»Glasbena Matica« v Ljubljani pripravlja /.a februar koncert, na katerem se bodo peli Foersterjevi »Turki na Slevici«. Razun tega bosta — glasom poročil naših dnevnikov! — v letošnji sezoni še dva koncerta. Meseca marca se bo izvajalo Dvofdkovo delo »Mrtvaški ženin«, aprila meseca pa bo »velik« koncert skladateljev Ipavcev.
Na šoli Podružnice Glasbene Matice v Trstu poučuje letos 8 učiteljev. Pričakovati je, da se zavoda spomni tudi država s kako podporo, kajti do sedaj je zavod lezel iz pri-mankljaja v primankljaj.
Pevsko Društvo »Trst« vodi Vasilij Mirk in je sedaj upati, da se društvo oprime tudi novejše slovenske glasbe.
Dunajski A-capella-Zbor je prednašal dne 22. decembra 1912 in 23. januarja t. 1. na koncertu narodnih in vojaških pesmi slovensko narodno »Prišla je miška« (»Kam 'mal ein Mauschen«).
Slovansko Pevsko Društvo na Dunaju je imelo dne 5. januarja t. 1. svoj koncert. Med slovenskimi točkami omenjamo Emila Adamiča moški zbor »Dan slovanski« (iz »N. A.«) in »slovenske koroške narodni pesmi« v Devovi harmonizaciji. Vest o tem koncertu posnemamo iz češkega lista »Vestnik pevecky a hudebni«! Vodstvu tega društva se še vredno ne zdi, da bi vsaj obveščalo na Dunaju nahajajoče se uredništvo našega lista o svojih prireditvah, dočim nam zunanji in zlasti češki virtuozi pošiljajo lastnoročno vabilo na poset svojih koncertov in koncertne karte ! Opozarjamo na to dejstvo slovenske člane tega društva. Morda ima vendar eden ali drugi izmed njih naš list in ga tudi čita.
»Cerkveni Glasbenik« (Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani, mesečnik z glasbeno prilogo, celoletno K 5—) ima v 1. letošnji številki sledečo vsebino: dr. Josip Mantuani: Zgodovinski razvoj slovenske cerkvene pesmi (začetek); dr. Kimovec: Začetni pevski pouk; K. Adamič: Josip Cimermanf; Dopisi; Razne reči; Oglasnik. Glasbena priloga : 2 antifona Ign. Hladnika.
Fran Gerbič je dovršil svojo novo opero »Nabor«.
Umrl je 17. decembra 1. 1. v Celju učitelj »Glasbene Matice« Viljem Seifert na zastrupljenju z nikotinom. Bil je doma v Unhoštu pri Kladnem na Češkem, absolviral praški konservatorij in nato služboval po različnih hrvaških mestih, dokler ni prišel pred prilično dvema letoma v Celje.
Josip Cimerman, organist na Dobravi, je umrl dne 27. oktobra 1912 v deželni bolnišnici v Ljubljani. Bil je rojen dne 30. avgusta 1861 v Lazih, župnija sv. Helena ob Savi. Obširnejši nekrolog je objavil Kari Adamič v 1. štev. 1913 »Cerkvenega Glasbenika« str. 5 si.
Filip Krajnc, črkostavec, dolgoletni pevec (tenor) pri slovenski operi, je umrl 1. februarja t. 1. v Feldhofu pri Gradcu.
Izza tujih odrov.
Na Mestnem Gledišču v Lvovu je angaževan nov kapelnik — gospica Unda Kitschmannova, rojena z Dunaja. Ona je 19 let stara. Njena opereta »Poslednja noč« je imela v Varšavi vspeh.
»Zlatorog«, baletno pantomimo po Baumbachovi pesnitvi, spisal 5. pl. Žunkovič, uglasbil Erich J. Wolff, je uprizorilo Češko Narodno Gledišče v Pragi meseca januarja 1913 pod vodstvom ravnatelja Kovafovica.
12
Dunajska dvorna opera je izvajala Wagnerjevega »Tannhauserja« v pariški obdelavi. O tej priliki je objavila kneginja Metternichova v »Neue Freie Presse« svoje spomine na premiero Tannhauserja v Parizu, na svojo intervencijo v prid tamošnji uprizoritvi omenjene opere.
»Feuersnot«, starejše delo Riharda Straussa, so vprvič predstavljali v Češkem Narodnem Gledišču v Pragi pod vodstvom Kovafovica z velikim vspehom. Partije za zbor so najtežje, kar jih je Strauss napisal.
Walter z Walterhausena, čigar opera »Oberst Chabert« je imela na Dunaju srednji vspeh, dela na novi operi »Azio in Azisa« (snov iz »Tisoč in ene noči«).
Nove operne predstave: Ernst od Dohnanya: »Teta Simona« komična opera, (Draždane, Kraljevo Dvorno Gledišče, srednji vspeh). — Leo Fall: »Dijaška grofica« (Die Studenten-grafin) opereta, (Berlin, Gledišče am Nollendorfplatz; slab * vspeh). — Kurt Hosel: »Wieland der Schmied« (Berlin, Nemška Opera). — Camille Erlanger: »La Sorciere(Paris, OperaComique). Eugen d'Albert: »Verige ljubezni« (Draždane, Dvorno Gledišče). — Joseph Holbrooke »The Children of Don« (»Donovi otroci«) (London). — Ricardo Zandonai: »Melenis« (Milan, senzačni vspeh). — Pierre Mamice: »Lanval« (Weimar, Dvorno Gledišče).
Odmevi iz koncertne dvorane.
Pevska Zveza Moravskih Učiteljev (Pevecke sdruženi moravskych učitelu) je sedaj tudi na Dunaju priredil velik koncert; koncert v pravem zmislu besede z zanimivim, odlično izvrševanim programom. Tudi slovanska moderna je bila zastopana (Novdk, J. B. Foerster, Ostrčif). Naj bodo tu zabeležene besede, s katerimi je pozdravil kritik dnevnika »Neue Freie Presse« (štev. 17.366 z dne 27. dec. 1912) to imenitno jednoto: »Der von rein kiinstlerischen Absichten geleitete Bund besteht aus relativ wenigen Kopfen, aber es sind eben Kopfe, nicht nur Kehlen. Die musikalische Sicherheit aller ist ebenso stau-nenswert wie die feinfiihlige Unterordnung jedes einzelnen. Das Auswendigsingen hat nicht nur die vollige Beherrschung des Stoffes zur Voraussetzung, es ermoglicht auch den Sangern, allen Bewegungen ihres vorziiglichen Dirigenten, der Herr Professor Ferdinand Vach ohne Zweifel ist, mit gespannter Aufmerksamkeit zu folgen und seinen leisesten Winken zu ge-horchen. Entscheidend fur ihren grossen Erfolg ist die hohe musikalische lntelligenz, die vom Dirigenten ausgeht und von der die ganze Korperschaft getragen wird. . . .«
Stoletnica C. kr. Družbe Prijateljev Glasbe na Dunaju. Od 30. nov. do 7. dec. 1. 1. so se vršile slavnosti o priliki stoletnice Družbe Prijateljev Glasbe. Otvorila jih je slavnostna maša v dvorni župni cerkvi, pri kateri so proizvajali mašo F-dur ustanovitelja Pevskega Društva omenjene družbe /. Herbecka. Jedro vseh slavnosti, ki so začele s slavnostno sejo in obsegale operno predstavo, komorni koncert, glasbeno-znanstveno predavanje, sprejem pri dvoru in v rotovžu, ogledovanje Schubertove hiše, obisk grobov glasbenih herojev in mestnega muzeja itd., so bili 3 slavnostni koncerti; prvi z Beethovnovo »Missa so-lemnis«, drugi z Goldmarkovo simfonijo Es-dur, Brahmsovim klavirskim koncertom B-dur in Schubertovo simfonijo C-dur ter tretji z Bachovo kantato »Nun ist das Heil und die Kraft«, Bracknerjevo deveto simfonijo in VVagnerjevimi fragmenti iz >Parsifala«. Razun tega je priredil v okviru slavnosti Orkestersko Društvo praznujoče družbe, obstoječe izvečine iz diletantov, svoj