408
Kmetijstvo.
Robkanje grozdja.
V vinorodnih krajih se dela zdaj na to, da vino-rejci ločijo jagode od grozda, ali robkajo grozdje, da ne bo vino pretrpko in da ne bo imelo neprijetnega okusa po hlastinah. Nekateri že delajo tako in zato so njih vina vbranega ali harmoničnega okusa, se lažej prodajejo in dražje plačujejo, kakor navadna vina, posebno taka, katera so neprijetno trpka, in niso za nobeno kupčijo. Samo malo je še takih pivcev, katerim vgaja ona trpkost, ki stiska usta in dela dolge zobe.
Tudi pri nas se Siri spoznanje, da so vina iz rob-kanega grozdja, kakor istrska in dalmatinska, boljša in zato vidimo,  da prihaja  čedalje   več teh vin v deželo,
drugo pa da se umika v ožje kroge; tudi v Trstu ss istrska vina skoro popolnoma izpodrinila turlansko črnino; samo lani, ko je bila v Istri slaba vinska letina, se je prodalo iz naših boljših kletij nekoliko vina v Trst.
Žal, da letos ne bo imela naša ravan skoro kaj izvažati, ker so domače trte malo da ne prazne. Pridelek iz starih nasadov ne bo zadostoval niti za domače potrebe. Pravilni novi vinogradi pa so dobro obloženi ter obetajo obilno trgatev. To dokazuje zopet jasno zadosti, da treba slednjič opustiti stare, prvotne nasade, namreč v katerih so trte razpete od grma do grma, ter lotiti se nasajanja pravilnih, čistih vinogradov s trtami boljših vrst od naših domačih. Saj imamo lepih izgledov zadosti v deželi, ki nam jih dajejo najrazumniši naši trtorejci. Le posnemajmo jih! Na ravani olajšuje obdelovanje Sackov globoko segajoči plug, ki so ga lani prav močno rabili z izvrstnim uspehom. Tudi trtne vrste so že izbrane kolikor za fina, toliko za navadna vina in sicer trte, katere so v vsakem oziru boljše od starega Korvina. Ta ima posebno to slabo lastnost, da prepozno zori, zato se hlastina ne odreveni, ampak ostane zelena in nasledek temu je, da ima iz tega grozdja narejeno rino tudi v dobrih letinah močan okus ne samo po hlastini, ampak tudi po zelenji („verdeuru) in da ga ne zgubi niti poleti, marveč a obtiči celo v starih vinih.
Tej nepriličnosti je v okom priti, če ločimo jagode od grozdov. To delo nam olajšujejo mreže za robkanje, kakoršnih je dobiti v različni velikosti v kupčiji. Še lažej opravimo delo, če nekoliko zmastimo grozdje in je šele potem orobkamo na mreži, ki je raztegnena nad čebrom. Če se tudi kaka jagoda ne zmasti, izloči se vendar iz nje ves sok med vrenjem, ali pa slednjič v stiskalnici. Na Francoskem okoli Bordeauxa, kjer pridelujejo najfinejša vina, se orobkajo cele jagode in kakoršne so, gredo v kipelno kad (čeber); vino je vsled tega le še milejše. Tako naj ravna, kdor hoče imeti prav fina vina; z našim domačim grozdjem pa ni treba tako delati, ker nam bo dajalo vedno le navadno vino.
Za robkanje grozdja v velikih množinah rabijo razne mehanične priprave, kakor Mabille-jev, Gaillot-ov. Brtig-gemann-ov, in v novejem času Garolla-ov robkač; zadnji je s parnim gonilom. Vse te priprave pa so le malo razširjene med vinorejci, ker so v obče predrage.
V Dalmaciji rabijo v nekaterih velikih kleteh navadni grozdni mlin v zvezi z železno mrežo in s to pripravo gre delo lahko in naglo od rok.
Na dveh močnih stojalih, visokih 25 ctm. nad zemljo, sloni 5 m. dolgo, 50 cm. visoko korito iz močnih, tesno skupaj zloženih desk, z dvema sloniloma, na katera se polagajo mreže za robkanje grozdja, na en konec korita se pa postavi na dve stojali grozdni mlin. Sproti, kakor se sipa grozdje v mlin vrti delavec gonilo ter masti grozdje.
Zmaščeno grozdje pada na spodej stoječo mrežo koja zadržuje samo hlastine in lupine, ko se sok odceja v podloženo  korito in ž njim  vred  podajo vanje  tudi
409
pelke in ločene lupine. Kadar je mreža pod mlinom na-vrhana z grozdi, pomakniti jo je sredi korita, pod mlin pa je postaviti drugo mrežo, katera potem deluje najprej. Dva delavca ali tudi delavki vsak na eni strani korita orobkata v malem času že zmaščene grozde na srednji mreži s tem, da jih z rokami drgneta gori in doli po mreži in od časa do časa z močjo mečeta ob njo.
Gole hlastine se poberejo z mreže in pospravijo v kcših ali drugih posodah, da se potem sveže ali posušene pokladajo živini kot izvrstna piča.
To delo se vrši prav naglo, da se mreže lahko ne-prehcma prekladajo pod mlinom. Korito je cb straneh na nekaterih mestih prevrtano in po dotičnih odprtinah se odceja mošt v podstavljena vedra, brentače, skale ali druge pripravne posode, lupine pa se posnamejo z vrha in se potem vložijo na mošt v ktpelni kadi.
Kdor hoče pospešiti delo, da gre še nagleje od rok, postavi na drugi konec korita še en grozdni mlin, da se napravi večzmaščenega grozdja za robkanje. Tako pripravo je dobiti po prav zmerni ceni in rabimo jo lahko tudi za maščenje belega grozdja.