Osebne vesti. NAŠ KRALJ MED SLOVENSKIMI ŠTAJERCI. Nenadoma je obiskal sredi minulega tedna naš mladi kralj kraje na severni rneji. Z vlakom se je pripeljal do Ljutotnera, kjer je izstopil. Tamkaj ga je že čakal banovinski arhivar g. profesor Baš iz Maribora, ki je spremljal vladarja pri ogledi; obmejnih krajev in ga je opozarjal na lepoto in razne znamenitosti. V Ljutomeru je sedel kralj v avto in je obiskal: Kapelo, Slatino-Radence, Radgono, Apače, Cmurek, št. Ilj, in se je pripeljal 9. septembra v Maribor ob 11. uri dopoldne. V Mariboru je krenil na Slomšekov grob, kjer mu je razložil g. prof. Baš zasluge svetniškega vladike za Maribor in sa celotno Slovenijo. Obisk Slomšekovega groba je napravil na Mariborčane najlepjši utis. Pred starim mestnim pokopališčem, na katerem stoji Slomšekova kapelica z grobnico, se je hitro zbralo precej občinstva in posebno še mladine. Mladi kralj je bil deležen navdušenih pozdraVov. Za obiskom Slomšekovega groba se je odpeljal kralj po mestu, si je ogledal znamenito kopališče na Mariborskem otoku ii krog*poldne se je odpeljal proti jfrravogradu. Na Otiškem vrhu ga je čakal dvorni vlak, v katerem se je peljal skozi Mislinjsko ter Savinjsko dolino. V Čelju je stal dvorni vlak 10 minut. Viscki gost je izstopil in so ga vsi navdu- šeno pozdravljali. Iz Celja je odpeljal dvorni vlak na Bled, kjfcr se je mudila kraljeva družina na letovišču. Slovenska škofa pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Sv. Miklavž pri Ormožu je rojstna župnija našega škofa g. dr. IvanaTomažiča. V sredo 9. septembra, po slovesnostih 7001etnice župnije Velika Nedelja, je popeljal naš vladika ljubljanskega škofa g. dr. G. Rožmana v svojo rojstno faro in hišo pri Sv. Miklavžu. Umrl v starosti 94 let. V Zagorju ob Savi je umrl tamošnji najstarejši domačin Martin Drnovšek, star 94 let. Rodil se je leta 1843 kot sin revnega kmeta v Koščici v občini Polšnik. Udeležil se je znane bitke pri Kustoci leta 1866. Po vrnitvi od vojakov je najprej pomagal očetu na kmetiji. Leta 1875 je stopil v delo pri cinkarni, kjer so tedaj delali 12—15 ur dnevno. Pozneje je bil uslužben kot kurjač pri apnenicah do upokojitve v starosti 83 let. Imel je v zakonu sedem otrok, od katerih so nekateri že pomrli. Svoja zadnja leta je prebil pri svojem sinu Rudolfu, ki je rudarski nameščenec. Nesreče. Dve nesreči. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 401etnega delavca Petra Peitler iz Gradišča, kateremu je padlo pri spravIjanju lesa debelo bruno z voza na desno nogo in mu jo je zlomilo. — 261etni tekstilni delavec Artur Gabler je padel v Mariboru na voglu Betnavske in Jezdarske ulice v magdalenskem predmestju pod tovorni avtomobil, ki mu je šel preko obeh nog. S težkimi poškodbami so povoženega oddali v mariborško bolnico. Nesreča pri podiranju in padec z drevesa. V Morju pri Frarau je bil zaposlen 301etni tesar Franc Koren s podiranjem drevja z drugimi delavci. Naenkrat se je zmuznila Korenovemu sosedu sekira iz rok in je priletela z vso močjo tesarju v desno nogo ter ga je hudo ranila. — V Razvanju pri Mariboru je padel z drevesi 141etni železničarjev sin Ivan Ledinek in je dobil težje notrajne poškodbe. Oba poškodovana so prepeljali v mariborsko bolnico. Kol skozi nogo. S poda je skakal v slarao 121etni dijak Janko Berčič, sin strojnika v mariborski moški kaznilrrici. Po nesreči je priletel na zaostren kol, ki je tičal skrit v slami. Kol se je zasadil fantu skozi stegno in so ga prepeljali v bol' nišnico. Bik ga je smrtno pritisnil k jaslom. — Karol Komperšek iz Žitnic v občini Jurjevski dol v Slov. goricah je hotel pri posestniku Jožefu Režoaji popraviti jasli, h katerim je bil privezan bik. Bik je Komperšeka tako pritisnil k jaslom, da mu je počil želodec in je tesar umrl po preteku sedmih ur. Režonja je Komperšeka opozarjal na bikovo razdraženost in je hotel bika odstraniti. Tesar je prišel s popravilom v gospodarjevi odsotnosti in radi tega je došlo do smrtne nesreče. Padel pod voz. Vsled splašenja vola je padel pod voz 681etni Matija Kocjan iz ^ornjega Jakobskega dola v Slovenskih joricah. Zlomil si je levo nogo in si strl štiri rebra. Poškodovan vsled padca pod voz. V ptujsko bolnico so spravili 32Ietnega viničarja Antona Kocmurja od Sv. Urbana pri Ptuju. Omenjeni je padel pod z gramozom naložen voz, ki mu je hudo poškodoval desno nogo. Padel z motornega kolesa in si pretresel možgane. V Rogoznici pri Ptuju je padel z motornega kolesa in si je pretresel mož- ane 461etni trgovec Martin Vrabl, Nevaren obstrel vsled neprevidnostL V mariborsko bolnico je bil predan s kroglo trebuhu 391etni Ivan Javornik, posestnik v Slivnici. Neprevidno je ravnal z re- volverjem, ki se je sprožil in je zadela krogla neprevidneža v trebuh. Sreča v nesreči. Na Marijin praznik 8. Beptembra ob 10. uri dopoldne je pribrzel osebni avto do železniške proge KrapinaRogatec v Žurmancu blizu tekstilne tvornice. Voz je šofiral Anton Rosenfeld od mariborske tvrdke Zlatorog in stanujoč v Ptuju. V avtomobilu so še bili: 561etni trgovec Robert Rosenfeld z ženo, 381etna Terezija Rosenfeld in zasebnica 511etna Marija Kosemburger. Anton Rosenfeld radi ovinka ni videl osebnega vlaka, ki je peljal iz Krapine proti Rogatcu. Avtomobil je zadel ob lokomotivo in se prevrnil na stran. Prednji del avtomobila je obleŽal proti cesti, ki vodi iz Ptuja, in je čisto razbit. Ljudje, ki so hiteli na pomoč, so bili prvotno prepričani, da so vsi potniki v avtomobilu ubiti. Pregled nesreče pa je ugotovil, da si je gospa Rosenfeld zlomila desno nogo, poškodovana sta oba Rosenfelda, gospej Kosemburger se ni zgo- dilo nič. Ponesrečene je reševalni avto iz Ptuja prepeljal domov. Dva usodna padca s kolesa. V Celju je padla 291etna služkinja Antonija Levec iz Št. Janža pri Velenju tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila desno nogo in so jo spravili v celjsko bolnico. — Franc Perk, 211etni rudarski invalid iz Trbovelj, se je vozil s kolesom iz Ljubljane proti domu. Blizu Kala, kjer cesta močno pada, mu je odrekla zavora, padel je 5 m globoko ter si je zlomil levo nogo. Reveža so prepeljali v ljubljansko bolnico. Razne požarne nesreče. V vasi Tomačevo pri Ježici v ljubljanski okolici je uničil podtaknjen ogenj znano Jenkovo kopališče s 70 kabinami. — Pri posestnici Pavli Kmetič v Spodnjih Račah je zgorelo ostrešje na hiši in znaša škoda 10.000 dinarjev. Odtrgana skala zahtevala smrtno žrtev. Pri popravljanju jeza na Kokri pri Kranju je smrtno ponesrečil 10. t. m. 281etni delavec Alojz Rejc iz Strahinja pri Naklem. Nenadoma se je utrgal velik kos skale, ki je zajel Rejca, ga pritisnil k hribu tako, da mu je eno nogo v kolku skoro čisto odlomilo, razen tega je dobil še hude notrajne poškodbe. Prepeljali so reveža v bolnico v Ljubljano, kjer je kmalu umrl. Skala se je odtrgala. V Dolenji Straži pri Novem mestu se je te dni popoldne ob treh odtrgala z gorskega grebena Srebrnik dobrih 6000 kg težka skala in je zgrmela navzdol po hribu kakih 500 m daleč. Na poti navzdol je pomandrala vse drevje, ki je bilo na poti, in en kozolec, ob katerem se je ustavila. Sneženi plaz se zvalil v jezero. Iz Osla na Norveškem poročajo, da se je zvalil v jezero Len nenadoma sneženi plaz. Jezero se je razlilo po okolici. Uničeni sta popolnoma dve vasi in je utonilo vsled poplave 50 ljudi. Razne novice. Občinski svet v Slovenjgradcu je razpustila banska uprava. Vodstvo občine je poverjeno dr. Jožefu Picej. Starorimski vodovod od Frama do Hajdine pri Ptuju so odkrili. Krog današnje Hajdine je bil starorimski Ptuj, ki je bil v dobi rimskih cesarjev zelo važna vojaška postojanka. Starorimski Ptuj je bil preskrbljen s pitno vodo potom vodovoda, ki je začenjal v Framu od današnjega »Zlatega studenca«, ter je šel nato v ravni črti do Hajdine. Vodovod je obstojal iz kanala, ki je bil širok 60 cm, globok pa 45 cm. Ob vsaki strani kanala je bil 45 cm debel zid. ; Naval na celjsko realno gimnazijo. Za šolsko leto 1936-37 se je vpisalo na celjsko realno gimnazijo 1022 dijakov. Od teh je 695 fantov in 327 deklet. Letos bo 70 učencev več nego lani in 123 več nego leta 1934. Neznan utopljenec v Savi. Iz Save pri Kresnicah so potegnili neznanega, 60—70 let starega utopljenca, ki je bil 2—3 dni v vodi. Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na JVIali Loki, p. Velika Loka na Dolenjskem, prlčne 33. novembra novo šolsko leto. Šola je enoletna, v katero se sprejemajo samo kmečka dekleta. Med šolskim letom nl nikakih počitnic, učenke stanujejo v zavbdu, kjer se vrši tudi pouk. Oskrbovalnina znaša od 125 do 350 Din na mesec. Onim kmečkiin dekletom pa, ki radi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati cele oskrbovalnine, podeljuje kr. banska uprava primerne štipendije. Pri ? sreskih kmetijskih odborih naj prosilke, odnoSno njih namestniki, za štipendije sami zaprosijo. Dekle, kl želi vstopiti v to šolo, mora bitl staro 16 let In popolnoma zdravo. Prihodnji »Putnikovi« Izleti z autokarom. — 17. septembra: Graz (velesejem), 100 Din. — 17. do 18. septembra: Maria Zell, 200 Din. — 20. septembra: Rogaška Slatina, 45 Din. — 19. do 20. septembra: Graz (velesejem) dvodnevni izlet, 110 Din. — 24. do 27. septembra: Grossglockner in Salzburg, 380 Dln, — 29. do 30, septembri: Marla Zell, 200 Din. — 2. do 7, ok-tobra: MUnchen čez Grossglockner, Innsbruck, Chiemsee Itd., 690 Din. Specijalist za kirurgljo Sef primarij dr. černlč Mirko zopet redno prdinira 0