n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za rte leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA sr List slovenskih delavcev v AmerikL I The largest Slovenian Daily in | the United States. fimod every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 B ISSOC fe...... ■ Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 183. — STEV. 183. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 7, 1935. — SREDA, 7. AVGUSTA 1935. VOLUME XLTTT. — LETNIK XT.TTT, ABESINSKI CESAR SE PRISPODABUA KRALJU DAViDJ JAPONSKA JE ŽE PODPISALA POGODBO ZA DOBAVLJANJE OROŽJA IN MUNICIJE ABESINIJI Abesinija je David proti italijanskemu Goljatu. — Abesinija se je držala vseh pogodb. — Evropa pomaga Italiji. — Pravica bo zmagala nad silo. Cesar spominja Italijo na pogodbe. ADDIS ABABA, 6. avgusta. — Naš veliki prednik, kralj Salomon, je dejal, da mora moder človek sedemkrat obrniti svoj jezik, predno pove svoje misli in ta izrek tvori danes pričetek modrosti za državnika, — je rekel abesinski cesar nekemu ameriškemu poročevalcu. — In sv. pismo nas uči, da je David s svojo neznatno fračo premagal Goljata. — Kar zadene Abesinijo, smo storili vse in bomo storili vse, da odvrnemo vojno, nevredno civilizacije. Iz tega razloga smo od prvega početka prosili za razsodišče in ker je Italija odklonila, smo se obrnili na Ligo narodov. — Tekom spora smo našega nasprotnika vedno spominjali na obveznosti, katere je prevzel na podlagi pogodb, ki tvorijo podlago naših mednarodnih odnošajev. Do konca bomo upali, da bo pravica zmagala nad silo. — Podali smo ponovno dokaze, da se zavzemamo za mir, toda to nas ne bo napotilo, da bi žrtvovali teritorijalno nedotakljivost svoje dežele. — Zavzetje Ualuala po italijanski posadki naši cesarski vladi ni bilo znano do prihoda na ta kraj angleško-abesinske komisije. Angleški Člani te komisije se niso zmenili za to zavzetje, kajti ne moremo verjeti, da hoče angleška vlada zadevo zavreči. — Angleški člani komisije so pri italijanskem zastopniku v Ualaualu protestirali proti oviri, ki jo je postavil na pot za prosto gibanje na abesinski zemlji. Abesinska vlada je pogosto dovolila stražam iti čez ozemlje, posebno pri zasledovanju roparjev. Te straže niso imele uniform in jih ni bilo mogoče ločiti od nomadov v tem kraju, kjer so i-meli pravico do pašnikov v Ogaden okraju. Te pravice so bila tudi deležna angleška in italijanska plemena v Somaliji. Zaradi teh pravic je prišla angleško-abesinska komisija v Ualual in italijanska vlada je vedela za ta obisk in jo je o tem tudi obvestila angleška vlada, kakor je to zatrdil sir John Simon v poslanski zbornici. — Naša vlada je pogosto izjavila, da bo sprejela in izvršila vsako odločitev, ki jo bo izrekla nepristranska skupina. Vsled tega odločitev Lige narodov ne bo dala povoda, da bi se Abesinija poslu-žila orožja. — Vsled prepovedi nekaterih držav izvažati o-rožje je bila Abesinija postavljena v krivičen položaj manjše vojaške sile in v zvezi s tem smo poslali uradne listine zastopnikom prizadetih dežel. — Da nam kaka država noče dobavljati orožja, se ne more izgovarjati, da s tem želi obdržati nevtralnost. Italija izdeluje orožje in ji ga ni treba kupovati drugje, Abesinija pa nima municijskih tovarn in je primorana municijo uvažati. Prepoved, da ni dovoljeno prodajati orožja Abesiniji, samo podžiga Italijane in povečuje nevarnost. •• i—- LONDON. Anglija, 6. avgusta. — Poročevalec lista "Exchange Telegraph" poroča iz Addis Aba-be, da je Japonska v petek podpisala pogodbo, da bo dobavila veliko množino orožja in municije za moderniziranje abesinske vpjske. A. F. of L poziva predsednika, naj posreduje ZENGE SE BO ZAGOVARJAL ZARADI UMORA Državni pravdnik je dvignil obdolžbo umora proti Zengeju. — Zagovorniki mu niso mogli izposlovati prostosti. Chicago, 111., 6. avgusta. — Ohdolžha umora jo bila dvignjena proti 2(1 lot staremu mizarju Mandeville W. Zenge, katerega dolži državni pravdnik, da je na nečloveški način popačil in umoril profesorja kemije dr. Walterja J. Bauerja. S tem je državni pravdnik Charles S Dougherty prekrižal račune zagovornikov, ki so skušali dobiti za Zengeja svobodo na podlagi habeas corpus postopanja. Državni pravdnik je rekel, da bo šel takoj na delo in bo prosil veliko poroko, da Zengea obdolži umora dr. Bauerja. Bauerjeva vdova Mrs. Louise Bauer je prejela sodnijsko povabilo, da pride pred veliko poroto. Sodnijsko oblasti niso zadovoljno z njenimi dosedanjimi odgovori glede njenih Ijubav-11 i h razmer. Zengo je imel ž njo ljubavno razmerje 7 let, dokler se ni pred tremi tedni poročila z dr. Bauorjom. Državni pravdnik ima na razpolago 10 prič, ki bodo moglo pričati proti Zengeju. Mod njimi jo tudi brat umorjenega dr. Bauerja, Joseph Bauer iz Clevelanda. Zonge se je v sodnijski dvorani svojemu očetu J. Andv Zonge vrgel okoli vratu in sta so nato dalje časa razgovarjala. Sodnik McCarthy je izdal za Zengoja zaporno povelje, nakar je bil odpeljan v policijski zapor. REVOLUCIJA NA KRETI Atene, Grška, 6. avgusta. — Nemiri revolucijonarenga značaja so se pričeli V Heraclion na Kreti. Razglašena je bila splošna stavka v protest proti obnovitvi monarhije. Ranjenih je bilo 5 policistov in 12 vojakov. 4000 delavcev drži sredino mesta. Dva delavca sta bila ubita in 30 ranjenih. Nemiri so se pričeli ko je delavska unija glasovala za splošno stavko. Stavka rjem so se takoj pridružili Venizelosovi pristaši. Množica je naskako-vala vladna poslopja in je ople-nila trgovine z orožjem. Le po hudem boju se je policiji posrečilo polastiti se vladnih poslopij- PREDSEDNIKA JE OBDOLŽIL KOMUNIZMA Governer Talmadge bo podpiral predsedni k a, ako opusti komunizem. Industrijo in pol jedel j-atvo mora izpustiti iz "bolnišnice". Dawsonville, Ga., 6. avgusta. — V svojem novem napadu na vlado jo governor Talmadge rekel, da bo leta 19.">(» podpiral predsednika Roosevolta za zo-petno izvolitev, ako opusti svojo "komunistično smer," in izpusti iz "bolnišnice" ameriško industrijo in pol jedel jstvo. Governor, čegar dosedanjo delovanje jo kazalo, kot da se sam poteguje za predsednistvo, jo rekel, da bo, ako sedanja politika v AVashingtonu ne bo iz-promenjona, šel od obali do obali ter bo pozival Amorikanco, da stojijo za ustavo in se držo Jefferson o ve demokracije. Govoreč o New Dealu je rekel Talmadge: — iSpominja me na konjsko dirko, kjer drži jahač konja na vajetih in uzdi. Kaj bi se zgodilo v Sani tog] in Louisville (kjer se vrše konjske dirko), ako bi jahač neprestano vlekel konja za vajeti in uzdo? Vsa množica bi se dvignila in bi kričala. — Ako vržoto jahače kot so Tugwell, Hopkins, Wallaee, Merdecai, Ezekiel, Morgcnthau in druge, katerih imen ne morem izgovoriti, iz sedla, tedaj boste videli ameriškega konja, ki predstavlja trgovino in delo, da bo prišel v prvo vrsto. — Dokler bo predsednik Roosevelt obdržal svojo smer komunizma, bo industrijo te dežele tiščal k tlom. Dokler bo poslušal možganski trust, bo stiskal duše ljudi, ki hočejo delati. Dokler bo mislil, da mora obdavčiti vsak predmet do skrajne meje, bo povzročil uničenje od obali do obali. — Sedanja politika v Wasli-ingtonu ni ameriška in ako se nadaljuje še štiri leta, bo uničila to unijo. SMRTNA KOSA V Brooklynu, N. Y., je umrla znana rojakinja Mrs. Marija Vilar, stara 76 let. Njeno truplo leži v hiši 27 Foxall Street. Pogreb bo v petek ob 10. dopoldne iz cerkve sv. Matije na Ca-talpa Ave., na pokopališče sv. Trojice. Sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Vse je že dogovorjeno, da pošlje Japonska vojaško in trgovsko misijo v Abesinijo. Poročila tudi pravi, da se vrse posvetovanje za mandat nad Abesinijo in da "važni krogi v glavnem mestu" niso nasprotni, da bi bil tak mandat dovoljen ali Franciji ali Angliji, nikakor pa ne sme biti mandat izročen Italiji. NAZIJI BODO "OČISTILI" NEMČIJO Preganjanje ' 'državnih sovražnikov" se je ponovilo. — Zapirajo dekleta, ki se pajdaši jo z Židi. Berlin, Nemčija, 6. avgusta. — Nazijski voditelji, ki hočejo temeljito očistiti svojo hišo, so Iztisnili v ozadje zagovornike popustljivosti in so zopet z vso silo pričeli gonjo proti "sovražnikom države." Ta gonja j«> v prvi vrsti obrnjena proti Židom, političnim katoličanom in reakeijonarjem. Nazijski voditelji, med njimi v prvi vrsti minister za propagando in prosveto Paul Joseph Goebbels in velik sovražnik Židov, urednik Julius Streiclier, so odločni v tem, da temeljito "očistijo hišo" z vladnim orodjem. Xov dokaz, da so radikalni naziji prišli na plan, prihaja iz Liegnitz blizu Vrat i sla ve, kjer je polieija odpeljala v koncentracijsko taborišče sedem Židov in sedem "arijskih'* deklet, ker so "osramotili pleme" in s tem kalili javni red. Ravno tako so bili prijeti štirje Židi in štiri "arijska" dekleta v Goerlitz. V Guhran v Sleziji jo mestni svet sprejel naslednji sklep: — Noben Žid ali Židinja ne sme kupiti hiše ali zemljišča v Guhrau. Noben trgovec ali kak drug meščan no bo prejel naročila ali dela od mesta, ako je še vedno v družabnih zvezah z Židi, ali pa podpira njihovo trgovino. Kupovati od Zidov je izdajstvo domovine. Grad Gandolfo, Italija, G. avgusta. — Papež Pij XL jo iz svojega poletnega bivališča pozval nemške katoličane, da naj ostanejo zvesti cerkvi in je obsodil nazijsko vojno proti Bogu in Kristusu v prilog modernega paganstva. Papež je sprejel 50 člaonv deške katoliško akcije iz Trierja v Nemčiji ter se je ž njimi raz-govarjal o razmerah v Nemčiji. — Žalostno je misliti na boj proti Bogu in Kristusu v prilog modernega paganstva, — je rekel papež. — Ime Nemec nam razodeva mnogo veselili in mnogo žalostnih stvari. Veselo je misliti, da je tam mnogo močnih, pobožnih mladeničev, katerih vera ne omahuje. — Potrebno je, da nikdar ne izgubite poguma in da ste vedno pripravljeni braniti vero. — Zaupajte v Boga, kajti sedaj je zelo težaven trenutek, toda še hujši časi bodo prišli. OTROŠKA PARALIZA SE SIRI Albany, N. Y., 6. avgusta. — V mestu New Yorku je bilo prejšnji teden 88 slučajev otroške paralize, dočim znaža normalno število le od 15 do 20. AMERIŠKO POSREDOVANJE BI BILO VELIKEGA POMENA ATLANTIC CITY, N. J., 6. avgusta. — Izvršilni odLor Ameriške Delavske Federacije bo pozval predsednika Roosevelta, naj posreduje med Italijo in Abesinijo ter naj se posluži vsega vpliva, ki mu je na razpolago, da prepreči pretečo vojno med obema državama. FRANCIJI PRETI GENERALNI ŠTRAJK Proč z La valom," kri-če radikalci. — Protestne demonstrac i j e so bile razgnane. Pariz, Francija, fi. avgusta. — Ker je bilo v demonstracijah proti znižanju uradniških plač ranjenih nad 20 delavcev in več sto aretiranih, je tajnik delavske federacije Jeon Jouhaux zagrozil s splošno stavko. Jouhaux j«« ostro napadal La-valovo deflacijsko politiko in je rekel, da se ni mogoče izkopati iz gospodarske krize. Ko je prišlo v Toulonu do spopada med pristaniškimi delavci in njihovimi nasprotniki, je hilo 1.'? oseh ranjenih. Demonstracij se je vdeležilo do .'?(M)0 delavcev, ker so jim hile znižane plače za 10 odstotkov. Demonstranti so k oni kal i pod rdečimi zastavami in so kričali: — Doli z Lava lom! V Parizu je prišlo do spopada med komunisti in fašistično pat riot ieno mladino, ko so komunisti vdrli v dvorano, kjer so imeli fašisti zborovanje. V pretepu je bilo ranjenih 12 oseb in 30 aretiranih. Tudi v Marseillesu je prišlo do spojiadov med radikalci in rojalisti. Štiri osebe so bile prepeljane v bolnišnico. BERGDOLLOVA ŽENA BO IMELA PETEGA OTROKA Philadelphia, Pa., 5. avgusta. — Mrs. Bertha Bergdoll, žena Grovera Clevelanda Bergdolla, ki se je tekom vojne izognil ameriški arinadni službi, bo rodila prihodnji mesec petega otroka. Bergdoll je v Nemčiji, njegova žena je pa prišla sem, hoteč prositi oblasti, da bi mu brez kazni dovolile povratek v Ameriko. ŽRTVE STEKLIH VOLKOV Ankara, Turčija, 6. avgusta. — Ko se je vršil sejm v okraju Adami, sta pridrvela na sejmišče dva stekla volkova ter do smrti oklala sedem oseb. Ker sta bila volkova najbrž stekla, so vsi vaški prebivalci pod strogim zdravniškim nadzorstvom. To izjavo je podal po današnji seji izvršilnega sveta William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, ter dostavil, da bi bilo predsednikovo posredovanje v popolnem soglasju z željami ameriškega organiziranega delavstva. — Ameriška Delavska Federacija, — je dejal Green, — je del Mednarodnega Delavskega Urada v Ženevi ter se seveda zanima za mednarodne delavske probleme. — Zatrdno smo prepričani, da zamore posredovanje ameriške vlade preprečiti vojno med Italijo in Abesinijo. Xa vprašanje, če se bo po takem koraku tudi Amerika vmešala v vojno, ako bo izbruhnila, je odvrnil Green: — Po mojem mnenju se ne ho. Sedaj so vse drugačne razmere kot so bile ob izbruhu svetovne vojne. Takrat je bila Amerika pre ver pripravljena, da se pridruži zaveznikom. — Ameriška Delavska Fede-racija stoji na stališču, da je treba mednarodne spore mirnim potom uravnati. — Izvršilni odbor Federacije bo pozval vlado Združenih držav. naj zastavi ves svoj vpliv za mirno uravnavo konfilkta. FAŠISTI SO TUDI V AMERIKI Moskva, Rusija, »>. avgusta. — William Z. Foster, ki se je leta 11)32 potegoval za mesto predsednika Združenih držav, je v svojem poročilu na kongresu Tretje internacijonale izjavil, da je v Združenih drži«vali mogoče opažati nagibanje na levico, kakor tudi kali fašističnega gibanja. Rekel je, da igra komunistična strhnka v ameriški soeijal-ni politiki vlogo naraščajoče važnosti in da se kaže nezadovoljnost delavcev z Xew Dealom. — Večina delavskega prebivalstva, — je rekel Foster, — se jasno nagiblje k levici. Na drugi strani pa kapitalisti ne ostanejo mirni in fašistične organizacije so |K)Vflod pridno na delu. Williama Randolph llearsta, župnika Charles K. Coughlina, senatorja Huev P. Longa in dr. F. E. Townsenda je imenoval voditelje lažnjivega liberalnega gibanja, ki ima v resnici fašistično ozadje. Drugi ameriški govornik je bil Gil Green, ki je prišel na kongres kot zastopnik komunistične mladeniške lige. Delegatom iz drugih dežel je povedal, da se je okoli zastave protifašistične fronte zbralo že nad mi-' lijon delavcev, _________J M QLAB V A ROD A" 44 Glas Naroda Bakaer, President Owned Ukl Published by SLOVENIC PUBLI>HINQ CO MP ANI Corporation) L Benedlk, Tieu. ----- X the corporation and edrire—ee of above officers: «f ,W. 1Kb Street. Borough of Manhattan, New Yock Ctty. N, I. 6 L A 8 NARODA (Voice of tke People) »very Day Bgcopt Sqndayw aad Holiday la Ma UJO Za pol lota Ea New Jork sa celo leto ffjOO Za pol lota ................... 9U0 Za IsoasMstwo sa celo loto «Ij00 •••••••••••■•■••••i Subscription Teorij $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" l^taia vsaki dan lsvsesdtt nedelj la premikov. Dopisi bree podpisa In oeeboostl os ne prlobCnJejo. Denar naj se blagovoli foMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosijo, da ss tod! prejanje Mvalliie naaooal. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA". 210 W. 18th Stresi, Now locftu M. T. >: CHelsaa S—SS70 NOVA SMER MOSKVE Z ozironi na notranjo politiko so boljševiki izborili (lutislovci. Vedo, da mora diktatorska strmoglavi jen ju earja so začeli boljševiki napovedovati svetovno revolucijo, ki bo v vseli deželah odpravila kaptalistični sistem. Ta napoved je -še večino v komuni stičnemu pravilniku, poslužujejo se je pa čdlalje manj. Poglavitno pažnjo posvečajo gospodarskemu in socijalneinu napreilku dežele. Vročekrvne revoliicijonarje tolažijo, da je tudi to priprava za svetovno revolueijo, kajti pnx;viftajoča se sovjetska država Ibo najboljša vjlda za druge države. V Moskvi zlnnuje 7. svetovni kongres komunistične iiiterneijonale. Na kongresu nastopajo razni govorniki — Rusi-Nemci, Norvežani itd. O nameravajiii svetovni revoluciji je le malo slišati, skoro brez izjeme vsi pa napovedujejo boj fašizmu, ki si naglo Jt'ira pot po vsem svetu. V prvi vrsti je naperjen ta odpor proti nemškemu in italijanskemu fašizmu, ki se je vsaj navidez tako močno vkoreninil, tla ga ne bo mogoče zlepa uničiti. AMERIKA IN lABESINSKO VPRAŠANJE Roosevelt je ndivoinno izrazil mnenje 99 odstotkov Amerikaneev, ko je na vprašanje glede italijansko-abe-sirmkega sponi odgovoril, da se Združene države ne bodo vmešavale v zallevc, ki jili direkfttno nič ne brigajo. Ob izbruhu svetovne vojne je bil presednik Wilson zavzel slično stalšče, pa se je po par mesecih premislil, in zapletel Ameriko v vojno. i * K sreči se italijansko-a'besinskega konflikta ne da naravnost primerjati z arstroogrsko-srbskim ultimatom letfa 1914. Pred tremi leti, ko so začeli Japonci prodirati v kitajsko ozemlje, so nekateri zahtevali, da bi začel Stric Sam vršiti vlogo policista in prldigovaiti moralo. Proirečo vojno med dvema državama je mogoče več-, krat le tako preprečiti, da zapreti tretja država z gospodarskimi ad vojaškimi odredbami, kar je pa že nekakšna intervencija. Načelo ameriške zunanje politike naj bo, da se ameriška vlada nikdar ne sme vmešavata v spore m prepire drugih liflirtxlov. .v 1 Ameriška vUJda upa, da se bo 4=»vetu Lige narodov posrečilo preprečiti vojno med Italijo in Abes i ni jo. Žal, da je v največ slučajih mogoče preprečiti vojno le z nar silnimi sredstvi. Tisti, ki se noče tega sredistva poislužiti, naj se pa eploli ne vmešava in naj ne dela oidbeuih moralnih pridig* occasyjxE v -glas naroda^ AUGUST 7,19$?. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A Ob grobu Piukove. Marijo Piukovo, ki je dosegla častitljivo starost 98 let, so 15. julija pokopali v Rajlien-lmrgu. Ranjka se je rodila 29. junija 1837 kot liči ugledne Bla-žonove rodbine. Blažonovi so imeli znano gostilno v Planini pri Rakeku. Ko je bila stara 18 let, se je ]>oročila z da v kar jem Matijo Piukom in se preselila v Kranjsko goro. Zakonca sta imela pet otrok. V nezavestnem stanju so prepeljali v bolnišnico škofjeloškega delavca Ažhiea Vinka, ki se je nevarno ponesrečil na izredno stnnem klancu pod Stemarji. Mladenič se je spustil z veliko brzino po klancu in se zaletel v neke ljudi. Vrglo ga je v zid in je dobil hude poškodbe po glavi in trupu. Vsega krvavečega so prenesli domov na Spodnji trg, kjer je odredil zdravnik prevoz v bolnišnico. Sodni svetnik Rudolf Potočnik umrl. V celjski bolnišnici je umrl v starosti G2 let u]>okojcni predstojnik sreskega sodišča sodni svetnik Rudolf Potočnik iz Rogatca. Pokojnik je bil od bin-košti pri Plesnikn v Logarski dolini, kamor je prihajal vsako leto iskat leka svoji bolezni. Namesto k ljubici — v kurnik. Letos 8. maja je kolovratil 201etni mizarček France ponoči nekoliko vinjen okoli Kolezi-je in se mu je pri tem zahotelo tudi k dekletu. Iskal pa je tako nerodno njeno okence, da je padel v kurnik med kokoši in tam trdno zasmrčal. Ob zori ga je zbudil gospodar Janez in ga kot kokošjega tatu izročil stražniku. France je imel pač smolo, da je zaradi vloma prišel celo pred sodišče. Med drugim mu obtožnica navaja, da je poskušal vlomiti in krasti kokoši, vendar pa je Lojze sodnikom svečano zatrjeval, da je hotel priti samo do Lojzke. Vsa razprava je bila zelo šaljiva. Tudi sodniki so bili zelo dobre volje tako, da ga je sodnik vprašal: — Ali ste hoteli s kuricami gojiti ljubezen. — Sevala je France to sramežljivo zanikal in zatrjeval, dal v beg. stražnik pa je za njim ustrelil. Na strel je begunec padel in obležal. V resnici ni bil zadet, ampak se je samo pritajil. Komaj je stražnik pristopil, se je ležeči dvignil ter navalil nanj z drugim žepnim nožem, ki ga je imel pri sebi. Vnela se je obupna borba, v kateri je Obrni stražnika dvakrat močno ranil. Končno so prihiteli stražnikov! tovariši, ki jih je opozoril strel in so obvladali nevarnega Obrula. Prepeljali so ga v za-]>ore mariborskega okrožnega sodišča. Turjak brez vode. Svojih 500m nad morjem stoji Turjaški grad s trgom Turjakom. Ves okraj zelo trpi na pomanjkmiju vode. Majhen izvirek je v grapi pod trgom, vendar po suši usahne in j-' treba za vsakih 20 litrov vode čakati vso noč. Oh letošnji suši zlasti primanjkuje vode za živi.i» in ljudi. A dočim se ljudje še kako preskrbe z njo, lovi uboga živina roso po pašnikih, kakor čebele. Bog varuj, da h] nastal požar, in ogenj pretil uničiti naš veličastni grad. Zadnji čas je, da se zganejo odločujoči gospodje in zgradijo vodnjak, kjer bo v času suše dovolj potrebne vode za živino, še prav posebno pa za varstvo pri požaru. Dne V.). julija je padlo nekaj dežja, da so se liapile ptice, toda izvirki so ostali suhi, kakor so bili prej. > ji S SEKIRO UBIL OČETA Rugby, N. D., 5. avgusta. — Danes so zaprli tukaj 241etnega Amolda Hostbjora, ki je obtožen, tla je včeraj s sekiro usmrtil svojega očeta in nevarno ranil mater. Mati si je komaj ]>o-iskala zavetja pri sosedih. Fant je bil baje že dalj časa slabega zdravja. . Jr . • * Važno za potovanje. Kdor j« namenjen potovati v t fori kraj ali dobiti koga ad tam, je potrebno, da je poučen v vseh etvareh. TeUd naie dolgoletne ekninjo Vam aameremo dati najboljša pojasnil* m tudi ve potrebno preskrbeti, da jo potovanja udobno m hitra. Zato ee eampno obrnite na nae ta uea pajaet»&». 4f« preskrbimo v te, bodih prošnje m povratna dovoljo-aja, patna liste, vieeje *n sploh vse, kar jo *s potovanja potrebno v najhitrejšem času, in bar je giamte. aa najmanjše atrp&a. Nodriavljani naj no odUtajo do sadnjoge trenutka, kot predno ee dobi te Washingtona povratno dovoljenje. BE EN TUY PERMIT, trpi najmanj en maeee. FOite torej takoj aa breeplačna navadila tn aaaataalja ma Tam, da baete poceni m udobno potoval. ■ - . ♦ T » • SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUBEAU 216 West 16th Street New York, N. Y. Dopisi. Melrose Park, HL Tukaj vam pošiljam $."{ za naročnino za nadaljnib šest mesecev. Hvala, ker mi niste lista ustavili, ker sem že 1 mesec zaostal. Dne 19. julija je v Elniliurst, 111., po dolgi in mučni bolezni preminula Amalija Fisher, rojena Slejko, stara 50 let. Doma je bila iz vasi Gojače, fara ('er-niče, Primorsko. S spoštovanjem. Frank Krkocli. Kantner, Pa. Zadnji te«len smo imeli zelo deževno vreme, tako da je ]»o naših vrtovih sočivju precej škodovalo, sicer pa vse še precej dobro kaže. Z delom gre zelo po malem po tej našej okolici, kakor povsod drugod. Tem ]H>tom naznanjam rojakom volilcem, da kandidira na demokratskem tiketu za šerifa v Somerset County Mr. Joseph Korošec jr., sin Mr. Josepha in Fannie Korošec iz Somerseta. On je star 27 let, sam delavec, in ga ima vsak rad, kdor ga pozna. Ker na Somersetu domačini takorekoč kar med seboj podedujejo to službo in se je do sedaj oglasilo že 17 kandidatov, se priporoča rojakom volilcem, da oddajo svoj glas dne 17. septembra 1935 za svojega rojaka, kateri je edini Slovenec med njimi. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam! — Vaša naročnica, Mrs. Mary Skrl-Vidrih. ZANIMIV DOŽIVLJAJ Govorili smo o prijetnih in neprijetnih doživljajih, vsak je kaj rekel, najznačilnejša je bila pa zgodba prijatelja R—., ki jo je takole povedal: — Najlepša leta so bila sol-daška in vandrovska, in nikdar nt bom pozabil poti, ki sem jo peš prehodil od Kamnika preko Koroške, Tirolske, Švice in Iz Jugoslavije. Stoletnica "Lepe naše domovine." Letos je minilo 100 let, odkar je izšla v Gajevi "Danici" pr-vič Mihanovičeva pesem "Lepa naša domovina," ki je postala v harmonizaciji Josipa Kunjanina hrvatska himna in največja narodna svetinja Hrvatov, zdaj je pa tudi sestavni' del državne himne. Hrvatsko pevsko društvo "Jadran" je sklenilo vsaj skromno proslaviti ta jubilej Velike poneverbe v bolnišnici. Pred petrovgrajskim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti Dušanu Krakano-vičn, bivšemu ekonomu tamoš-nje banovinske bolnišnice, njenemu bivšemu knjigovodji in nekemu trgovcu. Vsi trije so obtoženi zaradi poneverbe nad lto.OOO Din. Zaradi razkošnega življenja so ekonoma že dolgo sumičili, da poneverja denar, a so pri revizijah našli vse njegove knjige v najlepšem redu. V redu so bile knjige tudi pri zadnji reviziji, nekemu članu pregledne komisije pa se je zdela sumljiva postavka o nabavi velike kolieinc graha. Vprašal ie neko bolniško strežnico, kdaj so zadnjič jedli grah, in ker je dobil za odgovor, da niso kuhali graha že več ko leto dni. so pregled razširili tudi na poslovanje skladišča in knjigovodstva. Na ta način so ugotovili. da sta ekonom in knjigovodja vpisala v knjige izmišljene nabave, potrdila pa jima je poskrbel njun pajdaš-trgovee. Ambrož Oblonšek prepeljan v Zagreb. Dne 17. julija >o prepeljali v Zagreb Ambroža OMonška, ki je pred tremi meseci ubil v Velikem Dolu Ano Pekšič in smrtno ranil svojo bivšo priležnico Ljubico Korenovo. Po zločinu je pobegnil v Avstrijo, pa so ira na Dunaju prijeli. V Zagrebu so ga takoj ziislišali. Oblonšek pri]M)veduje, da je kritičnega jutra navalila Ljubica Korentv-va nanj s sekiro, on jo je pa malo dregnil z nožem, na kar je priskočila Pekšičeva, ki jo je tudi zabodel, ni pa vedel, da jt obležala mrtva. To je zvedel šele onstran avstrijske meje iz novin. Z vlakom se je odpeljal po zločinu samo do Stenjevca, not eni jo je pa mahnil peš po hrvatskem Zagorju. Spotoma je srečal nekega Jožeta, ki tudi ni imel potnega lista in skupaj sta prekoračila avstrijsko mejo. Na Dunaju je njega prijela policija, njegov spremljevalec jt1 pa odnesel pete. iaročite se na "GZA8 NARODA", največji slovenski dnevnik e Združenih državah. iiii: "7ii2■ ., '...i-v-•:" ;;.....t ': ::• ::..r- . i _vv r ^ DENARNE POŠILJATVE j Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. V IDGOBLATUO $ M5____Dia. 10e $ fi£5.---------nu. tea $ 7.3t________Din. see $11.75_____Din. see sssje _____Din. ieae $47 J«_____u___Dia. tm V ITALIJO 19 JU .......... Lir iee P tlSJSB----Ur m i $44.41______________Lir 500 1 SttJfcO .......... Ur 1000 5 »17C— .......... Ur 20M i etc.— ............ Lir 3000 S KER EE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI OOR1 ALI DOLI wWhjmeetoo* kot seormj KtvedMo. bodle ▼ dinarjih aH Ura* dftvoljajomo le bolje pocajo. kraju tapteOlo ▼ dolarjih. t> JHffrtoi IU. SLOVENIC PUBLISHING COMJPXNY 42U* Narod«" (** NEW 10W. M. X. vse Nemčije prav gori do Hamburga. Z menoj je delil veselje ter križe in težave vandrov-skega stanu prijatelj Vinko Z—., mojsterski klepar, ki ima »edaj lep dom na Long Islan-du. — Dobra prijatelja sva bila, samo eno napako je imel: prositi ni znal. Vandrovcu, ki z jezikom štedi, se pa slabo godi. V splošnem je bil zvest spremil je valeč. Ce sem omago-val, mu je bodril, ležišče je znal pripraviti, za delo vprašati in ga dobiti, da bi pa ko ga kos kruha prosil, tega pa ne in ne. Prej bi mu bil jezik etrpnil, predno bi spravil prošnjo ust. Jezilo me je, pomagati pa nisem mogel; pa5 ni vsak človek za to. — V mali bavarski vasi sem mu jo pa pošteno zagodel. — Bilo je sredi vročega poletja, ko so hiš^ prazne samo-vale, in je bilo vse na polju. V gostem grmovju sva poiskala zavetja preti vročino in u-iribala. kje bi se dalo dobiti kaj za pod zob. — Pa bi vendarle stopil in poprosil, — sem ga nagovarjal. on je pa mižal in mi sploh n' odgovora privoščil. — Le čakaj, — si mislim, vstuucm in se odpravim. — Tudi grižljaja ne boš dobil, če bom jaz imel srečo. — Dober streljaj od grmovja, kjer sva počivala, se je konci obraslega kolovoza belila lepa kmečka domačija. P-.i niso imeli. To je bila prva dobrota. Bilo je poldne. Vezna vrata so bila na stežaj odprla. Zakasljam in pozdravim. Nobenega odziva. Pogledam nr desno v družinsko sobo. Prazna. Žive duše nikjer. Na mizi je pa stala ogromna skleda nekakšnih maslenih štruklje v. Od štruklje v se je kadilo. Prijeten dull me je zbod '1 nos. Sc* enkrat zakašljam in še enkrat pozdravim. Nič. Le lakota je dajala povelje: --Vzemi! Za dva dni jili bo dovolj. — Poželjenje je zmagalo. Z t»bema rokama sem objel do. jo dvignil in planil iz 11 i -št-. Nihče me ni ustavil, nihče me ni videl. Polje, odkoder s«» šli žanjei in žanjiee li kosilu, se je razprostiralo na drugi strani hiše. — Vidiš, kak > si naspanie-teii, Vinko, — sem i »ozdravil začudenega prijatelja, ko sem postavil skledo predenj, — saj so po teh krajih dobri ljn-dje. Saj dajo, če človek prosi. Poglej, celo skledo štruk-l.iev mi je dala dobra gospodinja. — Malo sram ga je bilo, toda jedel je (oziroma jedla sva) tla so se kar iskre kazale. — Ko sva ostanek pohasala v malho, me je prevzela poredna zloba in sem nedolžno rekel: — Ti pa nesi skledo nazaj in se gospodinji lepo zalivali. — Kar koj je bil pripravljen. — Jaz grem naprej, — sem dostavil, — me boš že dohitel. — On je nesel prazno skle-a ucvrl l>o tleželni cesti, kolikor m> me nesle noge in kolikor je dopuščala .preobilica štrukljcv v želodcu. — Vrhu klanca sem postni. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Po cesti je pridrvel prijatelj Vinko. Niti prej niti pozneje v življenju ni tako tekel .kakor takrat. Pol vasi je drlo za njim z burkljami, srjn in kosami, jaz pa pred njim. Ušel jim je pa le zato, ker je skušal mene dohiteti. Kako sva pozneje obračunala, ne bom /pripovedo^aL Trideset let je minilo od tistih dob, Vinko pa ni že trideset let štruklja pokusil in sploh dvomim, da ga bo še kdaj. "GLAS NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 7,1935/ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN J7. S. 'A. LOUIS ROBERT: Edeliua, iztegnjena na travi, kolena privzdignjena, s sklenjenimi rokami, je zrla v nebo, kjer so pluli majestetično počasi tenki oblački. Eden je za-strl solnce, ki je obsevalo pokrajino skozi ta pajčolan z medlimi žarki, polnim | m>1 juha v noga hrejienenja. Kdelina, ki je imela pesniško in torej tudi sanjavo dušo, je zrla na te slikovite prizore, malo dalj*4 je ležala tudi na travniku ndada igralka Tereza Arnal-tova in kramljala z dvema gospodoma, sedečima pred njo, s slikarjem Kabachom in z igralcem Petitom. Edeliua ju bila prišla s svojo družbo u-frrvat krasen poletni večer v dolino Sauiois, kjer so stari TiiKni, zdaj nepremični, pred velje vdra. Daleč tam nekje -e je skrival v svojem sivem dimu Pariz. Tereza, naslon jena na komolec, je nehala govoriti in o-pazovala je, kak.» pl««za po st«>-belcu zelenkasto rd«»č hrošček, ])odoben dragulju. Previdno j" izruvala stebelce. Hrošček je plezal mirno naprej, dokler ni priplezal do vrha. Potem se je njegovo telesce odprlo, prikazala so se krila in lirošček j" od letel. — O, kako čudovito je 1u! — je vzkliknila Tereza, ki je občudovala vse v naravi. Toda že je opazila na drugem stebelcu majčkenega pajka, ki je bil menda zatopljen v skrivnostno delo. Potem se je spustil s stebelca in Tereza je videla, kako jadra varno po zraku dalje. — Rahachoiic, pojdi pogledat tegale majčkenega pajka, ki hodi po zraku. Slikar se je približal. — Kaj še, — je dejal »meje, — saj ne hodi po zraku, temveč si sproti prede pajčo-vino, ki jo zanese veter k najbližjemu stebelcu. To j«' nio-t, po katerem se pajek izpreha-ja. Pajek je jadral na svoji nevidni pajčevini na drugo, višjo travo. Rabaclion je potisnil prst med stelwHi in pajek, ki se mu je bila pretrgala pajče- POLETNI VEČER vina, je padel ua tla in se začel plaziti k njegovi roki. Kar je ftdclina vzkliknila: — Pojdimo! Oblaki, plavajoči po nebu, bili zastrli solnce. — Pojdimo, v-c je tako vsakdanje saj se dobro uiti ne vidi... Bojim se, da bi me solnce ne opeklo, — je dejala Tereza in vstala. — Ali gremo v on i le gozdiček? Mimo je pritekel zajce. Kobila r, ščinkovee in kos so odrekali slavčku prvenstvo me«i j krilatimi pevci. — Med ma- i liom in prap'rotom so vodil", ozke stezice. KabaciiOU je k lakal predaj. liil je visoke i postave, nosil je kratko pri-j čftriženo bradico, na ustih neprestano smehljaj, bil je mlad in podjeten, skoraj ženski. — I pogiloal je veje, viseče na pot, in jih zopet izpuščal, «ia -«» švigale nazaj n;i svoje m"- sto. — Drugi naju nič ne brigajo. — je dejal Terczi. Glejte ga no petelina, — se je oglasil Petit, — prezira naju. — Odkar je postal slaven, razlikuje od drugih liki snob. — Tereza, drago dete, nikar ga ne poslušajte. Slikar o hrepeneli po tem lepem dckl"-tu, toda njene liibklonjnosti si j.i bil še nihče priboril. Z iz-■biro se ji ni nikamor mudilo, bilo ji je vseen.), ali Ih> to danes ali jutri. Na odločitev siji pripravljala zelo poča-i. — I pala je, da -e pojavi pravi morda nenadoma, nepričakovano, da izpregovori sladko be-m do, ]>olno nežnosti in -oka kot zrel plod. Edeliua jo opazila, da r* ura skoraj že sedem in da bi kazalo zapustiti ta kraj kljub vsej privlačnosti gozda. — A kaj, če bi večerjali kar tu? — je predlagala Tereza. — Vsi so >e strinjali z njenim predlogom. Večerjali -o v i*-: letni restavraciji pod drevjem, dočim je večerna zarja uga-a-l,i. Veter ji* naenkrat utihnil in zdelo se je, kot da bi se bilo naenkrat izpremenilo tudi podnebje. Ptic-.' so umolknile. Vsa narava je nečesa pričako vala, listje in stebelca trave na livadah so bila nepremična, \ se je vzbujalo misel, da se je čas za hip ustavil. Čar poletnega večera — ko se ti zdi, da vidiš krajino pred seboj samo v sanjah. Jedli so molče. < >-zračje hrepenenja in nemira jo l< žalo nad njimi. Bližina noči je vzbujala v duši občutek puščobe. Tereza je opazovala svojegi kavalirja Kaba"hona. Ali je i-mela baš njega trajno rada.' V vlaku, ki jih je peljal v Pariz je pu.-tila svojo roko v njegovi. Na stopnišču kolodvora St. Lana re je pa vprašala: — Kdo me bo spremil? -— Jaz, — so odgovorili vsi \ en glas. — Ne, ni treba, da bi spremili v>i trije. Saj veste, da stanujem daleč... a šla bi rada peš. Žrtev enega mi zadc- »je. Njen pogled je vabil Raba-4-houa. — Torej pojdem jaz, — j.*i dejal kratko. Prijel jo je pod roko in se-L-al razočaranima >prcmlje-' ah eina v roko. Ko sta bila že tako daleč, da ga nista mogla dišati, j«- dejal Petit K deli ni: — Pojdiva vsak na svojo stran, draga moja. lJaziti so morava. Zbogom! Napravil je nekaj korakov in ko je bil prepričan, da ga Edeliua ne vitli več, se je vrnil na cesto, po kateri sta bila krenila Rabaclion in Tereza, ■da s<» prepriča, če se bo njegov tovariš vrnil od vrat nj«*-ne hiše. Omamljena E\elina si je pa prižgala cigareto in zavila v ulico Pepinire; prispela je na boulevard Maleshrl>es in vstopila v tramvaj, ki jo je pripeljal v ulico Rouie. Počasi se je napotila na drugo stran, od-klenila vrata, stopila v hišico in se šla za hip nadiha t še svežega nočnega zraka. Vrgla t Ječo cigareto proč. Od zun:;j je ni bilo mogoče videti. Videla je, kako se od daleč bliža- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V j Italijo lista ne pošiljamo. ta dva, kako ji sledi silhueta moškega, ki se zdaj pa zdaj skrije. Ustavila sta se pred hišico. Ona se je z mehkim glasom zahvalila svoj e m n spremljevalen i:i se poslovila < d njega. Zaškripala so vezna vrata iu se zaprla, nekdo je stopal lahnih korakov po stopnicah in v temni sobi se je \ rgla srečna in smehljajoča se Tereza v naročje svoji prijateljici. 0 ZAPUŠČIN BANA JELAČiČA Po nekih zagrebških listih se je razširila vest, da so bili nekateri njeni, za muzej določeni, dragoceni predmeti nedavno prodani na dražbi. Ravnatelj arheološko-zgodi»vinskega muzeja je sedaj v listih zavrnil te vesti ter zatrdil, da ni ničesar iz zapuščine bana Jelačica, ki pripada narodnem muzeju, prišlo na dražbo. Neko starinsko, na dražbi prodano pohištvo ni iz te zapuščine in tudi razni srebrni predmeti ne spadajo k njej. Vse relikvije bana Jelačica so ostale ohranjene. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ iz 17- oTOLETJA " Spisal: ALESSANDRO MANZONI in^iiiU CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KNGL1SII SLOVENE KEADEB STANE 8AMO $2 Naročit« ga en — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET New York City. SPOPAD V SIOUX FALLSU Ko 80 se stavkokazi podali na delo v Morrell tovarno za razpošiljanje mesa v Sioux Falls, South Dakota, so naleteli na nio-čsn odpor štrajkarjev, ki set bore za boljše delavske razmere, V spopadu je bilo ranjenih na d petdeset oseb. Stavkokazi so se morali umakniti. [m 46 Ob pogledu ua plen so zmagglci pozabili we «voje načrte krvavega maščevanja. Zažeuo se h krušnim skrinjam; kot bi trenil, je kruh iz--ropan. Nekdo pa steče k prodajalniku, iztrga ključavnico, pograrfii denarne skledice, jemlje prgiščema, tlači v žejie in odide obložen z novci, tla se ]x>zneje jmvrue še po kruh, če ga kaj o-stane. Množica se razprši po skladiščih. Lotijo se vreč, vlečejo jih in prevračajo; eden obstopi vrečo z nogama, od veže odprtino in odvrže nekaj moke, da bi ji zmanjšal težo ter bi jo mogel odnesti; drugi vpije: "Čakaj, čakaj," se sklanja in ]>odklada predpasnik, ruto, klobuk, da prestreže nekaj božjega daru; ta plane k nečkani in vzame kos testa, ki se mu daljša in mu uhaja vsepovsod; -oni se je polastil sita in ga nese visoko v zraku; ljudje prihajajo in odhajajo: moški, ženske, otroci, vse rjove, suva in vrača sunke; bel, droben prah se spušča povsod, se dviga ]>ovsod in zagrinja vse kakor v meglo. Zunaj se gneča sestavlja iz dveh nasprotnih procesij, ki se izmenoma trgata in zapletata— ti odhajajo s plenom, oni silijo noter, da se ga naberejo. Ta'ko daleč so bile stvari, ko se je Kenzo, ki je bil že požvečil svoj kruli, bližal skozi predmestje vzhodnih vrat in se nevede napotil naravnost proti središču v&taje. Stopal je zdaj brzo, zdaj jiočasi, ker ga je množica ovirala, iu med hojo je glodal in napenjal ušesa, da bi iz tega nejasnega brnenja pogovorov zajel kakšno zanosi j vej šu novcu o položaju. In evo van: približno besed, ki se mu jih je na vsej tej poti posrečilo ujeti. "Razkrito je zdaj," je vpil eden, "nesramno sleparstvo teh malopridneže v, ki so govorili, da ni ne kruha ue moke ne žita. Zdaj je stvar jasna kakor solnce iu ne bodo nas mogli več za nos voditi. Živelo izobilje!** "Rečem vam, da ne bo vse to nič pomagalo," je govoril drugi. "To je udarec v vodo; pa bo tudi še slabše, če se ne izvede poštena pravica. Kruh bo poceni, a deuejo nam strupa vanj, da bodo ubogi ljudje eepali kakor muhe.-Že govorijo, da nas je preveč: rekli so to v odboru, vem zagotovo, ker sem sam na lastna ušesa slišal praviti neko svojo botro, ki je prijateljica sorodniku kuhinjskega hlapca pri enem izmed teh gospodov." Nekdo drugi je s peno na ustih izgovarjal besede, ki jih ni mogoče ponoviti; z eno roko je držal cunjav robec nad razinršenimi in okrvavljenimi lasmi. Nekate ri sosedje so mu pritrjevali, da bi ga potolažili. "Spoti, spoti, gospoda, prosim; dajte, da more mimo ubog družinski oče, ki nese peterim otročičem jesti." Tako je govoril človek, ki je omahoval pod veliko vrečo moke in vsakdo se je skušal umakniti, da mu napravi prostor. "Jaz?" je rekel nekdo dkoro tiho nekemu svojomu tovarišu. "Jaz požvižgam na vse to. Poznam svet in vem, kako se take stvari končajo. Ti bedaki, ki delajo zdaj tak Šunder, bodo jutri ali pojutrišnjem v velikem strahu tičali doma. Videl sem že nekatere obraze, nekatere poštenjake, ki krožijo po ulicah, se delajo neumne in beležijo, kdo je na delu iu koga ni; ko je nato vse končano, zberejo oni svoje račune i u »kogar zadene, tega zadene." "Peke ščiti,** je vpil zvonek glas, ki je poteg nil nase Renzovo pozornost, "sam provizijski namestnik." "Malovredneži so vsi," je rekel neki sosed. "Da, toda on je glava," je odvrnil prvi. Provizijski namestnik, izvoljen vsako leto po guvernerju -med šestimi plemenitaši, ki jih je predlagal dekurijonski svet, je predsedoval temu in provizijskemu sodišču; tudi to je bilo sestavljeno iz dvanajstih plemenitašev in poleg drugih opravil mu je pripadala predvsem živilska preskrba. Kdor je zavzemal tako mesto, tega je v časih la'kote in nevednosti moral nujno zadeti o-čitek, da je on povzročitelj zla, razen če je seveda napravil kaj takega kakor Ferrer, kar pa ni bilo v njegovi moči, če bi tudi bilo v njegovih mislih. "Zlobneži!" je vzkliknil drugi. "Ali je mogoče storiti kaj hujšega? Drznili so se trditi, da je veliki kancelar starček, ki postaja otročji, samo da bi mu izpodkopali zaupanje m u- kazovali oni sami. Trčiva bi bilo napraviti velik kurili k ter jih vtakniti vanj, la bi tam živeli od grahorja in ljuljke, kakor so hoteli ravnati z nami.** "Kruh, kaj.'" je dejal nekdo, ki je skušal naglo oditi. "Funt težko kaluenie, taki le hlebci, ki so se usipali kakor toča! In kako so rebra (H>kala ! Komaj čakam, da bom doma." M cd takimi pogovori, o katerih lic bi mogel reči, so li Renza bolj poučili ali bolj zmedli, in med neprestanimi sunki je mladenič končno prišel pred ono jiokuroo. Ljudstvo se je bilo že precej zredčilo, tako da si je m«»gi'I grdo, novo razdejanje dobro o-gledati. Zidovi m> bili ostrgani in o k ruše ni od kamnov in opek,, okna vržena s teča jev, vrata porušena. "To pa ni lepo.** je dejal Renzo sam pri sebi: "Če vse peči tako razbijejo, kje bodo pekli krulif V vodnjakih?" Medtem je planil iz srede množice preklet glas: "Tu blizu je hiša p rov iz i jskega namestnika: pokažimo mu, kaj je pravica, in izropaj-mo mu jo!" Zdajci se je bolj zazdelo, da so se vsi obenem spomnili zmenjenega dogovora, kakor da sprejemajo predlog. "K namestniku! K namestniku!" je iiliui klic, ki ga j«' mogoče slišati. Množica se v-a obenem zgane proti cesti, kjer je imenovana hiša stala ua tako . labem prostoru. T RIS A J STO POGLAVJE NcsVčni namestnik j«- v tem hipu kislo i?? naporno prebavljal obed, ki ga je bil požvečil brez teka in brez mehkega kruha, in je z veliko napetostjo čakal, kakšen ho konec tr nevihte, lie da bi bil najmanj sumil, da ta nevihta tako strašno iznese nad njim samim. Par poštenjakov je v diru preteklo množico, da ga obvesti. ka| se mu obeta. Služabniki, ki jih je bil hrup že privabil na vrata, so prestrašeni gledali po cesti v smeri, odkoder »e je bližal trušč. Medtom ko poslušajo opozorilo, se že prikaže sprednja četa; v naglici se opozorilo nemudoma sporoči gospodarju; dočim ta 'premišlja, da bi bežal in kako bi bežal, pride drug služabnik in javi, da ni več časa za beg. Služabnikom se jedva posreči zapreti vrata. Deuejo drog, prislonijo pod]»orne kole in stečejo zapirat okna. kakor 'kadar se bliža črno neurje in se vsak trenutek pričakuje toča. Rastoče rjovenje, ki prihaja odzgoraj kakor grom, odmeva po praznem dvorišču iti doni po vseii hišnih kotih in iz tega obširnega in zmedenega lirrancnja se slišijo močni in gosti udarci s kamnom na vrata. "Namestnika, nasilniku, izstradalca — hočemo ga, živega ali mrtvega!" (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "G L Z 8 V'AR 7) D~A " NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 7,1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 1 GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^- Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 8 Vratar prinese vrč z votlo. Svoj robec pomočim v vrč in mu umi jem obraz. Ko začuti mrzli robec na čelu in licih, izpre-leti nagel strah njegov obraz, strese se po celem životu, ustnice se mu tresejo in globoko dahne. Sedaj odpre oči. Ko me spozna, se njegove ustnice zavijejo v lahen nasmeh. Z globokim vzdihom dvigne glavo z moje rame ter z obema rokama potisne dolge lase s čela. — Ali vam je boljše? — ga vprašani. Molče prikima. — Potem se pel jeva domov. Zopet isti nemi odgovor. — Pojdiva! Njegovo roko potisnem pod svojo ter ga počasi vodim po stopnicah. Stopiva v noč in pokličem voz. Celo vožnjo proti domu sloni Albert molče v svojem kotu. Ko greva doma jk) stopnicah proti moji sobi, ga vprašani: — Ali bi hoteli pri meni popiti skodelico čaja? Mislim, da bi za vas bilo dobro. — Ne; sem truden. — Potem pa lahko noč in pozdravite se. Zopet prikima, ne da bi kaj rekel ter se obrne od mene, da bi šel proti svojemu stanovanju. Na pol stopnic pa obstane in zakliče čez ograjo: — Nikar mi ne štejte v zlo nadležnosti, ki ste jo imeli z menoj! In iskrena vam hvala. To noč nisem mnogo spal. Mislil sem na "gorenjega gospoda." In zjutraj, ko sem za svojo vsakdanjo pot v državno knjižnico ravno pripravil svojo mapo, j>oglcda prijazni, okrogli obraz gospe Hcnkel skozi priprta vrata. — Schlippekenova je tukaj in bi vam rada nekaj povedala o gospodu Albertu. — Naj kar pride. Smehljajoča se polna luna izgine in kot dolga senca pride gospa Schlippeke v sobo. Bela, trdo polikana čepica, ki jo je imela zavezano okoli vratu, je mogla veljati za znak njenega uradnega poslanstva. — Dobro jutro, gospa Schlippeke! Kaj pa dela naš bolnik? — Je dobro >pal in je zopet popolnoma dober. Iu rad bi vedel, ako more danes dopoldne še z vami govoriti. — Kdaj gre gospod Albert h kosilu? — Vedno fočno ob dveh, včasih malo prej, včasih pa tudi malo pozneje. — Potem mu povejte, da ga pozdravljam in da bom ob eni doma. Gospa se prikloni. — Klanjam se! Še globok priklon in molče gre skozi vrata. Grem v knjižnico in sem imel v rokah duhovito knjigo Margarete de Novarra "Heptameron des nouvelles." Nikakor nočem preiskovati, ali je bila vnema za zgodovinsko raziskavo ali pa vsebina knjige vzrok — ko med odmorom pri branju vprašam za uro, je manjkalo samo še nekaj minut do ene. Slaba kočija me je pripeljala domov. In ko grem po stopnicah, slišim, kako moja gospodinja med vratmi govori: — Mi je žal, gospod Albert, toda gospod doktor še ni prišel domov. — Tukaj sem že. Pozdravim Alberta, grem pred njim po hodniku, odprem vrata svoje sobe »n vstopiva. Albert položi svoj klobuk na mizo in mi ponudi roko. — Prišel sem, da se vam opravičim. Včeraj sem vam dal povod, da me smatrate za lahkomišljenega. — O, prosim-. — iSamo pustite mi to reči. Bil sem več kot nehvaležen, bil sem neolikan. č'e vam rečem, da sem bil preveč sam s seboj zaposlen, je to sicer oprostitev, toda zelo slaba. Zato se ne bom več opravičeval in prosim za vaše ]>otrpljenje. — Bili ste bolni, — mu pravim in mu ponudim stol, — in edini občutek, ki mi je Qstal od včeraj, je samo skrb, da ta dogodek ne bi imel kaj slabih posledic za vaše zdravje. — Je že minilo. — Tam gori je bilo tudi ozračje, da bi se človek zadušil. — To ni bil vzrok. — Senca velike potrtosti se splazi čez njegov obraz. — Pa tudi ni bilo prvič. — Zato pa morate kakega zdravnika vprašati za svet. — Zakaj! Da bi poslušal nekaj praznih besed: varujte se, pregibajte se in ne razburjajte se! — To si morem sam reči. Pa tudi vem, kje mi kuj manjka. Take neumnosti, kakor včeraj, ima moje srce navado delati. — Truden nasmeh zategne njegove ustnice, ko priklonili obraz, da se mu dolgi lasje vsip-ljejo čez lica. V tej besedi, v glasu, s katerim je govoril, je bila zgodovina življenja. Skozi misli mi šine, kar sem izvedel od Kolerja. Pri tem ]>opoliioma pozabim na razgovor in sem bil v zadregi, ko Albert naglo vstane in reče: — Gotovo sem vas že predolgo motil. — Ne, ne, oprostite mi, toda včasih sem malo raztresen -. Smeje mi ponudi roko. — Potem pa sva si podobna. Četudi v splošnem ni vedno res, da ljudje svojemu bližnjemu radi odpuste napake, s katerimi so sami obdani, ali morem zato od vas ravno za to napako pričakovati potrpljenje v najinem občevanju? — Prijazno me pogleda v oči in vzame klobuk. — Ali ste že kosili? Ne? Potem pa mi napravite veselje in bodite moj gost. Rad bi porabil vaše sinočno povabilo. In nato sem še tako dolgo sam sedel pri mizi, da mi bo sedaj veliko veselje, ko bom mogel zopet enkrat piti kozarec vina v dragi družbi. NAJMANJŠI ZRAKOPLOV V ANGLIJI 23Ietni tehnični inžinir Stephen Applehv j«- izdelal letalo, ki ga vidite na sliki ter je najmanjše v Angliji. Dolgo j«* dvanajst, visoko pa jn-t čevljev. Baje bo mogoče ž njim preleteti Go milj na uro. Stroški za gazolin bodo znašali samo en cent na uro. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan m tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpt* slali za Novo leto i« ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jt pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, ko jih imen« so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov našeljinih. f» (Dalje prihodnjič.) CALIFORNIA: San Francisco, Jacob LmmHb COLORADO: Pueblo. Peter CaUg. A. Saftl« Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. BevMC, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) JoUet, Mary Bamblcb, Joseph ▼at Ul Salle, J. Spelioh Mascoutah, Fraulc Angustln Nortb Chicago, Jože Zelene KANSAS: jlrard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoplvec Steyer, J. feme (sea Pecna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stalar MINNESOTA: Ckisholm. Vrank Gonle Ely, Jos. j. Peshel Eveletb, LouIb OouCe Gllliert. Louis Vessel Hibhin&. John PovBe Virginia. Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup. M. M. Pun Ian Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Fails, Frank Mask OHIO: Rarberton, Frank Trohr Cleveland, Anton Boliek, Chas. Kar linger, Jacob Resulk. John Sis polk Glrard, Anton Nugode Lorain, Louis Balant, John Kun* Se Warren, Mrs. 1 Rachai Youngstown. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb. J. Brezove« Ex do rt. Louis Sapaniif Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaala Greensburg, Frank Novak Jofcnstowa, John Polauta Krayn. Ant. Tauftelj Lnzerne, Frank Balloch Manor, Frank Demshar Midway, John Žnst Pittsburgh, J. PogaCar Presto. F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer Weat Newton, Joeeob Jovan WISCONSIN: MUwaukee. West Allls. Frank &k<* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Bock Springs, Louis Tauehar DlamondvlUe, Joe Rollch NAČRT ZA POVRATEK HABSBURŽANOV Iz Berlina poročajo: Vprašanje habsburške restavracije tvori še vedno eno največjih skrbi nacijonaliie soeijalističiie Xemčije, ki vi t<'in pravijo liit-lerjevske informacije: — Prvi korak k temu naj bi bil povra-tek bivše cesarice Zite in njenega sina Otona na Dunaj. 1'stoličeiije Otona pa naj bi se ne prepustilo izidu ljudskega glasovalija, čegar rezultat je tudi pri največjih pripravah končno vedno le negotov. Stvar mora biti sigurna, a vendar izvedena tako, da se (»čuva vsaj videz ljudske volje. V to svrlio namerava vlada pozvati župane, naj vsak za svojo občino izjavi, kaki) stališče zavzemajo njegovi ljudje napram vrnitvi ITabsburžanov. Seveda ne mori' biti nobenega dvoma, kako 1m> to glasovanje izpadlo, ako pomislimo, da so vsi župani imenovani od režima. Poleg tega pa organizirajo legitimisti po vsej državi živahno in vztrajno agitacijo ter zbirajo vsepovsod podpise za vrnitev Hahsburžanov. Pri tem jim gre posebno na roko duhovščina, iz česar je razvidna tudi vloga, katero namerava igrati pri restavraciji katoliški klor. Ta pa izvršuje le direktive iz Vatikana. kjer vidijo v Habsburžanili nosilce dalekosežnih političnih načrtov. Energično podpira akcijo za obnovo monarhije medli a vod no židovstvo, predvsem s silninji finančnimi sredstvi, čemur se ni čuditi, saj tvorijo Ži-dje dobro desetino današnjega Dunaja. Advertise in 'Glas Naroda** BREZ DRUŽINE NI DRŽAVE AVGUST S. Majestic v Cherbourg 10. 1 :i. 14. 15. 18. 17. 2L "-iS. ao. 31. lie de France v Havre Conte Grande v Trst Bremen v Bremen Manhattan r Havre Chaniplain v Havre ltereiignria v Cherbourg Conte di Savoia v Genor Norma ud ic v Havre Ai|uitania v Cherbourg Kuropa v Bremen I>afajrette v Havre ltorna v Trst Washington T Havre Majestic v Cherbourg Bremen v Krpioen lie de France v Havre Rex v Genoa SEPTEMBER: 4. septembra: Normandle v Havre 5. septembra: Chaniplaiu v Havre 7. septembra: Aquitunia v Cherbourg 10. septembra : En ropa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra : Majestic v Cherbourg 14. septembra : Lafayette v Havre Conte Crande v Trst 17. septembra: Bremen v Bremen 10. septembra : Bcreiiistria v Cherliourg 21. septembra: lie de France v Havre 21. septembra: IJex v fZenoa ".C>. septembra : Washington v Havre ■J«5, septembra: Champlain v Havre Ai|uitai:ia v Cherbourg 27. septembra: Kur..|-a v Bremen ZBIRKA, Ena izmed prvih reform, ki se je je b»til boljše viški sistem ]m> svoji zmagi, je bila ta, da je -kn^al odpraviti družino v našem smislu po načelu, da pomeni država vse, posameznik pa nič. Staršem so jemali otroke že v najbolj nežni dobi in skrbeli zanje v {»osebnih zavodih, potem jih vzgajali v posebnih vzgojevališčih. pri čemer so polagali manj važnosti ua pouk v običajnem pomenu besede nego na vzgojo t4v duhu komunistične skupnosti.'* Pojem "druži ne" naj bi se pri vzgoji otrok >pli»!i izločil Kakor je razvidno iz nekih vesti iz Moskve, so te namere doživele popoln polom. Sovjetski voditelji so začeli namreč propagirati povratek k družinskemu življenju, izdelali so celo načrt, po kateremu naj bi sestavili v vsakem kraju seznam "vzornih družin." Tudi tisk priohčuje v zadnjem času številne slike, ki prikazujejo složno sodelovanje staršev in otrok v družinski skupnosti. V nekih manjših občinah «so si izmislili celo nagrade za takšne družine in država jim misli dati posebne ugodnosti. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. NAJDRAGOCENEJŠA BISERA SVETA Xa londonski ruski umetniški razstavi sta se sešla dva najdragocenejša bisera sveta. Kn biser se imenuje Pelogrina in je last kneza Jusupova. Drugi je last abereornsko vojvodi nje, ki je poslala svoj biser na to razstavo, da ga primerja z Jusupo-vim biserom. O tem biseru pravijo. da je del onega bisera, ki ga je Kleopatra raztopila v strupeni pijači, ki jo je dala rimskemu vojskovodju Marku Antoni ju. Kosneje je del tega bisera dobil španski kralj Filip IV., ki ga je podaril infant i nji Mariji Tereziji. Nekega dne pa se je biser pojavil v Rusiji, kjer ga je dobila neka kneginja .Tu-supovih. Biser abereornsko voj-vodinje, ki ima tudi ime Pere-grina, pa je bil nekoč last Filipa TI. iz Španije, nato ga je dobil Jožef Bonaparte, slednjič ga je imel Napoleon III., ki ga je prodal prvemu vojvodu Abercom. Z veliko napetostjo so strokovnjaki primerjali oba velikanska črna bisera in so dognali, da sta neprecenljive vrednosti. Vnk zastopnik lite potrdila n it» U, kater« Je prejel. ZuUpnfte roj* UPBAVA "QLA3 NAM02A' ■ ■■■■■I IHIM——HMmi SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BURK Al7 ti« WIST litta STREET NEW TOKE, N. 1 PI&ITE NAM ZA CEN* VOZNIH LMTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE SMimiHi—■■—immmium—— ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cona ........................ ANDREJ IIOFFK ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA ...........-....................35« BELK RAJSKI BISER ............................................33f ISOŽIC NI DAROVI ....................................................35« ROJ IN ZMAGA ........................................................20« CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45t CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30« čarovnica s starega grada ....................mr DEVICA ORLEANSKA ..........................................50f DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40« ELIZABETA. IIČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK ............................................35« FRA DIAVOLO ........................................................50« FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Miir-inski. 7_' str......25 IIEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA .................. 40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRALIEVIČ IN BERAČ ....................................... KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora> .....:i«e KAJ SE JE MAK ARI* SANJALO ........................2 oe LIIDEV1T HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Smit) .................................30c MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 7.V MARON. kršranski derek iz Libanona ...............i« Ml SOLINO, ropar Kalahrije ................................40c MRTVI (JOSTAČ ......................................................»."k- MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................?Uc MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 2.~»r NA RAZLIČNIH POTIH ...................................... 40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PA BERK I IZ ROŽA ................................................2"»c PARIŠKI ZLATAR .................................................H.1c PO/I<;\LE( ............................................................23e PRSTI BOŽJI ............................................................30C PRAPREČANOVK ZGODBE ................................. POVODEN J (spisal Krištof fcmit) .......................30c PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30r PRAVU K'E IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. z v................... 40c II. zv.................40e PRAŠKI JCDEK .....................................................25« PATRIA (pov<*st iz irske zgodovine) ..................3®e poslednji mohikanec ...................................30c PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik. IIH str: i ni. Tr»la v«-z.......................1.— PRISEGA HI BONSKEGA GLAVARJA.......30 PRVIČ MED INDIJANCI .................... .30 PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIONARJEV ...........................30 PRAVLJICE. Košutnik. 11. ?.v.>K>k. Cena ...... '-<33 PRAVLJICE. II. Mayer. Cena ................ -it^ RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c REVOLCCIJA NA PORTUGALSKEM .............30e rinalik) rinalbini. Cena .............. Ji« ROBINZON ................................................................ »Oc ROBINSON (Velika izdaja) ...................70 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ ~r»0 STRIC TOMOVA KOČA Cena .............. .50 Sl eški invalid ....................................................35e SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ............30c SVETA NOTBCRGA ................................................35e STEZOSLEDEC .........................................................30c SVETA NOČ (pripovedke) ...................................30e TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30e TCRKI PRED Dl*NAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda v«) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. *v. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IX ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......1.— VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ...................................................... $1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ..........-........................................ 50c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60« ZIjATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40c U. del ..............40e ZBRANI SPISI ZA MLVDINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.)t Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.>. CanRl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.), iianj;! .............. ^0 Naročite jih pri: - • KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18tK Street : : : New York, N.Y.