zanikavali seveda tudi to in trdili, da razna poročila o ruski pomoči odstavljeni rodbini razširjajo Habsburžani, ki hočejo s tem oplašiti madžarski narod, da bi odložil orožje. Habsburžani so oblekli samo nekaj svojih vojakov v rusko obleko — to je vse! Ge pa se je oglasil kak list in stopil \ opozicijo, je prepovedal Košut nadaljno tiskanje takih listov in zaprl njih urednike. Primasu in nekaterim škofom, ki ga niso hoteli pripoznati, je dal pobrati vse imetje.
Vojaki na dopust!
Vojno ministrstvo je sklenilo, poslati vsetretje-letnike domov, in kar največ mogoče še tekom tega tedna, tako da bodo fantje za praznike že doma. Le pri konjenici in pri polkih, ki so v Bosni, se stvar nekoliko zavleče, vendar bodo še pred novim letom vsi tretjeletniki doma.
Prepovedan obhod.
Socijalna demokratična stranka v Budapešti je hotela napraviti dan pred otvoritvijo poslanske zbornice velik obhod po mestu v prid splošni in enaki volilni pravici. Njih prošnjo pa je vlada odbila, češ, da je razburjenost duhov že itak prevelika.
Fejervari odstopil?
V sredo ob eni uri popoldne je bil sprejet Fejervari od cesarja. Prišel je z namenom na Dunaj, da poda ostavko celega ministrstva. Cesar si je pridržal pomislek nekolikih dni, na kar se je odpeljal Fejervari nazaj v Budapešto. Vendar skoraj ni misliti, da bi sprejel vladar demisijo, ker končno nima nikogar, ki bi šel v takih razmerah po kostanj v žr-javico.
Kristofijeva volilna reforma.
Minuli torek je izšla 259 strani obsegajoča knjiga, ki govori o novem načrtu za volilno reformo. Knjiga, ki jo je spisal minister Krištofi, utemeljuje najprej v modernem smislu — neizogibnost splošne in enake volilne pravice. Krištofi je za tako pravico vsem tistim, ki znajo čitati in pisati. Po tej volilni reformi bi bilo madžarskih volilcev 6P40/o in 38'6°/o ostalih. Torej po tej statistiki 253 madžarskih in 200 slovanskih, rumunskih in nemških poslancev.
Revolucija na Ruskem.
K položaju.
Razmere v deželi so še vedno tako zamotane, da ni mogoče dobiti jasne slike. Poročilo iz Rusije o položaju, namenjeno za naš list, smo prejeli ravno enaindvajseti dan, ko ga je oddal naš dopisnik, torej je umljivo, da ga ne moremo več priobčiti. Ker se utegne uvesti vsaj na glavnih železničnih progah kmalu redni promet, upamo, da bo tudi za vire naših poročil bolje preskrbljeno. Kar poročajo časopisi, je zelo nezanesljivo, zlasti ker nemški listi in posebno angleški, vsako stvar tako pretiravajo in zavijejo — kakor se pač njim poljubi. Vzlie temu pa je gotovo, daje prevladala na ruskem dvoru starokopitna stranka, ki je dosegla konfiskacijo vseh svobodomiselnih časnikov in aretacijo njih urednikov. Popolnoma neverjetno pa je, da bi mogla imeti reakcija kaj trajnih uspehov,^ kajti tudi tlačeni se pripravljajo na splošen odpor. Člani peterburškega izvrševalnega odseka — kolikor jih ni dala vlada pod ključ — so sklenili, zastaviti vse svoje moči, da pripravijo, kar je treba za splošno stavko, ker le to je odgovor na pritisk nove reakcije.
Pokrajina v rokah vstašev.
Na pol uradna „Novoje vremja", ki je služila svoj čas še bolj reakcionarnim duhovom, kakor danes, poroča, da so revolucionarji gospodarji cele kurlandske pokrajine. Vojaške čete so se morale umakniti v Mi-
Kmalu pa tudi laži nove vlade niso bile več zadostno sredstvo, kajti na prošnjo avstrijskega cesarja je poslal car Nikolaj črez mejo svoje polke in Rusi so neprestano prodirali. V sedmograški so pobili Košutovega generala Berna. V tej bitki je padel tudi slavni madžarski pesnik Sandor Petofi. Še enkrat je zbral Bern svoje čete, ali tudi to pot so ga Rusi docela pobili. Komaj s 30 do 40 možmi se je rešil in poiskal Košuta, ki mu je poveril zapovedništvo nad celo armado. Rusi so bili od tega trenotka naprej gospodarji cele jugovzhodne Ogrske.
Da je poveril Košut zdaj Bernu vrhovno zapovedništvo, je imelo vzrok v tem, ker se je sprl že z vsemi voditelji. Na Gergeja je bil ljubosumen, drugi so mu bili premalo zmožni. Klapka, ki gajje hotel med tem povzdigniti za prvega generala, si je zlomil nogo in nazadnje mu ni preostalo druzega, kakor obrniti se na Berna.
Pa tudi na cesarskem dvoru so odvzeli zapovedništvo nad cesarskimi polki Veldenu in je izročili generalu Hajnavu, ki je pričel takoj z ofenzivo. Bil je zmagovit in tako je moral uvideti tudi Košut, da! ni mogoče, ustavljati se obenem dvema silama: avstrijski in ruski. .Pri avstrijski armadi je bil celo sam Franc Jožef I. navzoč.	(Dalje prih.)
tavo in Libavo, kjer so navezane zgolj na obrambo. Policija je popolnoma brez moči. V Rigi so zažgali vstaši skladišča in javna poslopja. Požar je vpepelil tudi mnogo drugih hiš. Revolucionarni duh narašča neprenehoma v vseh severozapadnih deželah Rusije, zlasti pa v primorju.
Posvetovanja pri carju.
Že več dni so zbrani ministri v carskem selu, kjer se posvetujejo vpričo carja, kaj bi bilo storiti v rešitev krone in države. Vite meni, da je edino sredstvo, ki more vstaviti ali vsaj pomiriti nemirne duhove, popolno razširjanje volilne pravice za delavce, kmete in malomeščane. Ti so, kakor je znano iz carjevega manifesta z dne 30. oktobra t. 1., dozdaj izključeni od volilne pravice za dumo.
Poboljšanje vojakom.
Da so se pridružili vojaki na tolikih krajih revolucionarjem, vzrok temu najdemo največ v slabi oskrbi vojaštva na Ruskem. Pisatelj teh vrstic se je imel večkrat priliko prepričati, kako slabo hrano in plačo dobiva rusko moštvo. Navaden vojak se še v javnih nasadih na klop ne sme vsesti, če igra tam godba, da, poslušati sme le prav od daleč! Zdaj pa je izdal car dnevno povelje na moštvo vseh vrst, ki obljublja boljše oskrbovanje in povišanje dnevne mezde. Vojaštvo pa prejme tudi tople odeje, posteljno perilo in milo za umivanje.
Nova bojna taktika.
Ker je zaplenila vlada glasilo severoruske socialne demokracije, dnevnik „Novo življenje", pri katerem je sodeloval tudi Maksim Gorjkij, so si osnovali socialni demokrati iz Peterburga nov list „Severni Glas". Prva številka je objavila oklic vseruske zveze, naslovljen na vse vojaštvo pehote, konjenice, garde in mornarice. Oklic je izdan v svrho nove bojne taktike proti svobodi sovražnim krogom v Rusiji in sicer obstoji ta v sledečem: proti bojevnikom svobode ne sme rabiti nihče orožja, za javno varnost in vzdrževanje reda hoče skrbeti zveza, vse moštvo in častniško osebje naj vstopi v armadni štrajk. Cilj in namen tega gibanja naj bo ’ ustavodajna zbornica na podlagi splošne, direktne, enake in tajne volilne pravice.
Glavni štrajk.
Za danes, četrtek opoldne, je proglašen splošen štrajk v Peterburgu. Prvi so pričeli uradniki na Nikolajevi železnici. V Moskvi so pričeli najprej stavkati uslužbenci električne cestne železnice.
Tiranija vlade.
Pest in knuta je izvoljeno orožje kraljeve vlade na Hrvatskem. Z zaporom in konfiskacijo hoče strahovati tiste, ki se ji postavljajo po robu —- odlikovanja in visoke službe tistim, ki se valjajo pred njo v prahu. To je način in višek njenega vladanja.
Pleni časopise, preganja, zapira in obsoja v denarno kazen narod ob vsakokratnih volitvah — in pri tem ima v celi Hrvatski komaj vsak deseti odrasli mož volilno pravico! Ljudem, ki hočejo pisati resnico, maši usta; govornike, ki hote probuditi narod na političnih sestankih, da poloviti z žandarmerijo še prej, preden pridejo med svojce. Dekleta, ki pojejo v kolu:
„Ne krasi me predebela svila Nego da sem v zatvoru bila"
pridejo v temnico. Šole vzdržuje le vsled tega, ker bi brez šole ne bilo uradnikov, a brez uradnikov ne bi bilo današnje madžaronske večine in brez te ne današnje madžaronske — vlade!
Strahovala so na Hrvatskem kopita huzarjev nekdanjega cesarskega majorja Bacha; vsedel se je na tiranski prestol ban Kuhen Hedervarski, mož, ki je izjavil sam leta 1892. o priliki proračunske debate v hrvatskem saboru, da ne zna, katere narodnosti je, ker so njegovi starši Slavonci, inštruktor ga je učil srbski, a drugi so mu potem dejali, da je Ilirec; in za tem je prišel na njegovo mesto njega vredni ban Pejačevič.
Vsa ta imena nas spominjajo na divje gonje Atile, na roparske napade tatarskih čet na kulturne evropske narode — in žalostno je, da se vrše ti zločini nad hrvatskim narodom celo „U ime njegovega Veličanstva kralja!"
Kuhen Hedervaski, ki je ukradel leta 1885. na skrivnem po noči važnih hrvatskih listin za kakih dvajset škrinj iz deželnega hrvatskoga arhiva, in jih dal prepeljati še isto noč v Pešto, ne da bi koga vprašal za dovoljenje kjer jih imajo še danes, je vihtel več kakor dvajset let svoj krvavi meč nad glavami svobodoljubnih Hrvatov. Rogal se je klicu
tisočerih po pravici ter jih nato javno zasramoval in zasmehoval. In pri tem se je celo osmelil, povabiti svojega gospoda in kralja v deželo, da pogleda, kako je napredovala pod njim Hrvatska. Res je prišel kralj Franc Josip I. leta 1895. v Zagreb, da sprejme poklonstvo Hrvatov, a kaj se je zgodilo? Ko je bil zbran na Jelačičevem trgu ves narod, in je prišel tja tudi kralj z banom, je zapalilo 217 hrvatskih visokošolcev madžarsko zastavo vpričo svojega kralja in bana! In tedaj je dejal naš cesar, da ga Zagreb nikdar več na vidi.
Ali Hedervarskega bana ni streznil niti ta dogodek. Kakor razjarjena zver je planil na svoje žrtve, tiral jih na sodišče, narod pa se je pričel polagoma buniti. In šele ko se je uprl hrvatski seljak z orožjem v rokah madžaronski vladi; ko so šle v boj tudi žene in razgalile pred orožniki in vojaki svoje grudi kriče: streljajte, bodite junaki in zapodite se s puškami na nas, ki nimamo niti palice v rokah; ko so se pričele zanimati tudi izvenhrvatske novine za do neba vpijoče razmere pod Kuhenom, je pričel naposled vendar kraljevi odlok, s katerim je bil grof Hedervarski odstavljen in imenovan na njegovo mesto grof Pejačević hrvatskim banom.
Toda izpremenil se je samo jezdec — kopito je ostalo slej kot prej isto. Grof Pejačević nadaljuje, kakor je započel njegov prednik. Hrvatska je že davno prenehala biti pravna država, na njeno mesto je stopila policijska. Način, s katerim nastopa vlada proti onim, ki ji niso prisegli pasje pokorščine, je naravnost barbarski in nevreden civilizirane države in sramotilen za organe, ki odrejajo tako nečloveško, trinoško postopanje. Ali na ta način ne more rešiti vladni komisar v osebi grofa Pejačevića socialnih vprašanj; prepričan naj bo, da s cenzuro, konfiskacijo in ječo ne pomanjša števila nezadovoljnikov na Hrvatskom. Ali se sploh še more na bolj surov in netakten način zlorabljati svojo moč in vporabljati izjemna sredstva, kakor se godi to danes Hrvatom, kjer ne dobe prizadeti nobene pravice in nobenega varstva, ampak kjer določa le geslo: sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas (tako hočem, tako ukazujem, mesto utemeljevanja moja samovoljnost)!
Kar je pisal nekdaj Radić o Kuhenu, to trdimo z vso upravičbo tudi o Pejačevidu madžaronu: „u Pešti je madžarski kavalir, u Beču avstrijski vitez, a u Zagrebu si dade govoriti; veliki narodni ban; u politici je puki (celi) policajni komisar, u narodnome gospodarstvu plitka aristokratska danguba (gubiti dan) i neznalica, a u svim prosvjetnim pitanjima prazno naduto trobilo; u svom odnošaju pram hrvatskom narodu podla izdajica, jer prima gospodsku plaću od onih, koje mrzi, prezire i upropašćuje . . . Dva neprijatelja imamo: vani Madžare, doma madžarone!" Zaman je bilo upanje narodnega zastopnika dr. Ivana Ružića, ki je dejal po kraljevem prihodu v Zagreb: „Tko god (kdorkoli) je začuo, da je spaljena madžarska zastava, spalio ju je odmah i sam u švom srdcu, ter mogu uztvrditi, da danes više nema mjesta temu znaku madžarskoga gospodstva nad Hrvatima" — kajti še danes šviga prav tako madžarski bič nad Hrvati, kakor se je godilo to pred desetimi in dvajsetimi leti.
Ali vladi še ni dovolj, da gazi huzarsko kopito samo ljudi, ki hočejo vzbujati svoj narod k zavedanju in probudi, ona hoče deželo financielno uničiti. Nele da gre vsako leto preko trideset miljonov kron ubogega hrvatskega denarja, izprašanega iz krvi bednih Seljakov, ki zapuščajo svoje vasi kar trumoma in beže v Ameriko, za prazen nič v madžarski žep, Hrvati morajo plačevati celo za dolg, ki so si ga napravili Madžari v svoje namene, letnih dvajset miljonov kron. In to se godi že dobrih 35 let!! Zaman je ves odpor proti takemu sistemu, kdor kaj piše, se zapre ali pa se mu konfiscira. Vsak dan preseneti banova kraljeva cenzura hrvatsko javnost z novo konfiskacijo — pred nekaterimi dnevi je proslavljal zagrebški „Novi Srbo-bran" baš svojo stoto konfiskacijo.
Toda ban in tiran, Teodor grof Pejačević se moti: s tem ne zatre mladega hrvatskega naraščaja, ki se stavlja za svojo življensko dolžnost, osvoboditi domovino trinogov. Napočiti mora tudi grofu dan, ko prejme svojo plavo polo, svoj Jettre de cachet‘, in če se ne zgodi to od zgoraj, se zgodi od spodaj, kajti slej ali prej postane tudi v Hrvatski splošna dejanska bojna deviza: na pogibelj s tirani!
Gotovo pa se mora sleherni čuditi, kako je mogoče, da vladajo že toliko časa v Hrvatski take neznosne in nevzdržljive razmere. Marsikdo obsoja opozicijo, ki se ni znala združiti do zdaj stalno za skupni boj v prid prostosti v domovini. Res je, da leži mnogo krivde v tem.
Že pred dvanajstimi leti so praznovali v Varaždinu na slovesen način slogo v hrvatski opoziciji, združile so se narodne stranke proti banu. Slični . . . komerzi so bili tudi v Karlovcu in Brodu ob Savi — in vsi so slavili dejstvo, da so se vsedli za eno mizo Derenčić, dr. Mazura, Frank, Starčević itd. k skupnemu delu v opoziciji.
Deset let potem so praznovali narodni zastopniki vseh strank v Zagrebu zopet ponovno združenje v opozicijo. V krasnem članku je pozdravljal „Obzor" združenje raznih strank po svojih voditeljih (dr. Hei-merl, Derenčina, Stjepan Radić, Petrović, Marjanovič, soc. demokrati Henč, Korać, Bukšeg itd.) — ali tudi ta opozicija ni prišla do resnega dela.
Zopet letos, v decembru, so se sestale nekatere stranke v „koalirano hrvatsko in srbsko opozicijo." Izdali so skupen proglas, ki so ga podpisale hrvatska stranka prava, hrvatska napredna stranka, srbska narodna radikalna stranka, srbska narodna stranka, hrvatska socialno demokratska stranka in nekateri izven strank stoječi politiki. Ali bo imela ta opozicija večji uspeh kakor njene prednice, o tem nas pouči prihodnjost — gotovo pa je, da bi svojih dolžnosti se zavedajoča opozicija lahko strmoglavila današnje tiranske razmere in njene povzročitelje.
Kajti, da se more vršiti isto še danes tako ne-motljeno dalje — nemotljeno tam, kjer je edino občutljivo — tega je kriv volilni sistem na Hrvatskom.
Tako krute volilne ,pravice6 še niti v Avstriji nismo imeli. Sedmega marca 1849. leta nam usiljena ustava je zahtevala za kmetskega volilca najmanji davek 5 gld., za mesta od 10 do 20 gld. Ali že pred 23 leti je spoznala avstrijska vlada to volilno krivico in znižala mestnim volilcem cenzus na 5 gld.; naša vlada se pripravlja, da sploh vsak davčni cenzus odpravi— na Hrvatskem pa zahteva vlada še vedno davek 30 gld., kdor hoče voliti in voljen biti!
Dočim ima Kranjska petkrat manj prebivalstva od Hrvatske, a vzlic temu 100.000 volilcev, jih ima narod pod banom komaj 50.000! Na Hrvatskem pride tako na vsakih 10—15 odraslih, za svojo volilno pravico osleparjenih moških jedva eden, ki ni prevarjen za svojo državljansko pravico in sme voliti. Izmed teh 50.000 volilcev pa je dobrih 20.000 uradnikov in tujcev, ki so po veliki večini madžaroni, pokorni banovi vladi in delajo in glasujejo pri vsakokratnih volitvah proti svojemu narodu. Poleg več tisočev volilcev Seljakov, ki so odvisni dd hrvatskih ali srbskih madžaronov, je danes izmed 2,500.000 prebivalcev Hrvatske le 20 tisoč volilcev, ki bi se dali pridobiti za opozicijo in narodne kandidate. Cim pa so pridobljeni ti, je gotovo, da bi dobila opozicija .polagoma tudi uradništvo na svojo stran in ostale, danes še za madžarone pod njih pritiskom glasujoče seljake.
DokleF pa ni organizirana opozicija tako, da ima vse te glasove na svoji strani, toliko časa sveti na Hrvatskem najlepše solnee.
Tirani gospodujejo — in tirani prete ukazovati še naprej. Ker pa se vrši to tiranstvo imenom hrvatskega kralja in ni to nihče drug, kakor avstrijski cesar, zato se ne smemo čuditi, če je Hrvatska tako razkačena nad Dunajem, v katerem vidi izvor teptanja hrvatske svobode. Spričo tega dejstva nam bo tudi naslednja slika iz komaj minulih dnij hrvatskega sabora razumljiva:
Poslanec Vinković: Bože daj, da se raztepe ovaj bestialni dualizem! Madjari hoće uništiti Beč, a to i mi hoćemo! Zato ih i podupiremo, jer i mi želimo, da poruše ovu monarhiju, ovu infamiju od države!
Poslanec Tuškan: Ja sam pripravan, ako hoćete, sutra s puškom u rat (vojsko), pucati (streljati) na Beč (Dunaj)!
-------------------------
Nemčija proti Poljakom.
Že v prvi petini osemnajstega stoletja je dobila Prusija glasom sklepov Stockholmskega in Nystadt-slcega miru zapadni del zemlje, v katerem so še prebivali Poljaki, takozvano Predpomorjansko. Že ime samo, ki je ima ta dežela (Pommern je spačeno iz Po-morjansko) izpričuje, kdo prebiva na njej.
Ali komaj je dobila Prusija te Poljake pod svojo oblast pod Friderik Viljemom I. (1713—40), ji ni bilo nič druzega mar, kakor po sili ponemčiti on-dotne pokrajine. Druge države si iščejo kolonialnega sveta v prekmorskih pokrajinah, Prusija pa je pričela vstvarjati svojo kolonialno politiko kar sredi Evrope, in to v pravem pomenu zloglasnih kolonialnih stremljenj. Z začudenjem čita človek v zgodovinskih virih,
da so stali celo vsakokratni kralji pruske dežele, kasneje tudi kot nemški cesarji, prav na čelu tega proti najpriprostejšim pravicam vsakega naroda naperjenega gibanja.
Friderik Viljem I. je storil, kar je bilo v njegovi moči, da raznarodi Poljake v svoji državi. Znana je njegova stroga varčnost, ali ta mu ni bila samo namen, ampak le sredstvo v dosego svojega namena: ponemčenja poljskih pokrajin. Izdal je, če je bilo treba, tudi svoj zadnji denar, le da je mogel kupiti nov svet med Poljaki in ustanoviti ondi nemško kmetijo.
Kasneje je sicer kolonizacija vsled večnih vojsk, v katere so bili zapleteni pruski kralji, ponehala, dasi je dobila Prusija pri prvi delitvi Poljske 1772 znaten kos bivše poljske kraljevine, in ravno tako pri drugi delitvi 1773 in leto kasneje pri tretji delitvi. Ogromne so bile dežele, ki jih je prejela Prusija takorekoč v dar, ali na njih nasilno ponemčenje ni mogla misliti. Notranje in zunanje homatije so absorbirale vse njene moči.
Bil je šele Bismarck, ki je hotel napraviti iz pruske kraljevine in nemškega cesarstva kolonialno državo na vzhodnem delu Prusije. Kolikor je danes nemških naselbin med Labo in Vislo, je sicer vse malodane njegova zasluga ali vendar lahko rečemo, da je v obče nemška kolonizacija med Poljaki z ozirom na brezprimerni napor in izdatke Nemčije naravnost ničeva, kajti slovanski naraščaj odtehta po po svojem številu kakor po pridobitvi novega posestva mnogokratno barbarska prizadevanja nemškega cesarstva. Brez pretiranja lahko rečemo, da je doživela politika Nemčije proti Poljakom navaden fiasko, kajti ne le da ni mogla dobiti nikjer poljske zemlje — Poljaki so kupili celo sredi poznanjske pokrajine nemškega sveta za celih 33.000 hektarov in naselili ondi svoje kmete! In .kaj je storila Prusija, če ni mogla kupiti nikjer poljskih kmetij iz enostavnega vzroka, ker jih Poljaki nočejo prodati? Šla jo k nemškim žiahtnikom in kupila tako svet iz nemških rok in se tolažila pri tem, da je kolonizirala zopet novih 29.632 hektarov!
Tristopetdeset milijonov mark je izdala Nemčija v zadnjih letih za ponemčenje Poljakov in med tem ko je pridobila ona s tem denarjem v zdanskem okraju komaj 27 občin, so kupili Poljaki v ravno istem okraju in istem času (1890 —1900) celih 76 novih poljskih občin! Ker govorim na podlagi pruskih uradnih izvestij, je torej vsak dvom o tem sijajnem dokazu nemškega fiaska popolnoma izključen:
Troje nemških kolonialnih društev — Hakatisti, Naseljevalna komisija in Ostmarka — deluje na podlagi državnih podpor, za katere glasuje ves nemški parlament z izjemo socialnodemokratičnih glasov, vendar je prodiranje Poljakov v zadnjih tridesetih letih uprav neverjetno močno. Morda komaj pet milijonov Slovanov se upira tako uspešno proti 60 miljonom Nemcev! In kakšni so ti Nemci?
Ni jim zadosti, da izda vlada vsako leto več miljonov v ta namen, oni kličejo po miliardah in ne odnehati prej, dokler se ne vrsti ena nemška kmetija poleg druge tja do ruske haeje in se položi s tem temelj oni Veliki Nemčiji, ki bi segala od Niflhajma na Severnem rtu med Skaldo in Litavo južno do naše Adrije.
Nasmehnili bi se morda takim ciljem, ali s preziranjem zgodovinskih dejstev osmešimo le sebe. Tem stremljenjem Nemčije se niso postavili na čelo sanjavi in domišljavi ljudje, ampak najboljši politični in ekonomski talenti, kar jih je imela Prusija v minulem stoletju in kar jih ima danes.
Večkratni pruski minister, državnik Eduard pl. Flottwell je predlagal že lata 1830. svojemu kralju, da naj šiloma pokupi ves svet, ki ga poseduje poljska žlahta na Poznanjskem in obenem zahteva, da se izselijo vsi prodajalci teh posestev izven državnih mej. Svota 30 milijonov tolarjev se mu je zdela dovolj velika za izvedenje svoje namere. Ali Friderik Viljem III. je imel prevelik strah pred poznanjskimi Poljaki in se je zadovoljil s ponesrečenim naseljevanjem nemških kmetov.
Boljši načrt je imel po svoji nesrečni smrti znani nacionalni ekonom Friderik List, kije predlagal malo po tem „v dobi železnic" ponemčenje Poljakov na ta način, da se izpelje noVa železnica brez odlašanja po sredini njih ozemlja. Nova proga naj bi šla od Franko-broda ob Odri čez Poznanjsko in Bromberg v Kralj evec. Brezdvomno bi dosegel ta projekt tedaj velik uspeh, ali železnica se je zakasnila za celih dvajset let, ko je vzklila že tudi med Poljaki narodna zavest in ni mogel imeti tak poskus nobenih resnih posledic.
Pred dvajsetimi leti je predlagal zopet državni kancelar Bismarck v poslanski zbornici nasilno raz-
lastitev poljskih plemenitažev, katerih ogromna posestva je hotel naseliti z nemškimi kmeti in obrtniki. Dejal je: če je dovoljena razlastitev v svrho zidanja novih železnic, cest, vodnih prog in pri zidanju trdnjav, jo moramo dovoliti tu, kjer se gre za zavetje in varščino nemške skupnosti tim prej. Vendar ni mogel dobiti potrebne večine za svoj predlog, če tudi imamo Še danes v Nemčiji naraščajočo strujo nacionalcev, ki si domišljajo celo o nekaki pravici, če zahtevajo, da naj razlasti vlada potom postavne takse kos za kosom poljske zemlje in jo poseli nato z nemškimi kmeti.
Izračunali so, da je v zapadni Prusiji približno 2/s in na Poznanjskem 2!3 prebivalstva poljske narodnosti, ki pomenjajo toliko kakor tri miljone hektarov zemlje; izraženo po ondotni vrednosti sveta v denarni svoti s skoro treh miliard mark. Vlada bi tnorala izdati torej, najprej to neizmerno svoto denarja a obenem prepovedati vsako nazaj kupovanje posestev po Poljakih, in to na zemlji, na kateri prebivajo ti že blizu dva tisoč let!
Toda tudi na ta način bi še ne doseglo ponemčevanje Poljakov svoje namere, kajti kam pa s temi miljoni kmetov, ki bi postali tako naenkrat brez svojega doma? In če niso imeli Nemci s svojo politiko proti Poljakom tedaj, ko je bila še razlika in Sovraštvo med poljskim kmetom in žlahtnikom veliko, nobenega uspeha, ampak so dosegli ravno narobe — kako hočejo nadaljevati uspešno svojo nasilnost danes, ko plamti poljski narod v boju za ohranitev samega sebe, ko je že izginil nekoč nepremostljivi prepad nied žlahto in kmeti in se je osnoval med Poljaki takozvani srednji stan izobražencev, obstoječ iz trgovcev, uradnikov, obrtnikov, odvetnikov itd., ki so postali nositelji poljske narodne ideje. In če sanjajo Nekateri izmed njih o Veliki poljski kraljevini, ki bi segala od Jadranskega do črnega morja, vendar ne Moremo in ne smemo prezreti pri tem tiste večine, kateri je narodna ideja dramljenje do zdaj še neorga-^zovanih in neinteresiranih slojev — tu predvsem kmetskega stanu — k spoznavanju važnosti udeležbe
Pri javnem življenju.
Zdaj nastane še eno vprašanje. Odkod narodna sila Poljakov, ki jih kljub vsem nasilnim naredbam Hi bilo mogoče germanizirati, ampak se je celo njih Število tako neverjetno pomnožilo?
Nemško cesarstvo lahko delimo v gospodarskem 6ziru v dve veliki polovici. Zahod je industrielen, vzhod agraren, poljedelski. Čuda torej ni, da potrebuje industrielni del vedno novih delavnih moči in ker je Poljak najbolj cenen delavec, ne vpraša nemški Podjetnik po njegovi narodnosti, ampak ga nastavlja Po svojih tovarnah prav vsled tega, ker je on najbolj cenena delavna moč. Tako se zgodi, da potuje vsako leto na tisoče in tisoče poljskih kmetskih fantov in mož na industrielni zahod, kjer se jim obeta delo Pri plači, ki je ne more plačati agrarna dežela svojim delavcem. Zaslužek svojega dela pošiljajo domov in Pruska poštna statistika izkazuje letno približno 18 do 20 milijonov mark takega po Poljakih domov Poslanega denarja. To vrže tekom zadnjih dvajset ‘et okrog 400 miljonov mark. Te miljone zasluži in ®i prihrani Poljak zbog svojih skromnih potreb na zapadu, a jih pošilja domov, kjer polnijo „poljske kmetske banke11 in podobne denarne zavode, ki imajo vae. eno glavno namero : kupiti nemško posest in jo Naseliti s poljskimi kmeti! Ne smemo pa tudi pohabiti, da vplivajo zelo v nacionalnem smislu najno-vejši dogodki na Pruskem. Za hrbtom 5 miljonov Poljakov na Nemškem stoji namreč še celih 12 miljonov na Ruskem in — Avstrijskem.
Zmernejši nemški elementi, ako jih sploh smemo tako imenovati, pripoznavajo zdaj že tudi sami po-nesrečeno politiko Nemčije proti Poljakom. Koloni-hirali so sicer blizu 50.000 nemških kmetov ali 0heriem je narastlo število novih poljskih kmetij tako 'risoko, da se mora nemška kolonija pred njemi naivnost skrii. Gre se jim torej za novo orožje germanizacije in v ta namen menijo dobiti v šolah dovolj iočno sredstvo. Lani je prepovedala pruska vlada Vsak pouk v poljščini po javnih šolskih zavodih in danes se morajo učiti poljski otroci celo verouk v nemščini, v jeziku, ki je njim tuj in ki ga ne razumejo. Vlada se prizadeva nastaviti po šolah v poljskih Diseh najboljše nemške nacionalce, ki jih premore. Nemško občinstvo pa zahteva, da se šole na Poljskem ^organizirajo tako, da dobi vsak učitelj mesto 100 otrok največ 30, da more svojo misijo, za katero je Neslan med Slovane, tudi res uspešno opraviti. Z nemškimi ljudskimi knjižnicami in nemškim poljudnim ^davanjem hočejo pridobiti Poljake svoji narodnosti, emci kriče pri vsaki priliki, da prejemajo Slovani nituro od njih, ali slučaj na Poljskem nam je jasen
dokaz, da ni Germanom luč prosvete, ki jo obljubljajo drugim narodom, samonamen, pačpa jim je le sredstvo v dosego svojega barbarstva: nasilne germanizacije nenemših narodov.
Balmacija.
(Italjanska univerza v Trstu.) Zadarski „Narodni Listu javlja, da je dr. Tresičevo mnenje glede italjanske univerze več njegovo zasebno mnenje, kakor pa mišljenje večine slovanskih zastopnikov v dalmatinskem deželnem zboru, ki ne dele z njim teh misli.
(Iz Srbske Stranke za Primorje.) Glasilo te stranke postane z novim letom pričenši „Dubrovnik", ki izhaja od tega dne naprej po dvakrat na teden.
Hrvatska.
(D r. A m r u š — v 1 a d n i k o m i s a r.) Dr. Amruš, ki je zastopal v Ljubljani o priliki odkritja Prešernovega spomenika hrvatski narod in je tedaj dejal, da govori imenom svobodnoga kraljevoga glavnoga grada Zagreb in spominjal celo na pesnika Preradoviča, je nastopil pred nedavnim kot madja-ronski kandidat proti znanemu hrvatskomu bori-telju dr. Potočnjaku, a je pri volitvah propadel. Dejstvo pa, da je nastopil kot banov pristaš, je izzvalo v občinskem zastopu Zagreba proti Amrušu tako nezaupnico, da mu občinski svetniki niso hoteli dovoliti proračuna. Mislili so, da ga s tem moralično prisilijo, da odstopi, ali Amruš, kot najnovejši ljubljenec bana Pejačevića, tega ni hotel storiti. Zdaj pa je razpustil ban zagrebški občinski zastop in poveril Amrušu mestno gospodarstvo, imenuje ga vladnim komisarjem z naročilom, da razpiše v postavnem terminu nove volitve za občinski zastop. Danes je torej Amruš neomejeni vladar v Zagrebu, in ban se je zmotil samo v enem: imenovati bi ga moral policijskim komisarjem. Bi prijalo bolje novi ulogi Amruša in pa banovemu vladnemu sistemu.
(Iz ,kmetske stranke'.) Tednik „Hrvatski Narod" je prenehal biti glasilo po Radiču ustanovljene hrvatske kmetsko stranke. H. P. S. S. je sicer še mlada, vendar ji mislimo ta kriza ne more škodovati, vsaj trajno ne, vendar je izzval ta dogodek veliko veselje nasprotnikom te stranke — in teh je mnogo.
(Nova klerikalna stranka.) Na Hrvatskom je danes že 12 strank, nekateri jih štejejo celo 18, vendar se je osnovala v Banovini zopet ena stranka, imenovana „Katolička Stranka Prava11, katere glasilo postane „Hrvatstvo11.
(Potres v Zagrebu.) Pričetkom tega tedna so čutili v Zagrebu več potresnih sunkov. Najdaljši je trpel dvajset sekund. Vsi drugi se bili kratki in rahli, tako da ni nastalo v mestu nobene škode.
Slovaška.
(Narodni jroritelj o b s o j e n.) Pastor Pavelj Coboda, eden izmed znanih slovaških boriteljev, je bil obsojen pred meseci na šestmesečno ječo vsled „ščuvanja11 proti Madžarom. Na priziv mu je višje sodišče v Požunu zmanjšalo kazen na tri mesece državne ječe. Najvišje sodišče je to kazen potrdilo in Čoboda mora za tri mesece v ječo.
Bosna - Hercegovina.
(Mohamedani se gibljejo.) Omer beg Su-lejmanpašič prične izdajati v Sarajevu z novim letom mohamedanom namenjen tednik „Bosansko-Hercego-vački Glasnik11. (Poročali smo še pred nedavnim, da prične izdajati v Sarajevu tudi škof Stadler nov list.)
(Cirilica.) Poštna uprava je izdala na svoje uradnike — med katerimi je mnogo tujcev — ukaz, da morajo sprejemati vse denarne položnice, ki so izpolnjene s cirilico in odposlati/vsa pisma, ki imajo naslov v tej pisavi. Ta naredba je največ vsled tega izšla, ker je srbski živelj po nekaterih dolih Bosne zelo preganjan, v kar naj služi sledeča prigodba, ki jo javlja „Srpska Riječ" iz Nevesinja: Orožniški stražmojster Klement je dejal orožniku, katerega 14-letni brat je izjavil, da je Srb: „ako tvom bratu ne zabraniš, da se zove Srbin, bićeš otpušten iz službe." Organ avstrijske vlade torej preganjalec Srbov!
Črna gora.
(V Cetinje — srbski poslanik.) Zatrjujejo, da ustanovi srbska vlada posebno poslaništvo za Črno goro, v Cetinje pa pride na knezov dvor za stalno srbski poslanik.
(Stranke v novi zbornici.) Črnogorska zbornica, ki ima 60 poslancev, je skoro vsa vladnega mišljenja, le sedem poslancev je vstopilo v opozicijo. V skupščino je bil izvoljen tudi en mohame-danec, Mehmed beg Resulbegovič.
(Nov kazenski zakon.) Bivši črnogorski minister dr. Lujo knez Vojnovič je izdelal novi kazenski zakon, ki je že proglašen kot edino veljaven v kneževini. Naslanja se na moderne zakone.
(Konstituiranje.) Predsednikom skupščine je izvoljen najstarejši poslanec pop Petrovič iz Cetinja, podpredsednikom Radulovič iz Podgorice. — Ministrski predsednik je Mivšovič, ki opravlja tudi zunanje posle.
Srbija.
(Cenzura v gledališču.) V Belgradskem narodnem gledališču so igrali Kočičevo enodejansko „Jazavac pred sudom", ki je po svoji tendenci ostra satira na bosansko deželno upravo, ali dramaturg je črtal iz igre najlepša mesta, ki so pred vsem tista, katera se tičejo okupacije Bosne, čudno, čudno: imenovana enodejanka ni zabranjena od bosanske cenzure, v svobodni Srbiji pa so jo postavili na oder kot mrtvo dete.
Bolgarija.
(Državno posojilo.) Vlada hoče najeti posojilo za 12—15 miljonov levov (1 lev = 1 frank = 90 v) pri treh domačih bankah in porabiti ta denar za zidanje novih cest in mostov v Bolgariji.
Norveška.
(Kronanje novega kralj a.) Nova norveška vlada se je odločila, odložiti kronanje kralja do 24. junija 1906. „KongeHakon den syvente af Norge" (Kralj Hakon sedmi v Norvegiji) mora torej še pol leta počakati.
Italija.
(Socialni demokrati.) Vodstvo italjanske socialne demokracije je sklenilo, pričeti tudi v Italiji z agitacijo za splošno in enako volilno pravico. Do sedaj je smel voliti tam nele vsak moški, ki plačuje davke in je dovršil vsaj ljudsko šolo, ampak tudi najubožnejši delavec, samo da je služil najmanj dve leti pod zastavo. V Italiji pride po zadnji volilni reformi iz leta 1882 na 1000 prebivalcev 98 volileev (pred reformo na prebivalcev 21 volileev!) Socialni demokrati pa hočejo volilno pravico za vsakega 21 let starega človeka, naj bo žena ali mož.
Francija.
(Nameravan atentat.) Na predsednika francoske republike je nameraval do sedaj še neznan človek atentat. Dal je v voz, v katerem je vedel, da se pelje predsednik iz lova domov, pušico, v kateri je bilo razstreljivo. Lunta, ki je molela iz pušice, je bila že užgana, pa je pravočasno ugasnila.
(Republikanci.) Republikanska volilna zveza (Albance de la Republique demokratique) je napravila v Parizu pod predsedstvom grofa Carnota, brata leta 1894. umorjenega predsednika republike, veliko slavnostno pojedino, kateri so prisostvovali tudi nekateri ministri, ugledni državniki itd. Bivši minister Bartu je povdarjal, da mora postati republikanska struja odločilna za usodo republike tudi v predstoječih volitvah novega prezide n ta! (Te volitve se vrša v januarju 1906.)
Nemčija.
(Socialni demokrati in vlada.) Pri proračunski debati v poslanski zbornici eta si segla že ponovno ostro nasproti državni kancelar knez Bulow in vodja nemške socialne demokracije Bebel. Napadi slednjega na nemško vlado so bilni silni. Obdolžil jo je, da vedno ščuje na vojsko in samo zaradi tega hoče nove miljone za vojaške izdatke. Nemčija vedno pravi, da mora storiti to iz strahu pred naraščajočo pomorsko močjo Anglije, ali vendar je vsem znano, da je Anglija po lordu admiralitete že davno povedala, da noče več povišati števila svojih ladij, da, jih celo pomanjšati, če prenehajo tudi druge države z oboroževanjem. Nekaj let zatem je potrdil tudi čemberlen to izjavo in bivše angleško ministrstvo je res črtalo kar 80 miljonov iz proračuna, ki so bili namenjeni za nove bojne ladje. Bebel je odločno odklonil Billovo očitanje, češ da je namen socialne demokracije moriti in požigati. Če se je skliceval državni kancelar pri tem na Rusijo, naj pomisli, da je ruski despotizem tisti, ki mori. Kdo je imel svoje roke pri Stambulovu (Bebel je imel v mislih tu leta 1872. s pomočjo ruskih vladnih agentov iz Bolgarije pregnanega kneza Aleksandra), kdo pri Obrenovičih v Srbiji? — Če so bila ta dve uri trajajoča izvajanja Bebelna zelo ostra, je storil državni kancelar še korak naprej. Očital je soc. demokratom, da je primerjal njih monakovski list smrt vojaka na bojišču s smrtjo svinje. (Soc. dem.: To ni res! Velikansk vihar in nemir v zbornici.) V takem in podobnem štilu je govoril knez Billov še naprej.
k
Anglija.
(Brez dela.) V največjem delu mesta London ni samo največ bogatinov, ampak tudi največ revežev. Na tisoče delavcev je brez kruha. Že ponovno se je zgodilo, da so se zbrali taki lačni v dolge sprevode in šli po glavnih ulicah mesta, noseč seboj rdeče zastave in table, na katerih je stalo napisano: ,br9ad‘! (kruha!) Zopet se je premikal tak sprevod na pretečeni ponedeljek po veliki cesti, ki pelje do katedrale sv. Pavla. V cerkvi so prisostvovali pridigi, ki so ji glasno pritrjevali. Red je vzdržavala policija.
Turčija.
(Atentat na sultana.) Zaradi atentata na sultana v letošnjem poletju obsojeni so dobili sledeče kazni: Belgijec Joris, trije Armenci, med katerimi je bil eden prej vratar avstrijskega hospitala v Carigradu, potem odsotni: gospa Joris, gospa Rips, gospodična Fein in trije odsotni Armenci — torej v vsem deset oseb — so bili obsojeni na smrt; trinajst Armencev, ki so izvečine vsi odsotni, na dosmrtno ječo; trije prisotni Armenci na 15 letni zapor. Tri Grke in štiri Armence je sodišče oprostilo.
Japonska.
(Iz univerze v Tokio.) 8200 kitajskih vi-sokošolcev je imelo v glavnem mestu Japonske velik shod, na katerem so sklenili, da se vrnejo v domovino, kjer ustanove novo vseučilišče, na katerem bodo smeli poučevati samo ruski, nemški in francoski profesorji. Japonskih, angleških in amerikanskih profesorjev nočejo več poslušati. — Vzrok te nevolje kitajskih visokošolcev je novi red za visokošolsko mladino, ki ga je proglasila Japonska. Ta novi red — ki velja za vse dijake — je strožji od dosedanjega in bi onemogočil veselo življenje, po katerem je znana kitajska, v tujih mestih se učeča mladina.
(Jetniki iz Rusije se vračajo.) V Hamburgu so je ukrcalo 1785 japonskih v ruskem ujetništvu bivajočih vojakov. V poldrugem mesecu utegnejo biti doma, če ne bo vreme na morju preveč neugodno.
Štajersko.
Slovenci v mariborskem okraju. V področje mariborskega okrožnega sodišča spada 157.000 Slovencev poleg 39.000 Nemcev, vendar nam pošilja Gleispach same nemške uradnike, samo da more našo narodnost na kak način žaliti. Slovenski odvetniki v tem okraju pa so sklenili, poslati na pravosodno ministrstvo pritožbo zaradi neznosnih razmer, opozarjajo zlasti na kričeče jezikovne razmere pri sodiščih.
Gledališče v Celju. V nedeljo zvečer smo igrali pri ..nas Govekarjeve „Legionarje". Kolikor manjka igri do notranje umetniške vrednosti, toliko so ji odpomogli igralci, da je imenitno uspela. Kot gost je nastopila gospa Kreisova z ljubljanskega odra. Ona, kakor vsi ostali igralci so želi obilo zasluženega odobravanja. Dvorana je bila tako natlačeno polna, da si ne moremo nič druzega bolj želeti, kakor da bi došlo k vsem slovenskim prireditvam toliko našega ljudstva. Celjskemu pevskemu društvu kakor g. Salmiču kot režiserju je le čestitati na tem uspehu.
Volitve v Šoštanju. Pri občinskih volitvah v Šoštanju so propadli Slovenci v I. volilnem razredu s 6 glasovi proti 10 nemškimi, v drugem razredu pa so zmagali z enim glasom večine. Nemci so vložili proti volitvam protest, češ, da so Slovenci nepostavno postopali.
Uspeh Slovencev v St. liju. Pri občinskih volitvah v pretečenem tednu so zmagali Št. Iljski Slovenci v toliko, da so prodrli s polovico odborniki, dočim so imeli do zdaj samo enega.
Potresni sunki. Po vsej Spodnji Štajerski in sicer v smeri severozapada je bilo zaznati v noči od nedelje na ponedeljek več potresnih sunkov, ki so trajali v glavnem 2—5 sekund. Večje škode ni bilo, kakor da so se vse stvari malo zagugale. Na šolskem poslopju v Globokem pri Brežicah je napravil zid nekaj razpok na zidu, celo en ogel naj se je nekoliko ponižal, vendar ni za poslopje, ki je močno zidano, do zdaj še nobene nevarnosti.
Iz Brežic nam poročajo: Minulo nedeljo so igrali v dvorani našega „Narod, doma" burko „Ne kliči vraga", ki je bila zelo dobro obiskana. Prišlo je zlasti mnogo okoličanov. Nastopil je tudi naš mešani pevski zbor z zelo dobrim uspehom. Na torek, t. j. na Sv. Štefana dan imamo zopet veselico.
Ustanavljajte ljudske knjižnice! V Šoštanju so sklenili naši rodoljubni krogi ustanoviti ljudsko
knjižnico, zato je dolžnost tudi vseh denarnih zavodov, občin in posameznikov, da pomore vsak po svojih močeh, da se more ta misel čim prej uresničiti. Enako naj bi se dvignili tudi po vseh drugih trgih in vaseh zavedni slovenski krogi, kajti dobre knjižnice za ljudstvo so neprecenljivega pomena za vsako narodno organizacijo.
Savinska podružnica Slovenskega planinskega društva zboruje v sredo, dne 27. t. m. v Celju v posvetovalnici posojilnice po sledečem vsporedu: 1. Nagovor predsednika; 2. Tajnikovo poročilo o društvenem delovanju; 3. Blagajnikovo poročilo; 4. Proračun za 1. 1906; 5. „O cestnih zadevah". Poroča g. dr. Juro Krašovec; 6. Volitve; 7. Slučajnosti. Občni zbor je ob 5. uri, če se takrat zbere dovolj članov; ako ne, potem se vrši občni zbor ob 6. uri zvečer pri vsakem številu udeležencev. Gostje dobro došli!
Savinski Sokol. Dne 17. t. m. vršil se je v Mozirju glavni letni občni zbor. Starosta g. Pevec pozdravi navzoče člane in goste ter jim kliče presrčni „Na zdarl" Zlasti povdarja veselo znamenje, da se je zbralo lepo število Braslovčanov in Gornjegrajcev. Nato je prečital tajnik in blagajnik g. Tušak obširno, sestavljeno poročilo. Ker se namerava isto dati ponatisniti, ga danes natančneje ne navajamo. Sokolov je 79 in je bilo 1031 K 12 h prometa 1. 1905. O delovanju društva v zadnji dobi je razpravljal starosta, tako tudi o telovadbi in o nabavi orodja. Razni bratje so se razgovora o tej točki vdeležili in je bila razprava zanimiva. Novo podbujeni Sokol je začel delati in upati je, da bo vedno intenzivnejše razprostiral svoja krila. Poročilo iz odborove seje „Slov. sokolske zveze" v Ljubljani je prevzel g. Tušak, ki je temeljito poročal. Najvažnejša točka vsporeda pa je bila „Petindvajsetletnica obstoja društva in dvajsetletnica bla-goslovljenja zastave". Burno se je razgovarjalo, ali se slavi ta redek slučaj in če, v kaki meri? Konečno se je soglasno sprejel predlog g. Šijanca: I. Odboru se naroči, prevdariti, kako se naj vrši 25 letnica in naj se če prej ne vsaj meseca februarja skliče izvanredni občni zbor, ki nadaljno sklene. II. Odboru se naroči, premišljevati o ustanovitvi ljudske knjižnice v proslavo 25 letnice društva in o tem poročati izvan-rednemu občnemu zboru. Volitve so imele sledeči izid: Starosta: g. Pevec Rudolf, trgovec v Mozirju. — Podstarosta: g. Avgust Drukar, c. kr. notar v Gornjem gradu. —- Odborniki: g. Lipold Ivan, g. Konečnik Viktor, g. Paš L, g. Tušak Radivoj v Mozirju in g. Stergar I. v Braslovčih. Volitev je bila soglasna. Možje, ki so voljeni v odbor Savinskega Sokola, so nam porok, da se bo isti povspeval vedno višje in višje. Savinčani, na nas je sedaj, da se to vrlo društvo ne samo vzdrži, temveč da deluje v pravem sokolskem duhu. Vsak zaveden Slovenec ga naj podpira če ne v tem, pa v onem oziru. Članarino in druge prispevke je pošiljati v Moziije, kjer je sedež društva. Prihodnje leto, ko slavi Savinski Sokol svojo 25letnico, tedaj pa vsi v Mozirje!
Trbovlje. (Dopis.) V štev. 50. „Našega Lista" v članku „Naše časopisje" je posebno za naš kraj primerno in pomenljivo. Strinjamo se popolnoma z navedenimi vrstami, želimo pa, da bi se tudi število naročnikov povzpelo do visokega števila, posebno pri domačih časopisih. Le tako bi bilo tudi mogoče pričakovati povečanja domačih listov. Posebno je želja ljudstva, da bi se listi, ki v resnici delujejo za ljudsko emiko naj si bo že v socijalnem ali političnem položaju, kolikor mogoče napredovali. — Res je, da je v našem obljudenem kraju, ki šteje okoli 12.000 prebivalcev Slovencev, večina delavcev, a če ti danes še niso na delu, so vendar v duhu že na političnem polju. Da nimajo še dovolj zmožnosti za napredek, niso krivi ljudje, krivda pade na one može, ki se takrat kažejo narodne, kedar ni treba, za vsak uspeh narodnosti pa so rahli, hladni. V mislih imamo tudi vsakovrstne obrtnike, a omenjamo najprej gostilniške obrti, ki jih je okoli 36. Ti gospodarji možje, vsi domačini Slovenci, bi lahko veliko storili za blagor ljudstva, v pomoč delavske in kmetske izobrazbe — z dobrimi slovenskimi listi, ki bi jih nudili svojim gostom. A žalibog. da tega pri nas ni. Po gostilnah (razen dveh) ne najdeš nobenega časopisa; v slučaju, da je gospodar na katerega naročen, ga ima navadno v spalnici ali kje drugje in pride še le takrat komu v roke, ko zavije gostilničar kos svinjine vanj. Ce pa takega gostilničarja vprašaš po časniku, se ti bo zakrohotal in brž dostavil: Daj še za enega! V Trbovljah ni analfabetov, zato opozarjamo vse tiste, da se bo odslej strogo gledalo na take nezavedneže. Imejte pred očmi, da novi čas napreduje. Spoznali bodete s tem veliko število pametnih mož in vedeli bodete, s kom občujete. Posebno za delavce bi bilo to neizmerne
važnosti in vrednosti, ker nimamo čitalnice, drugih društev za izobrazbo pa nam tudi manjka. Izostala bi surovost, izginile bi prazne besede in neuljudnost; bi se odpravila, da bi sami ne vedeli kedaj. — Tako bi bilo pričakovati vsestranske prijetne in koristne spremembe.
Tih opazovalec Trboveljskega okraja.
Koroško.
Zakaj samevamo?
Slovenci še nimamo ljudij — in spričo našega^ malega števila je to morda razumljivo — ki bi se posvečali zgolj publicističnemu delu in bi posvetili vse svoje moči le narodu. Vsakdo izmed publicistično delujočih naših rojakov si poišče, še kako primerno službo, ker se boji, da bi mu „delo za narod" ne dalo živeti. Mislim, da sploh upanja ni, da bi vstal med nami kdo, ki bi hotel služiti edino narodu in domovini t.j.živiti se izključno od svojega svobodnega peresa.
Vsi na narodnem polju delujoči Slovenci stoje torej še v kaki drugi službi. Naši boritelji so torej uradniki ali pa (in teh je malo) taki, ki imajo samostojne pisarne, bodisi kot odvetniki, inženerji itd.
Koliko je pričakovati od uradniškega osobja pri i nas na Koroškem, je razumljivo. Oni so v narodnem ! oziru skoro brez vseh izjem indiferentni napram ; javnosti. Kaj nam pomaga še tako navdušen rojak, ki nosi ljubezen do slovenskega naroda in naših pri- 'j rodnih krasot le v svojem srcu, se pa boji nastopati | javno.
V tem dejstvu tiči ravno pomanjkanje naših voditeljev. Mi nimamo zmožnih boriteljev, tisto | malce pa, kar se jih vdeležuje našega javnega živ- j ljenja, je brez moči, ker nima v enakih opore. Zato j se rekrutirajo vsi naši narodni delavci iz duhovniških krogov. To je edini stan izobraženih, ki se giblje pro-stejši, žal v poslednjem času pretežno v svoje namene.
Učitelji, ki bi morali biti najmočnejša opora V j naši narodni organizaciji, nimajo nikjer zaslombe pri višjih, so torej izročeni na milost in nemilost našega j nemštva. Rad pripoznam, da meji strah učiteljev zaradi zamere v mnogih slučajih na obsojanja vredno bojazljivost. Da bi bili naši učitelji organizirani v veliko učiteljsko zvezo, ki bi v slučaju preganjanja svojih članov skupno in v najhujšem slučaju tudi s štrajkom nastopila, bi imeli seve vse drugače proste roke, kakor jih imajo danes. Na žalostni slučaj naših obeh slovenskih celovških profesorjev-seniorjev nočem opo- | minjati še posebej, kajti že ob samem spominu na 1 njujine grehe se me polašča zaničevanje do tako brezmejnega marazma.
Preostaja mi torej, govoriti še o onem stanu, ki se zdi nekaterim (in v nekoliko je to tudi upravičeno), da more pri nas edini delovati na političnem ! polju v prid naši narodnosti. To so naši odvetniki.
Res je, da ima spričo sedanjih žalostnih razmer na Koroškem le slovenski odvetnik v političnem oziru največ dela in največje polje. On je pri nas edini, ki ni odvisen od vlade ali dežele, ki se živi brez od- , visnosti na tisti bridki „od zgoraj"! Slovenski odvetnik, ki ima pogum in toliko odločnosti in vztrajnosti, da hoče resno delovati — takih odvetnikov nam je treba!
Na Kranjskem pride približno na 14.000 prebivalcev en slovenski odvetnik; na Štajerskem na 17.000 Slovencev en naš odvetnik — pri nas na Koroškem pa pride en slovenski odvetnik približno na 50.000 slovenskih prebivalcev!
Že vpogled na te številke nas opravičuje, č0 vabimo slovensko odvetništvo, da se naseli pri naS' ; Mi rabimo delavcev na narodnem polju, ki je še do- : cela neobdelano — zato vstopite v naše vrste. Najlepše mesto je morda zdaj v Beljaku, a odvetnik, ki nima potrebne energije in ne čuti v sebi nikak6 odgovornosti narodu za svoje politično delovanje, naj nas pusti rajši samevati še naprej!
O. K.
Primorsko.
Nemštvo v Trstu. V Trstu je sicer komaj 8000 Nemcev, ali pravi gospodarji mesta so le ti> kajti oni so izvečine vseh veletrgovskih podjetij gospodarji. Italjani so v gospodarskem oziru, če iZ' vzamemo v glavnem obrežno in podrobno trgovin0, pravi minimum. Dasi pa je Nemcev tako malo v Trstu, vendar imajo oni nič manj kakor 25 svojih društev. Pretečeni ponedeljek so imeli v gostiln^
,Sloga1 na Via coroneo celo svoj politični shod, na katerem je govoril tudi Vsenemee Wolf, poslanec iz mestnih skupin Trutnovo. Opažati je, da Nemštvo v Trstu napreduje. Leta 1885. smo jih našteli komaj 4800.
Varnost v Trstu. Dan na dan se prigodi v našem mestu kak vlom ali celo tatvina kar sredi ceste. Pet moških je napadlo pri belem dnevu na ulici neko žensko in ji hotelo iztrgati iz rok denarnico. Na njeno vpitje so tatje zbežali. Prihodnjo noč so vlomili tatovi zopet v neko prodajalno slaščic in testenin, iz katere so odnesli nad 4000 gld.
Fiasko I. podpredsednika občinskega sveta tržaškega. Strah Trsta, občudovatelj Zjedinjene Italije, dr. Feliks Venezian je napovedal po svojih somišljenikih v gledališču političen shod, na katerem je menil nastopiti kakor triumfator pred svojim ljudstvom. Ali navzoči socialni demokratje, ki so zasedli vsa kota, ga niso pustili priti do besede! Na shodu, ki ga je sklical Venezian, pa niti govoriti ni smel! Niti besede! Tumult, ki so ga napravili socialisti, je bil tako velik, da tudi njegovih somišljenikov ni mogel nihče do besede in bi vsaj poskusil braniti Venezianovo diktatorstvo pred razjarjenim ljudstvom. Mi gotovo ne odobravamo kršenja svobodne besede, ali če nikdar, je bila razljučenost socialistov razumljiva in zato tudi — odpustljiva.
C. kr. skladišča v Trstu so zopet sprejela tovorni promet v Trst prosto luko v popolnem obsegu. Od 18. naprej se tovorno blago za Trst južne in c. kr. drž. železnice in za Trst prosto luko južne in c. kr. državne železnice brezpogojno sprejema in odpošilja. Le pošiljatev lesa za Trst c. kr. drž. železnice se še ne sprejema.
■------------------------—--------------------
Doma in drugod.
o
Zavidajmo slovenske umetnike! Moje ime je N. N. — Vi ste kipar, ne, gospod? — Hvala 6ogu, da ne! — To se mi je pripetilo pred nekolikimi dnevi, in moža razumem dobro. Razmere danes na Slovenskem so take, da bi so kmalu reklo, biti j umetnik, biti berači Slovenski umetniki — spominjam I so tu v prvi vrsti vpodabljajočih — žive, kakor da ; jih je prognala črepinska sodba, ostracizem, od domačega ognjišča. Najlepše podobe kupujejo naši ljubi Slovenci, pošiljajo si jih v dar drug drugemu, in mesto l nekaj lišpa naroče rajši slike pri slovenskih umetnikih in jih podare svojim dragim z upravičenim ponpsom, da so storili svojo dolžnost ... Če ni tako, pa bi Vsaj lahko bilo. Mesto da se šopirijo po naših salonih dela nemških slikarjev, bi bilo pač želeti, da se da tudi našim .nekaj prostora. Manjka nam pred vsem založnika, ki bi hotel dati tudi razmnožiti nekaj slikarskih del slovenskih umetnikov. Imamo sicer Slovenci dva ilustrovana lista, ali o nobenem ne moremo trditi niti od daleč, da je odsev naše slovenske moderne. Tega, kar znajo naši slikarji in kiparji, slovenska domovina še prav za prav nikdar hiti videla ni, ker se ne da našim mlajšim umetnikom prilike, da bi mogli razstaviti svoja dela. Ali bi se ne dal napraviti v Ljubljani, če tudi še tako skromen Umetniški paviljon, v katerem bi mogla biti vsako leto razstava, da se nudi tako našemu občinstvu prilika, stopiti z našimi umetniki v ožjo dotiko. Take razstave naj bi se prirejale tudi po drugih manjših hiestih. Bi mar ne mogle nekatera večje občine ali pa društva in magari posamezniki realizirati te ideje? Vsaka razstava naj bi bila otvorjena s primernim predavanjem, kajti slik vendar ne razstavljamo zgolj V komercielne namene, ampak se hoče ž njimi ljudstvo ludi na polju umetnosti poučiti.
Avstrijski cesar. 16. decembra 1.1. je minulo ravno pol miljona ur, odkar je zasedel naš cesar prestol.
Boktorski naslov žlvinozdravnikom. Naučno ministrstvo je zagotovilo nov red za slušatelje živino-Mravniških študij. Zagotovljen jim bo po dokončanih izpitih naslov „doktor". Gre se samo še za nekatere modalitete.
Časnikarske vesti. Srbski mesečnik „Omladinski glasnik" nam poroča, da preneha izhajati z novim letom. Za list, ki je zastopal narodno radikalno smer med srbskim dijaštvom, podobno slo-venski „Omladini", je bilo žal tako malo zanimanja, da je imel list samo 25 celoletnih naročnikov in 58 polletnih, dasi je stal list za celo leto 5 oziroma 4 K.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije, tednik -Rdeči prapor", prične izhajati z novim letom pri-^enši po dvakrat na teden, dokler ne prodre splošna m enaka volilna pravica. Prav tako!
Nesreča na Krasu. Blizu Štorij na Krasu se Je zaletel avtomobil, ki jo je podil v divji hitrosti po Cesti, v drog, na katerem je napeta brzojavna žica.
Voz se je prebrnil in razrušil; izmed treh oseb, ki so sedele v njem, je bila ena pri priči mrtva, ostali dve sta bili le ranjeni.
Z Dolenjskega se nam poroča:
(Potres na Dolenjskem.) V zadnjem tednu smo imeli veliko zdatno občutljivih potresov. Med vsemi je bil najhujši v nedeljo zjutraj okoli tri četrt na štiri, ki se je z dvema močnima sunkoma dvakrat ponavljal. Zatem se je zemlja več ali manj oba dneva t. j. v nedeljo in ponedeljek stresala in še le v torek so se podzemeljske prirodne sile vsaj dozdevno pomirile. Ta potres, katerega ognjišče mora biti na jugovzhodu, kaj čudno vpliva na tukajšnje vremenske razmere. Že trikrat je bilo popolnoma snegu pripravljeno, ali ponoči se je zjasnilo in jug je moral bežati pred ostrim, mraz provzročujočim severovzhodnikom. Vsekako pa je že v doglednem času pričakovati vremenskih izprememb.
(Vabilo k božičnici vKandiji.) Kakor že v zadnji številki povedano, priredi poseben veselični odbor na sv. Štefana dan v dvorani g. Windi-scherja v Kandiji božičnico z ljudomilim namenom: obdarovanje revnih otrok. Odbor, zlasti damski se je na vso moč potrudil, da se obdaruje čim največ revnih otrok iz Kandije, Novega mesta in bližnje okolice. Ker je pa teh sirot pri nas veliko, je vsaki dar do zadnjega trenotka dobro došel. — Oni, ki mislijo tudi svoje drage obdarovati z božičnimi darilci, prosi odbor, da pošljejo darila vsaj do opoldne omenjenega dne v restavracijo g. \Vindischerja. Ker obeta ta redka svečanost biti zelo zanimiva, nadejati se je obilne udeležbe.
(„Brat Martin" dvakrat v Novem mestu.) To je lepo od tebe, dragi brat Martin, da si nas kar dvakrat posetil. No, zato pa si bil s svojo pušico obakrat zadovoljen in tvoji siromaki so lahko hvaležni odboru našega vrlega narodnega ženstva, ki je v svojem rodoljubju oživotvorilo požrtovalno društvo dramatičnih diletantov, ki so nad vse pričakovanje izborno rešili svoje uloge v štiridejanski ljudski igri „Brat Martin". Vsled pomanjkanja prostora danes ne moremo priobčiti obširnejše ocene.
Družbi sv. Cirila in Metoda je sl. občinski odbor mesta Vrhnike v seji 12. t. m. po svojem soglasnem sklepu votiral redno podporo letnih 30 kron. Izplačevalo se bode koncem vsacega leta. — Ko hvaležno beležimo ta redno nam dohajajoči domorodni dar, pričakujemo ob enem, da nobena naših niti mestnih niti selskih srenj v podobni dejanski vnemi za našo družbo ne bode hotela biti zadnja. — Družbi sv. Cirila in Metoda je prirastla nova pokroviteljnina pod imenom „Smolnikova rodbina pri sv. - Križu nad Mariborom". Vplačali so jo sedmeri vrli sinovi v spomin svojemu 26. oktobra t. 1. umrlemu, nad vse skrbnemu, 88 letnemu očetu Matiji Hauptmannu. Pokrovitelj ninske pravice bode izvrševal najstareji njih g. graški profesor Fran Hauptmann. Blaženo bodi ime umrlemn možu izmed naroda; mnogokratna slava pa vsem tem sedmim slovenskim stebrom izklesanim pod paznim očetovskim očesom starčeka-ratarja. Vodstvd družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 15. decmbra 1905.
Pri dražbi dača je dobila dežela sledeče okraje v zakup: Škofjo Loko, Brdo, Krško, H. Bistrico, Litijo, Mokronog, Vrhniko, Radeče, Senožeče in Št. Vid pri Ljubljani. Okraj Idrijo je dobil g. I. Knez, Kočevje in Žužemberk pa g. A. Kajfež, vinotržec v Kočevju.
Rusi o Rusih. Pop Petrov, eden največjih nasprotnikov Pobjedonesceva, bivšega predsednika sv. sinode, je napisal krasno knjigo o sedanjih ruskih pisateljih in pesnikih. Pop Petrov, ki je osebno znan z vsemi, se je izkazal izbornega poznavalca svojih rojakov. Knjigo je dobiti zdaj tudi v nemščini. (Ža-loga Waisenhaus, Halle ob Sp., Nemčija.)
Po dunajski demonstraciji 28. novembra. Ženica, stara kakor zemlja gleda sprevod, ki se zdi, da nima nikjer konca. Starka se obrne k blizu njej stoječemu gospodu z vprašanjem, koliko more biti vseh demonstrantov. Ta jih ceni na 150.000. — Ženica: „Jezus, Marija in Jožef, da toliko ljudi ne veruje na nobenega Boga, pa ne bi mislila!" prekriža se in stopica proti bližnji — loteriji.
Žalostna usoda umetnika. Na Dunaju je bila minule dni slikarska razstava del Antona Romake. Romaka je bil rodom Dunajčan, obiskoval je pred revolucijo leta 1848 slikarsko akademijo, kjer ga je učil znameniti zgodovinski slikar Karl Rahl. Romaka je pod svojim mojstrom izborno napredoval. Napotil se je po študijah v Rim, kjer je bil tako priljubljen, da ni mogel sproti izvrševati obilna naročila. Sredi slave in bogastva se poroči z neko tedaj po celi Italiji znano nemško krasotico. V njegovo hišo so zahajali svetovnoznani umetnik na glasovirju in skladatelj Fran List (ki je bil po rodu Slovak), slikar Anselm Feurbach, nečak znanega filozofa istega imena, nemški dramatik Hacklander itd. Romaka
je postal kmalu tudi ljubljenec papeža Pija IX., ali ker je hotel vedno više in više, je postala tudi njemu usoda nemila. Ko je prišel nazaj na Dunaj, se je videl naenkrat zapuščenega. Mesto priznanja svoji umetnosti je žel preziranje. Med tem mu je zblaznel še sin; hčerka njegova, ki je slovela v Rimu kot najlepše dekle, si je končala življenje s samomorom. Udarci so mu sledili drug za drugim, prišel je ob vse svoje imetje, in ko je umrl leta 1889. v neki dunajski podstrešni izbici, so našli pri njem še dva krajcarja denarja: Tako tragično prominulega umetnika slike so bile razstavljene torej te dni dunajskemu občinstvu!
Ljudska izobrazba.
Stari Slovani.
Slovane prištevamo indo - evropskim narodom, ki so stanovali v starodavnem času ob povirju reke Sirdarija in Amourdarija, ki se izlivata v Aralsko jezero. Iz te prvotne domačije so prišli v predno Azijo in Evropo. Izmed Indo-Evropcev so Slovani zadnji zapustili svojo prvotno domačijo, kar sklepamo iz dejstva, da so se naselili po vzhodni Evropi. Kedaj so se Slovani v Evropi naselili, o tem tudi grški zgodovinarji ničesar ne vedo. Minulo je tako nekaj stoletij, predno so prišli Slovani z drugimi omikanimi narodi v zahodni in južni Evropi v dotiko. Stari Grki so mislili, da za črnim morjem bivajo sami Slovani.
Grški zgodovinar Herodolt je med skitiškimi prebivalci našel mnogo slovanskih imen. Napačno poroča, da so se Skiti bavili tudi z poljedelstvom. Pozneje pa so- tudi Grki in Rimljani začeli ločiti Slovane od dragih narodov. Kakor sosedni Germani so tudi Grki in Rimljani Slovane zvali: Vende ali Vinde. Šele o občnem preseljevanju narodov, ki se je začelo 375 po K. r. se tudi kaj več izve o Slovanih. Takrat so bili Slovani razdrobljeni na mnogo manjših plemen in so stanovali kakor že več stoletij poprej na današnjem Poljskem in Ruskem od Črnega morja, od Karpatov in od Visle do Djepra in Hmenskega jezera. Nekateri zgodovinarji trde, da so Slovani že pred preseljevanjem narodov bivali tudi južno od Karpatov do Jadranskega morja. V drugi polovici IV. stoletja je Godski kralj Vinitar udaril na Slovane, in v jako hudem boju premagal slovanskega kralja Božo in dal njega, njegove sinove in več ple-menitnikov obglaviti. Kmalu na to so prišli iz Azije divji Hunci, ki so Gote in Slovane podjarmili. Sosedni narodi so začeli ločiti južne Slovane od severnih in so imenovali severne: razrode Slovanov; južne pa: Ante. V teku časa pa se je pozabilo ime Ante in v IX. stoletju so vse slovanske razrode nazivali: Slovane. In celo Germani so pod imenom Venedi razumevali le koroške Slovane in nekatere razrode ob Babi in Baltiškem morju.
Zadružno življenje in začetek plemen.
Nekdaj so živeli vsi Slovani v zadrugah, kakor še dandanes po nekaterih krajih na Hrvatskom. Zadrugo imenujemo skupno življenje vse družine t. j. tistih ljudi, ki pomnijo, da so njih predniki imeli jednega in istega očeta. V zadrugah postajajo vsi sinovi in njih nasledniki na istem domu in tako stališi, sinovi, unuki in praunuki s svojimi rodbinami skupaj bivajo. V zadrugi nima nihče svojega posebnega premoženja, ampak vse je gkupna lastnina za-drugarjev. Kadar je hiša pretesna, prizidajo zraven nje druge hiše in pripetilo se je, da je sto zadru-garjev bivalo na istem zadružnem dvoru. Vsaka zadruga je imela načelnika, ki se je pri različnih razredih različno imenoval n. p. vladika, starešina, gospoda, gazda, knez ali kmet. Hišni gospodar ali starešina je varoval zadružne svetinje, daroval bogovom žrtve, določeval vsakemu zadrugarju opravilo, skrbel za domače potrebe in vodil vesoljno gospodarstvo. Vsi zadrugarji so ga morali ubogati in spoštovati. Vsi člani ene zadruge so se imenovali po svojem prvem gospodarji. Ce je bilo temu ime Peter, so se zvali nasledniki Petroviči, če Marko, Markoviči. Iz zadruge je nastala vas ali selo, ki se je tudi zvalo po prvem zadružnem očetu. Mnogo mest in vasij po slovanskih krajih ima še dandanašnji nekdanja rodbinska imena n. pr. v Istriji Spinčiči ali na Hrvatskem Vinko viči, Ivanci, ki so postali iz starih zadrug. Časom pa so se prebivalci ene zadruge tako pomnožili, da niso mogli več skupaj ostati, tedaj se je ločilo od stare zadruge nekaj zadrugarjev, ki so se izselili v bližnji kraj. Tu so izvolili novega starešino in ustanovili novo zadrugo. Novi zadrugarji so ostali v prijateljskem razmerju s staro zadrugo. Tako zavezo so zvali župo in župni prebivalci so bili eno pleme. Starešine teh zavezanih zadrug so se posve-.tovali in izvolili skupnega glavarja ali župana.
(Dalje prih.)
Tiskarna Anton Slatnar naznanja, da je nje sotmdnik, gospod
Pavel Kecskes
danes ob V212. uri dopoludne po kratki bolezni prominul.
Pogreb bode v nedeljo, dne 24. decembra ob y24. uri popoldne iz hiše žalosti, Graben št. 3.
Kamnik, 22. decembra 1904.


Izborno zalogo raznovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Muller
vinotržec v Domžalah (Kranjsko).



Sprejmeta se
pri ključavničarskem mojstru in trgovcu z železnino v Kamniku.
Natančneje se izve v upravništvu „Našega Lista".	4

Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9’60, boljše vrste K 12 '—, belo puhasto naskubljeno K 18"—, K 24'—, snežnobelo puhasto naskubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja so ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.	6
Benedikt Sachsel, Lobes 369. Pošta Plzen, Češko.
^ei^đliiv
gfp* Najbolje za zobe.
Ferd. Lev. Tuma:
„V znamenji! življenja"
Cena K 1'50, po pošti K 1'60. — Naroča se pri L. Schwentnerju v Ljubljani in v tiskarni - :j A. Slatnar v Kamniku.
\š
sIKs^I s k°^0’ P° 1 gld., brez kosti po gld. 1T0 «s*S,Bw$ES BHaagSa p2e5et;a brez kosti po 90 kr., slanina in suby meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gbl ' glavina brez kosti po 50 kr.	J tt
dunajske po 80 kr., k la krakovske, fine > *396a 0 ®S B S B <§5 i gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. 1'2 a la ogrske, trde po gld. 1'50, ogrske fine po gld. 1'8 . kilo. — Velike klobase ena 20 kr.
brinovec pristen, liter od 70 kr. do-elS'iSB ear	gi(j- 1-20., brinov cvet liter gld. 1'50.
To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil 30	naprej prekajevalec in razpošiljalec živil
Janko Ew. Sire v branju.
a
Lekarnarja A. THlERRT-ja
BALZU^
pristen le s trgovskosoilnn registr. zeleno varstveno znamko z nune. Najstarejše domače sredstvo zoper prsne in pljučne bolezni, kašelj, izmečke, želodčni krč, oomanjkanje teka, pehanje iz 'želodca, zoper zgago, napenjanje, telesno zaprtje, influenco, za rane, zobne bolečine itd. Poštnine prosto do vsako poštne postaje z zabojčkom: 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 kron, 60 malih ali 30 velikih 15 kron,
,;K. eentijolijsko mazilo ‘“SkH
To mazilo izvrstno deluje zoper vnetje. Pri vseh, še tako zastarelih bolečinah, poškodbah, raftah ima gotov uspeh, ali pa olajša bolečine. S poštnino, poštno spremnico in z zavojem vred veljata 2 lončka K 3'60, Pristno le iz lekarne „pri angelju varhu“ A. Tbšerry-ja v Pregradi pri Rogatcu, kamor je pošiljati naročila.
Popolno prepričanje o nenadomestljivosti teh sredstev dokazujejo Vam zvezki z več tisoč zahvalnimi pismi, ki so pri-denejo vsaki pošiljatvi balzama zastonj ali pa se na željo posebej dopošljejo.	37
..............
E
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
^iqWLJE'5M8^č/
to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternico in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naj vsakdo naroči in naslovi:	21
Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 106, Slavonija.
Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča	(franko na vsako pošto):
12 stekleničic	(1	ducat)	5 —	K	8	48	stekleničic	(4 ducate)	16-—	|K
24 stekleničic	(2	ducata)	8-60	,,	|	60	stekleničic	(5 ducatov)	18-—	„
36 stekleničic	(3	ducate)	12-40	„	|	Manj Od 12 stekleničic se ne	razpošilja.
Slavonska zel se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
2 originalni steklenici 3 K 40 h; 4 originalne steklenice 5 K 80 h;
6 originalnih steklenic 8 K 20 h.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 106, Slavonija.
Citaj ! X.-ii-oC-i 2 ATo l>o Ti ža.1.	-^3

Priporočajte povsod „Naš List"! "^8
Vsak dobi.».. brezplačno
„Naš List", „Slov. Gospodinjo" in „Ježa",
kdor kupi 1 kg ekstrakta „Panonski biser,<
„Naš List", „Slov. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana",
kdor kupi 2 kg1 ekstrakta „Panonski busen6*
„Naš List", „Sl. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana", „Ljul). Zvon",
kdor kupi 3 kg ekstrakta „Panonski biser11
‘ JCealksholm eMralii „i^nonsln biser" ^
daje pomešan — 1 del ekstrakta s 7 —10 deli sveže vode — najboljšo
najprijetnejšo nealkoholno pijačo „fanonka".
Izvrstna kakovoetl	Izvanredno nizka cena!
1 liter pijače pride na 20—25 vinarjev.
Cena ekstrakta s posodo vred: 1 kg 2 kroni, 2 kg 5 kron,
3 kg kron 7'20, 5 kg kron 11'50
Nepoškodovane steklenice se vzamejo 2 kg-ne za 1 krono, 3 kg-ne za K 1'20 in 5 kg-ne za K 1'60 franko nazaj.	25
Ekstrakt naj se shranjuje dobro zamašen na hladnem prostoru.
Da se kar največ zniža poštnina, je najumestneje naročiti na enkrat 3 kg ekstrakta. Da bode mogoče liste redno in pravočasno pošiljati, naj se blagovoli poslati denar ob enem z naročilom; na ta način se prihrani tudi poštno povzetje, ki bi pri tako malih zneskih jako občutljivo podražilo pijačo.
V naročilu mora biti navedeno, kak list dotičuik želi imeti,
e
Zijalog-a. n oalLcolr ol iv ih jaija-o
„Bhstiitemei ja6 *
I .j	šitr-rtj
Tiskovine
BSgg?
O

TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
za industrijo, trgovino in obrt
od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk umetniških razglednic.
Postrežba točna.
A. SLATNAR V KAMNIKU
IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJŠE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. d d IZVRŠITEV VEDNO d PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH, n N
Založništvo
„Našega Lista11 s prilogo „Kamničan11 in „Slov. Gospodinja11 ter „Oglasnika11. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica.
M
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.