Posebna izdaja
JANUAR 1970
skupil O ST
c^tostCcr szd£ tju&tfcMCL. 'mosie--|TCitje
Na rob osnutka statuta občine Ljubljana Moste-Polje
Gre za dograjevanje sistema
OBČINSKIM IN MESTNI SKUPŠČINI V LJUBLJANI SO PREDLOŽENI OSNUTKI STATUTOV OBČIN IN MESTA. NALOGA SKUPŠČIN JE TA GRADIVA PROUČITI, JIH V NAČELU POTRDITI OZIROMA DOPOLNITI IN DATI V JAVNO RAZPRAVO, KI BO POMENILA ZAKLJUČEK VEČLETNEGA DOGRAJEVANJA KOMUNALNEGA SISTEMA V LJUBLJANI.
Vse bolj se uveljavlja spoznanje o tein, da je za smotrno 'reševanje nalog temeljne družbenopolitične skupnosti v Ljubljani potrebno razmejiti pravice in dolžnosti mesta in občin ter oblikovati tako samoupravno ureditev, ki bo ob najširšem sodelovanju občanov učinkovito zagotavljala izpolnjevanje teh nalog.
Ne glede na dosedanja dokaj različna stališča, izhodišča in predloge je prevladalo mnenje, da vsebina novega ni le v sami reorganizaciji komunalnega sistema v Ljubljani, temveč v njegovem dograjevanju.
V Ljubljani se je — kakor v vseh večjih mestih v Jugoslaviji — pogosto spreminjala politično teritorialna ureditev. Spremembe niso bile same sebi namen, temveč so bile vsakokratni odraz družbenoekonomskih in političnih odnosov v razvoju jugoslovanske in slovenske socialistične družbe.
rak v procesu razvijanja samoupravnih skupnosti. Ljudski odbori so začeli iz lokalnih organov državne oblasti preraščati tudi v organe samouprave v občinah. Z uveljavitvijo splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev je bilo v avgustu leta 1955 mesto Ljubljana razdeljeno na 9 ob-
nizacije spremenil in demokratiziral ves sistem urejanja družbenih zadev v občini. To dejstvo pa je odprlo tudi široke razprave o pereči problematiki organizacije in funkcioniranja komunalnega sistema v mestu Ljubljana.
Tudi pomanjkanje pripravljenosti za samoupravno spo-
Od razvejane organizacije organov ljudske oblasti med narodnoosvobodilno borbo in neposredno po njej je bilo mesto Ljubljana leta 1948 razdeljeno na rajonske in krajevne ljudske odbore; splošni zakon o ljudskih odborih iz leta 1952 pa je pomenil že odločilen ko-
OBVESTILO
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje daje osnutek statuta v javno razpravo vsem družbenopolitičnim in drugim organizacijam v občini.
Skupščina občine zaradi obravnavanja osnutkov statutov občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljana sklicuje zbore volivcev v času od 15. do 25. januarja 1970.
čin (Center, Črnuče, Bežigrad, Moste, Rudnik, Polje, Šentvid, Šiška in Vič). Območje mesta se je s to reorganizacijo razširilo na bližnjo okolico in naselja, ki so neposredno težila k mestu.
V	letih 1961 in 1963 so se nekatere občine združile tako, da imamo danes v Ljubljani 5 občin (Center, Bežigrad, Moste-Polje, Šiška, Vič-Rudnik).
V	procesu decentralizacije in deetatizacije kot osnove demokratičnega in samoupravnega sistema je nastajala potreba po novih oblikah sodelovanja in organizaciji komunalne ureditve v Ljubljani.
Zaradi bistvenih sprememb v našem družbenopolitičnem sistemu ter prakse in izkušenj pri razvijanju komunalne samouprave v Ljubljani je prišlo do ustavnih sprememb, ki vsebujejo tudi temelje za urejanje problematike mesta, razdeljenega na občine.
Proces deetatizacije na vseh področjih družbeno ekonomskega življenja in proces razširjanja samoupravnih pravic delovnih ljudi je s prenosom mnogih funkcij na delovne in druge samoupravne orga-
razumevanje v preteklosti je prispevalo h kopičenju nerešenih problemov v Ljubljani. Neupoštevanje materialnih možnosti občin in mesta in razlike med možnostmi in željami so marsikoga vzpodbujale k zaključku, da je mogoče materialne in druge probleme reševati le z rušenjem obstoječega komunalnega sistema v Ljubljani in z vzpostavitvijo ene občine. Talca izhodišča pa so se pokazala kot nesprejemljiva, ker z njimi ni mogoče reševati materialnih problemov, ki bi se na širšem območju, tj. v eni ljubljanskih občin, še bolj zaostrili.
V nasprotju s takimi predlogi je sledilo povsem jasno politično izhodišče, da ni ključno vprašanje ena ali pet občin, temveč vzpostavitev take komunalne ureditve, v kateri bo mesto odgovorno za skupne mestne zadeve, občine pa odgovorne za zadeve občinskega pomena, kar je dobilo svojo potrditev tudi v XVIII. amandmaju.
Poleg navedenih ustavnih izhodišč pa je treba pri urejanju odnosov med mestom in občinami upoštevati še splošne
Jama cazpcaua a statutih
V prizadevanjih za nadaljnji razvoj komunalnega sistema v Ljubljani moramo izhajati iz spoznanja, da je družbena vsebina delovanja ustanov komunalnega in celotnega družbenopolitičnega sistema bistveno odvisna od stopnje razvitosti samoupravnih odnosov v družbeni bazi in od dejanskega vpliva združenega dela na osrednje inštitucije političnega sistema.
Zaradi znanih slabosti in težav v uveljavljanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in drugih onlikah neposredne demokracije je iluzorno pričakovati, da bi lahko težave, ki so v bistvu težave graditve socialističnih družbenih odnosov, premagovali zgolj z organizacijskimi posegi v komunalno ureditev Ljubljane. Pomen teh posegov se je od časa do časa v Ljubljani nekoliko pretirano poudarjal; ob tem pa so ostajali v ozadju tako dosedanji napori in uspehi kakor tudi bodoče naloge v zvezi z nadaljnjim samoupravnim povezovanjem vseh družbenih dejavnosti v mestu, integracijski procesi se s sprejemanjem oziroma spreminjanjem mestnega in občinskih statutov niti ne začenjajo niti se ne morejo s tem končati.
Z družbeno in gospodarsko reformo doživljamo ne samo v Ljubljani, temveč po vsej Jugoslaviji bistvene premike, ki postopoma odpravljajo dosedanjo zaprtost družbenopolitičnih skupnosti in rušijo vsakršne administrativno teritorialne ovire. Zato so razprave o dilemi ena ali
pet občin danes le še zapoznel odmev stanja, ki smo ga v mnogočem presegli že z dosedanjimi procesi povezovanja.
Pri tem ne gre samo za kompromis med skrajnimi možnostmi, temveč za oblikovanje takšne samoupravne organizacije mestne skupnosti, ki bo najustreznejša rešitev specifičnih problemov samoupravne ureditve mesta pa da bo hkrati tudi funkcionalno vključena v naš celotni družbenopolitični sistem. Zato naj statuti v sedanji fazi razvoja pravno uredijo premike, ki so jih prinesli integracijski procesi zadnjih let, in na osnovi materialne baze m politične analize problemov na politično odgovorni osnovi uzakonijo nove spremembe v odnosih, hkrati pa odprejo možnost za naualjno graditev sistema v skladu s splošnimi družbenoekonomskimi procesi.
Menimo, da je potrebno v krajevnih organizacijah SZDL še pred sklicem zborov volivcev sklicati aktiv vseh družbenopolitičnih organizacij na terenu in organizirati javno razpravo o političnih in družbenih iziiodiščih komunalne ureditve Ljubljane ter o najširši problematiki v zvezi s tem. Te razprave naj privedejo do enotnejših in jasnejših stališč v naj osnovne j šili idejnopolitičnih izhodiščih nadaljnjega razvoja komunalnega sistema, ki je eden od pogojev za ustvarjalno usmeritev družbenopolitičnih organizmov Ljubljane.
Predsednik občinske
konference SZDL
Anton Nanut s. r.
družbeno ekonomske procese, ki skladno z našo družbeno in gospodarsko reformo spreminjajo tudi vlogo družbenopolitične skupnosti. Dosedanja neposredno operativna in normativna vloga občine bo vedno bolj omejena. Toda to ne velja le za občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti, temveč tudi za mesto kot posebno družbenopolitično skupnost. Tudi to je treba usmerjati od neposrednega urejanja zadev, ki so skupnega pomena za mesto, na zagotavljanje pogojev za izvrševanje teh zadev.
Na takih novih družbeno gospodarskih in političnih osnovah urejeni odnosi med mestom in občinami v Ljubljani bi omogočali nadaljnji razvoj pozitivne samoupravne prakse in izkušenj občanov pri samoupravljanju v občinah na območju mesta, prav tako pa nemoten razvoj mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti. Skupščine občin in njihovi politično izvršilni organi bi se znatno razbremenili sedanjih oblastvenih operativnih obveznosti in bolj ali manj formalističnega poslovanja. Odborniki in člani svetov bi se lahko mnogo skrbneje in uspešneje posvečali samoupravnim oblikam dela, predvsem pa samoupravnemu urejanju zadev v krajevnih skupnostih in poglabljanju samoupravnih razmerij z delovnimi skupnostmi na svojem območju. Skupščine občin bi bile nosilke akcij za razvoj družbenega standarda s samoupravnim dogovarjanjem o združevanju sredstev za ce-
ste, za urejanje naselij, za graditev objektov komunalne potrošnje in za zadovoljevanje drugih specifičnih potreb občanov na posameznih območjih mesta in v njihovi okolici. Razen takih oblik neposredne skrbi za razvoj svojega območja pa bi občine neposredno vplivale tudi na politiko in delovanje samoupravnih organizacij na področju šolstva, kulture, zdravstva in socialnega varstva kakor tudi na politiko in delovanje mestne skupščine in njenih organov.
Skupščina mesta Ljubljana ter njeni politično izvršilni in upravni organi pa bi skrbeli za razvoj mesta kot naravnega, kulturnega, zgodovinskega in političnega središča slovenskega naroda v sodobno veliko mestno naselje v pogojih naših družbenih odnosov in komunalne samouprave. Obenem bi mestna skupščina skupno z občinskimi skupščinami postala iniciator za že začete procese povezovanja in sodelovanja na vseh področjih združenega dela v širši ljubljanski regiji, ne glede na obstoječe politično teritorialne meje.
Občina in mesto sta zato temeljna družbenopolitična skupnost na svojem območju, njihove samoupravne strukture pa v bistvu neločljivi deli celote, ki se prek usklajenih statutov in samoupravnih dogovorov občanov na območju mesta zlivajo v harmoničen in na najširšem temelju zasnovan sistem samoupravljanja v mestu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Gre za dograjevanje sistema
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pravice in dolžnosti posameznih dejavnikov v tem sistemu so določene v skladu z načelom, da mesto opravlja tiste zadeve, ki so skupnega pomena za to celoto, občine pa vse druge zadeve. Prav zato morata statut mesta in statut občin v Ljubljani predstavljati po vsebini enovit akt.
*
Osnutek statuta predvideva v temeljnih določbah, da se v občini urejajo vprašanja, ki imajo neposreden pomen za njen gospodarski, družbeni in kulturni razvoj, ter zagotavljajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, kulturnih, socialnih in drugih potreb občanov na tistih področjih in v takem obsegu, kot je naveden v ustreznem poglavju. Občina odloča o uporabi sredstev, namenjenih za kritje splošnih potreb v občini, ustanavlja delovne in druge organizacije, odloča o uporabi dobrin in stvari v splošni rabi, zagotavlja izvrševanje in uporabo zakonov in drugih predpisov, varuje zakonitost in izvršuje družbeno nadzorstvo na vseh tistih področjih, ki so po veljavnih predpisih v pristojnosti občine, pa zanje v skladu z določbami svojega statuta ni pristojno mesto.
Statut obravnava med pravicami in dolžnostmi občine na prvem mestu usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja v občini.
Dosedanji statuti občin so močno poudarjali vlogo občine in njenih organov pri usmerjanju gospodarstva na svojem območju. Na sedanji stopnji razvoja družbeno ekonomskih odnosov ne moremo več govoriti o občini kot edinem nosilcu načrtovanja. Vloga občine pri usmerjanju gospodarstva je sedaj vsebinsko drugačna, kot je bila v pogojih Dolj ali manj administrativnega planiranja. Omejena je na usmerjevalno funkcijo v gospodarstvu, zagotovi pa naj skladen razvoj vseh dejavnosti v občini. Občina omogoča oblikovanje najugodnejših pogojev za boljše gospodarjenje in realizacijo razvojnih načrtov delovnih organizacij ter tako zagotavlja pogoje za zadovoljevanje materialnih po-
treb občanov, pri čemer posveča posebno skrb storitvenim dejavnostim.
Nekoliko bolj poudarjena je vloga občine v komunalnih dejavnostih. Spričo tega, da je dejavnost na tem področju družbenega pomena, nanjo občina vpliva bodisi neposredno, na tistem področju, kjer sama izvaja te naloge, bodisi posredno v sodelovanju z mestom, ki do komunalnih delovnih organizacij opravlja pravice družbenopolitične skupnosti.
Na področju družbenih dejavnosti mora občina v interesu občanov programirati in neposredno zagotavljati pogoje za uresničevanje njihovih programov.
Usmerjevalno funkcijo izvaja občina z družbenimi načrti, ki so glede na obdobje, za katerega so izdelani, letni, srednjeročni in dolgoročni, vsi pa predstavljajo sintezo razvojnih programov delovnih organizacij, krajevnih in samoupravnih skupnosti.
Poglavje, ki je posvečeno zadovoljevanju skupnih potreb občanov, obravnava tiste dejavnosti, ki jih mora občina kot družbenopolitična skupnost opravljati na svojem območju. Prav v tem delu statuta prihaja do izraza delitev pristojnosti temeljne družbenopolitične skupnosti med občino in mestom, kajti v statutu občine so na posameznih področjih navedene le tiste pravice in dolžnosti, ki jih bo dejansko opravljala občina, medtem ko bodo druge pristojnosti dobile svoje mesto v mestnem statutu.
V zadnjih nekaj letih je na področju družbenih dejavnosti prišlo do nekaterih sprememb v načinu zadovoljevanja potreb občanov. Določbe dosedanjih občinskih statutov so opravljanje teh nalog pover-jale občinski skupščini in njenim organom, novi predlog pa mora upoštevati obstoj samoupravnih skupnosti na področju družbenih služb in računati z nastankom novih skupnosti, ki bodo prevzele nekatere naloge na teh področjih.
Občinska skupščina na področju vzgoje in izobraževanja ohranja svoj vpliv, vendar prek samoupravne skupnosti, ustanovljene za področje izo-
braževanja. Enak je položaj na področju otroškega varstva.
Na področju družbenega varstva občina skrbi za preprečevanje vzrokov, ki povzročajo socialne probleme. Njena skrb velja odpravljanju posledic takih stanj in zagotavljanju sredstev za pomoč osebam, ki se same ne morejo preživljati, ter skrbi za otroke in druge osebe, ki niso same zmožne skrbeti za svoje pravice. Te pravice in dolžnosti izvaja občina prek strokovnih siuzb in svojih organov, krajevnih skupnosti ter posebnih delovnih organizacij.
Občina zagotavlja pomoč borcem in invalidom NOV in njihovim družinskim članom, skrbi za njihova stanovanja in zdravstveno zaščito ter ohranjanje njih delovnih sposobnosti.
Občina zagotavlja v sodelovanju z mestom ustrezne zdravstvene pogoje, skrbi za preprečevanje in odpravljanje posledic bolezni ter izvajanje zdravstvenega varstva na svojem območju. Pri tem posveča posebno pozornost preventivnemu zdravstvenemu varstvu ter varstvu otrok in do-raščajoče mladine. Občina zagotavlja tudi plačilo stroškov za zdravstvene storitve občanov, ki sami za to nimajo sredstev.
Na področju kulture ter telesne kulture in rekreacije skroi občina za množično in amatersko dejavnost in omogoča delovanje društev in organizacij, ki so v občini no-oiiec množične in amaterske .vLumre ter telesne vzgoje.
Na komunalnem področju Zauovoljuje občina bodisi neposredno, bodisi s sodelovanjem mesta prek komunalnih delovnih organizacij potrebe občanov in njihovo preskrbo z osnovnimi komunalnimi storitvami ter skrbi za gradnjo objektov in komunalnih naprav.
Občina je tudi nosilec skrbi za organizirano, ekonomično in načrtno gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov v občini, ki jo izvajajo delovne organizacije in stanovanjsko podjetje, katero skrbi tudi za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Občina opravlja nad delom tega podjetja nadzor in usmerja njegovo dejavnost.
tii/oje pravice in dolžnosti uresničuje oOčina s sredstvi, ustvarjenimi v oočini. Tudi v tem poglavju je bilo potrebno izhajati iz določil ustavnega amandmaja o mestu. Tako občina kot mesto samostojno določata svoje vire dohodkov, vendar v okviru zakonov in jih razporejata za opravljanje posameznih dejavnosti. Za delitev virov sredstev je med občino in mestom potreben dogovor o osnovnih razmerjih delitve sredstev za njune potrebe.
Obveznosti občine se financirajo iz proračuna in skladov ter iz sredstev, ki jih zberejo občani in delovne organizacije, lahko pa tudi iz posojil.
V delu statuta, ki govori o oblikah neposrednega samou-upravljanja v občini, je dan poudarek vlogi zborov volivcev in zborov delovnih ljudi pri oblikovanju in izvajanju nalog v občini. Dosedanji statuti občine so omenjali te oblike neposredne samouprave predvsem v poglavjih o sprejemanju proračuna in druž-Denih načrtov, manj pa kot oblike, v katerih občani neposredno izražajo svoja stališča o vprašanjih, ki so splošnega pomena za občino ali krajevno skupnost.
Pri obravnavanju organizacije in dela občinske skupščine in njenih organov je obdelan način obravnavanja zadev v skupščini kot najvišjem organu samoupravljanja v občini ter delo zborov, svetov in komisij skupščine. Statut daje možnost skupščini in njenim zborom, da se posvetijo obravnavanju temeljnih vprašanj in oblikovanju politike razvoja v občini, druge zadeve pa prenesejo na svete in druge organe.
Tudi krajevnim skupnostim kot obliki samoupravljanja občanov na ožjih zaključenih območjih je posvečena potrebna pozornost. Občinski statut naj bi določal le temelje organizacije krajevnih skupnosti, njim samim pa prepuščal odločitev o tem, kako, prek katerih organov in v kakšnem
obsegu bodo razvijale svojo dejavnost. Posebej kaže omeniti določilo, po katerem naj bi krajevnim skupnostim za izvršitev programov dela občina iz svojih virov zagotavljala sredstva v sorazmerju s splošno rastjo dohodkov in potreb v občini.
Občina v Ljubljani mora spričo svojega specifičnega položaja sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi: v prvi vrsti z mestom Ljubljana, Socialistično republiko Slovenijo in z drugimi občinami. Tem razmerjem je posvečen V. del statuta.
Nedvomno je mogoče uspešno delovanje občine kakor tudi mesta le v tesni povezavi ter ob izmenjavi mnenj in predlogov, kar statut še posebej poudarja.
S SR Slovenijo sodeluje občina bodisi ob obravnavanju predlogov predpisov in drugih splošnih aktov, bodisi na zasedanjih delegatov občin.
Poleg tega ni bilo mogoče zanemariti razmerij občine do samoupravnih skupnosti pa tudi do drugih, predvsem družbenopolitičnih in strokovnih organizacij ter združenj; zato vsebuje predlog statuta o teh razmerjih posebne določbe.
*
Osnutki statutov mesta in občine zlasti zagotavljajo:
—	skladen gospodarski, kulturni in politični razvoj mesta Ljubljana,
—	nadaljnje poglabljanje samoupravnega sistema z možnostmi najširšega sodelovanja občanov Ljubljane pri itre-iranju politike na vseh podrtjih družbeno ekonomskega življenja v mestu, občinah ter krajevnih skupnostih v Ljubljani,
—	vsestransko možnost sodelovanja in dogovarjanja med občinami, mestom, samoupravnimi in krajevnimi skupnostmi,
—	najširše sodelovanje občanov pri oblikovanju politike hitrejšega razvoja občin in mesta Ljubljana,
—	enakost položaja vseh občanov v Ljubljani.
Osnutek statuta občine natančneje opredeljuje ustavno določen položaj občine, ki pa obstaja in deluje v specifičnih pogojih in tesni povezavi z drugimi občinami in mestom Ljubljana in je odraz stvarnosti, časa in potreb, ki so narekovale njegovo vsebino.
Osnutek statuta občine Ljubljana Moste-Polje
Uvod
i
Občani v mestu Ljubljana in njegovi neposredni okolici so po vojni in zmagoviti socialistični revoluciji ustvarili pogoje za razvoj socialističnih družbenih odnosov na tem območju in pogoje za nadaljnji vsestranski razvoj mesta kot celote in njegovih posameznih delov.
V tem obdobju, ki ga označujeta skokovit porast materialne osnove za neposredno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, je bila posebna skrb posvečena tudi graditvi družbenopolitičnega sistema.
Od četrtnih ljudskih odborov, ki so v prvih povojnih letih uresničevali ljudsko oblast in lokalno samoupravo, uresničujejo po letu 1963 pravice in dolžnosti temeljne družbenopolitične skupnosti na tem območju ljubljanske občine in mestni svet kot organ samoupravljanja mesta.
Občina Ljubljana Moste-Polje je v tem obdobju dosegla visoko stopnjo razvoja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, odlikujeta pa jo zlasti razvejan samoupravni sistem, ki vključuje v razne oblike samoupravljanja velik odstotek vsega aktivnega prebivalstva.
II
Izkušnje komunalne samouprave v Ljubljani so pokazale, da sedanja ureditev z občinskimi kot temeljnimi družbenopolitičnimi skupnostmi in
mestom kot samoupravno skupnostjo ne zagotavlja docela smotrne delitve pristojnosti med njimi ter zavira nadaljnji razvoj mesta kot celote.
Zato se v tem obdobju vse bolj uveljavlja spoznanje, da številnih zadev iz pristojnosti občine ni mogoče smotrno in racionalno reševati po merilih in pogojih vsake posamezne občine in da je treba krepiti mesto kot družbenopolitično skupnost za reševanje vseh tistih zadev, ki so skupnega pomena za mesto. Temu spoznanju, ki je prevladalo tudi v javni razpravi o načelih komunalne ureditve v Ljubljani leta 1967, so sledili tudi amandmaji k ustavi SR Slovenije, ki vsebujejo temeljna izhodišča za nadaljnje razvijanje komu nalnega sistema v Ljubljani.
Z XVIII. amandmajem k ustavi SR Slovenije je mesto, razdeljeno na občine, posebna družbenopolitična skupnost, njegove funkcije pa izvirajo iz občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti. To pomeni, da občine in mesto skupaj uresničujejo vse zadeve, ki so sicer pravice in dolžnosti občine.
Zato sta občina in mesto temeljna družbenopolitična skupnost na določenem območju, njihove samoupravne strukture pa v bistvu neločljivi deli celote, ki se prek usklajenih statutov in samoupravnih dogovorov občanov na območju mesta zlivajo v harmoničen in na najširši osnovi zasnovan sistem samoupravljanja v mestu.
Pravice in dolžnosti posameznih dejavnikov v tem sistemu so določene v skladu z načelom, da mesto opravlja tiste zadeve, ki so skupnega pomena za to celoto, občine pa vse druge zadeve iz njihove pristojnosti.
V skladu z načeli ustave SR Slovenije in P°'
sebnostjo mesta, razdeljenega na občine, se s tem
statutom zagotavlja:
—	uresničevanje vseh tistih pravic in dolžnosti občine, ki niso s statutom mesta opredeljene kot zadeve skupnega pomena za mesto;
—	sodelovanje občine ter njenih samoupravnih organov pri urejanju zadev, ki so skupnega pomena za mesto;
—	takšno organizaeijo samoupravljanja v občini, ki naj omogoči neposredno sodelovanje občanov pri reševanju vprašanj splošnega pomena za življenje in delo v naselju, v občini pa tudi v širši družbenopolitični skupnosti;
—	skladen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so neposrednega pomena za delo in življenje občanov;
—	nadaljnje razširjanje in razvijanje sistema družbenega samoupravljanja na vseh področjih družbeno ekonomskega življenja;
—	sodelovanje občine in njenih organov s SK Slovenijo in njenimi organi, mestom Ljubljana in njegovimi organi, samoupravnimi skupnost; mi, drugimi občinami ter delovnimi in drugim* organizacijami za uspešnejše reševanje nalog, ki so neposrednega pomena za življenje občanov;
—	javnost dela vseh državnih organov, organov družbenega upravljanja ter organizacij, ki opravljajo zadeve posebnega pomena;
—	nadaljnjo krepitev materialne osnovo krajevnih skupnosti in hitrejše reševanje problematike naselij.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje po izvedeni javni razpravi na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, razpravi v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter splošnemu zboru občine Ljubljana Moste-Polje po predhodno izvedenem usklajevalnem postopku z organi mesta Ljubljana in drugih ljubljanskih občin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne ................. sprejema
STATUT
OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1.	DEL
Temeljne določbe
L člen
Občina Ljubljana Moste-Polje je temeljna družbenopolitična skupnost na svojem območju.
V	občini uresničujejo občani vse pravice temeljne družbenopolitične skupnosti, razen tistih, ki so zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljana kot enotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega prostora razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto.
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti občine, ki so s statutom mesta Ljubljana razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto, sodeluje občina z mestom, drugimi občinami v mestu Ljubljana ter s samoupravnimi skupnostmi, z delovnimi in drugimi organziacijami skupnega pomena za mesto.
2.	člen
V	občini Ljubljana Moste-Polje se v skladu s temeljnimi izhodišči in smernicami družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja mesta Ljubljana kot celote in občine kot njegovega sestavnega dela:
—	urejajo vprašanja, ki imajo neposreden pomen za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj občine;
—	ustvarjajo materialni in družbeni pogoji za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti;
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za zboljšanje življenjske ravni ter za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih potreb občanov;
—	usklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi družbenimi interesi;
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje političnih, osebnih in samoupravnih pravic občanov ter vseh oblik neposredne demokracije;
—	urejajo odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane v občini;
—	odloča o višini in uporabi sredstev narodnega dohodka, namenjenih za kritje splošnih potreb v občini;
—	spodbuja družbeno in samoupravno dogovarjanje med delovnimi in drugimi organizacijami;
—	ustanavljajo delovne in druge organizacije v gospodarstvu in družbenih službah;
—	zagotavljajo pogoji za delo in zaposlovanje delavcev ter dviganje proizvodnosti dela;
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja ter javne službe, ki imajo pomen za občino;
—	določa uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter uporaba stvari v splošni rabi, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in pod pogoji, ki so določeni z zakonom;
—	zagotavljajo pogoji za preprečevanje in odpravljanje posledic elementarnih in drugih nesreč;
—	zagotavlja izvrševanje in uporabo zakonov ter drugih predpisov iz svoje pristojnosti, posebno v odnosu do občanov, delovnih in drugih organizacij, ter varuje zakonitost;
opravljajo tudi druge funkcije družbenopolitične skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo, zakoni in statutom mesta dane v pristojnost drugih družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Pri izpolnjevanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij ima občina samo z zvezno in republiško ustavo, z zakonom in s tem statutom določene pravice. Uresničuje jih na temelju ustave, zakonov in svojih Predpisov v okviru enotnega političnega, ekonomskega in pravnega sistema SFRJ.
4.	člen
Statut občine se s statutom mesta, s statuti samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnosti in
delovnih organizacij dopolnjuje v izdelan sistem odnosov, ki zagotavlja suverenost samoupravnih organov in delovnih skupnosti pri odločanju v zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, omogoča pa tudi smotrno usklajevanje individualnih in družbenih interesov ter uspešnejši razvoj delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občine kot celote.
5.	člen
Občina opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem delovnih organizacij in nadzor nad zakonitostjo njihovih samoupravnih aktov, razen pri delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za mesto.
6.	člen
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi in v drugih oblikah neposrednega odločanja, posredno pa preko občinske skupščine in njenih organov, izvoljenih organov krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti.
Svoje politične, družbeno ekonomske, kulturne in druge skupne interese uresničujejo občani tudi v družbenopolitičnih in drugih organizacijah v občini.
7.	člen
Občan občine Ljubljana Moste-Polje je vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v občini.
Pravice in dolžnosti občanov so določene z ustavo, zakonom in s tem statutom.
8.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani, Proletarska ul. L
9.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«; pod grbom je napis »Ljubljana Moste-Polje«.
10.	člen
Območje občine Ljubljana Moste-Polje obsega naslednje katastrske občine in naselja: k. o. Bizovik: Bizovik, Fužine, Spodnja Hrušica, Zgornja Hrušica;
k.o. Brinje (del): Ljubljana (del); k. o. Dobrunje: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Zadvor, Zavoglje; k. o. Dolsko: Dolsko; k. o. Besnica (del), Javor, Ravno brdo; k. o. Kašelj: Podgrad, Polje (del), Spodnji Kašelj, Vevče, Zalog, Zgornji Kašelj; k. o. Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del); k.o. Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del); k. o. Laze: Laze pri Dolskem;
k. o. Lipoglav: Brezje pri Lipoglavu, Mali Lipoglav, Pance, Repče, Selo pn Pancah, Veliki Lipoglav;
k. o. Moste: Ljubljana (del); k. o. Petelinje: Kamnica, Petelinje; k. o. Podmolnik: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Sentpavel;
k.o. Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del); k. o. Senožeti: Senožeti; k. o. Slape: Polje (del), Slape, Studenec; k. o. Sostro: Češnjice, Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče; k. o. Stožice (del): Jarše (del); k. o. Križ: Križevska vas, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem;
k.o. Petrsko predmestje (del): Ljubljana (del); k.o. Šmartno ob Savi (del): Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi;
k. o. Stepanja vas: Ljubljana (del); k.o. Vodmat (del): Ljubljana (del); k. o. Vinje: Klopce, Osredke, Vinje; k.o. Volavlje (del): Besnica (del), Dolgo brdo, Gaberje pri Jančah, Janče, Prežganje, Tuji grm, Vnajnarje, Volavlje, Zgornja Besnica; k.o. Trebeljevo (del): Veliko Trebeljevo, Malo Trebeljevo, Mali vrh;
k. o. Zadobrova (del): Sneberje, Spodnja Zadobrova, Zgornja Zadobrova.
11.	člen
L varianta:
Praznik občine Ljubljana Moste-Polje je 9. maj kot praznik mesta Ljubljana.
2.	varianta:
Praznik občine Ljubljana Moste-Polje je 27. april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte.
12.	člen
Občinska skupščina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine.
II.	DEL
Pravice
in dolžnosti občine
1.	POGLAVJE
USMERJANJE DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI
13.	člen
Občina usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z letnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi načrti ter s programi razvoja posameznih družbenih dejavnosti.
Družbeni načrti in programi razvoja družbenih dejavnosti morajo upoštevati predvidevanja in smernice šiiših družbenopolitičnih skupnosti ter temeljna izhodišča, okvirne programe in smernice mesta Ljubljana.
Družbeni načrti občine morajo biti časovno usklajeni z načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
14.	člen
Z družbenimi načrti občina:
—	usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti na
svojem območju v skladu z družbeno ekonomskimi odnosi, ki temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah;
—	sprejema ukrepe za oblikovanje najugodnejših pogojev za gospodarjenje, dvig produktivnosti m uresničevanje razvojnih načrtov delovnih organizacij in njihovih asociacij;
—	daje smernice in sprejema ukrepe za razvoj terciarnih gospodarskih panog in ustvarja pogoje za zadovoljevanj e materialnih potreb občanov;
—	načrtuje gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav iz svoje pristojnosti;
—	usmerja izgradnjo stanovanjskih sosesk, industrijskih, servisnih in drugih gradbenih območij;
—	programira razvoj vseh družbenih dejavnosti v sKladu s potrebami in možnostmi občanov in sprejema ukrepe za uresničevanje teh programov;
—	usklajuje splošno in osebno potrošnjo z ustvarjenim dohodkom in produktivnostjo dela;
—	določa tudi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini.
15.	člen
Družbeni načrti občine izhajajo iz razvojnih programov delovnih organizacij, programov krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti in iz usklajevanja teh programov.
16.	člen
Predloge družbenih načrtov da občinska skup-ščina v javno obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, samoupravnim skupnostim, družbenopolitičnim in drugim zainteresiranim organizacijam.
17.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo izpolnjevanje družbenih načrtov, obravnavajo poročila o izvršitvi teh načrtov ter po potrebi sprejema ukrepe za njihovo izvršitev.
18.	člen
Osnove za družbeni in gospodarski razvoj občine zagotavljata tudi urbanistični program in načrt mesta Ljubljana.
Na podlagi programov in smernic mestne skupščine sprejema občinska skupščina urbanistične in zazidalne načrte ter urbanistične rede za naselja zunaj ureditvenega območja mesta in vodi v skladu s smernicami mesta enotno urbanistično in gradbeno politiko.
2.	POGLAVJE
DEJAVNOST OBČINE NA PODROČJU GOSPODARSTVA
19.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje gospodarskih organizacij ter jih spodbuja in podpira pri uvajanju sodobne organizacije dela, pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela ter ekonomičnosti poslovanja.
20.	člen
Občina spodbuja družbeno dogovarjanje o ustvarjanju m delitvi dohodka ter delitvi osebnih dohodkov in družbenih merilih za uspešno gospodarjenje.
Podpira poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracije, delitev dela, skupno linanciranje m druge odukc sodelovanja gospodarskih organizacij.
21.	člen
Občina skrbi za pospeševanje in dvig kmetijske proizvodnje, zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površm v družoeni m zasehni lasti, omogoča uvajanje sodoDmn metod gospodarjenja in sprejema druge ukrepe pri ustvarjanju materi-aimn pogojev za perspektivnejši razvoj kmeuj-sKin gospodarstev.
22.	člen
Zaradi zadovoljevanja potreb občanov, delovnih in drugih organizacij oDčina podpira razvoj sodobne oortne proizvodnje in ooruun storitev v obrtnih gospodarskih organizacijan kakor tudi razvoj zasebne obrti ter njeno vključevanje in sodelovanje z družbenim sektorjem.
Občma spremlja razvoj trgovme na svojem območju m pospešuje razvoj maloprodajne trgovske mreže za preskrbo s predmeti široke potrošnje.
Občina spremlja razvoj m potrebe gostmstva in turizma na svojem območju ter podpira iniciativo za napredek teh dejavnosti.
23.	člen
Občina gospodari s sredstvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
3.	POGLAVJE
ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV
24.	člen
Skladno z družbenim in gospodarskim razvojem zagotavlja občina zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, družbenega varstva, varstva invalidov in borcev NOV, zdravstvenega varstva, kulture, telesne kulture in tehnične vzgoje ter komunalne in stanovanjske dejavnosti.
25.	člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občma prek samoupravnih in krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in svojih organov.
26.	člen
Delovne organizacije, samoupravne skupnosti in drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen tistih, ki imajo skupen pomen za mesto, so dolžne seznanjati občinsko skupščino oziroma njene organe s svojimi samoupravnimi akti, delovnimi programi, finančnimi načrti, zaključnimi računi in poročili o svojem delu.
Vzgoja, izobraževanje in otroško varstvo
27.	člen
Občina oblikuje enotno politiko vzgoje in izobraževanja ter v sodelovanju z mestom, izobraževalnimi skupnostmi in strokovnimi organi sprejema smernice in okvirne programe razvoja na tem področju.
Za to ustanavlja sama ali v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami osnovne in posebne šole ter vzgojno varstvene zavode.
Občina določa v sodelovanju s sosednjimi občinami šolske okoliše.
omogoča občina pouk v posebnih zavodih oziroma poklicno usposabljanje, če jim starši glede na gmotne razmere takega usposabljanja ne morejo zagotoviti.
30.	člen
Občina zagotavlja stalnost financiranja osnovnih nalog izobraževanja, zlasti za osnovne šole in vzgojno varstvene zavode.
V skladu s sprejetimi programi razvoja izobraževanja skrbi občina skupaj s Temeljno izobraževalno skupnostjo za gradnjo, vzdrževanje in opremo izobraževalnih zavodov.
31.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, občina v skladu z zakonom prek sveta za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti zagotavlja sredstva za financiranje nekaterih oblik organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok.
32.	člen
Občina skupaj z delovnimi in drugimi organizacijami zagotavlja sredstva za štipendije in druge oblike pomoči pri šolanju ter daje pobude za združevanje sredstev za te namene. V sodelovanju z mestom občina določa tudi enotne kriterije za dodeljevanje štipendij.
33.	člen
Skupaj z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami skrbi občina za izobraževanje odraslih ter prek delavskih univerz in drugih oblik izobraževanja dopolnjuje družbeno ekonomsko, splošno, kulturno, tehnično in strokovno izobrazbo občanov.
Družbeno varstvo
34.	člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem skrbi občina za organizirano nudenje raznih oblik pomoči občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo nastanek socialnih problemov; zagotavlja materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe občanov, ter ustvarja pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
35.	člen
Posebno skrb posveča občina varstvu otrok in družine ter skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi skrbeli sami zase, za svoje pravice in koristi. Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavlja občina v skladu s svojimi predpisi najnujnejša sredstva za preživljanje.
36.	člen
Družbeno varstvo v občini izvajajo: občinska skupščina, njeni organi in strokovne delovne organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije v občini.
Skrb za borce in invalide NOV
37.	člen
Občina posveča posebno skrb udeležencem NOV in članom njihovih družin ter jim daje ob izpolnitvi pogojev prednosti pri uveljavljanju njihovih pravic.
38.	člen
V sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
njevanje vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavlja ugodne higienske razmere za življenje in delo občanov.
41.	člen
Občina skrbi za izvajanje programa preventivnega zdravstvenega varstva v občini in zagotavlja sredstva za to dejavnost, če ta obveznost ni naložena drugim organom.
Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok ter mladine, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojno varstveni zavodi, krajevne skupnosti in druge zainteresirane organizacije.
42.	člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravljenja, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi..
43.	člen
V sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina, da zdravstveni zavodi in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu z zakoni in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
Kultura in prosveta
44.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov ter pospešuje in razvija zlasti amaterske in tiste kulturno prosvetne dejavnosti, ki zajemajo čim širši krog občanov.
Pri tem sodeluje z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo s kulturno prosvetno dejavnostjo in tako dviga splošno kulturno raven občanov. Pospešuje prirejanje kulturno prosvetnih prireditev in proslav.
Občina omogoča delovanje kulturno prosvetnih organizacij in skupin ter prispeva sredstva za njihovo dejavnost na podlagi programov dela tor v skladu z njihovo aktivnostjo in družbeno pomembnostjo.	. .
V sodelovanju z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi pospešuje občina gradnjo objektov in kulturno prosvetno dejavnost.
Telesna kultura in tehnična vzgoja
45.	člen
Občina usmerja razvoj telesne kulturo in tehnične vzgoje s programom in smernicami.
Občina skrbi za pravilen razvoj telesnokulturne in tehnično vzgojne dejavnosti v organizacij ali, društvih, učnih m vzgojnih zavodih; gradi in vzdržuje telesno vzgojne oojckie, namenjene čimširse-mu krogu občanov, ter podpira teiesnovzgojne m lenmcne organizacije tor društva pri njihovem delovanju.	..
Občina zagotavlja sredstva za delo množicnm telesnokul turnih in tehnično vzgojnih organizacij.
46.	člen
Naloge občine na področju telesne kulture in tehnične vzgoje izvajajo teiesnovzgojne m tehnične organizacije, društva in klubi, šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti ter občinska skupščina in njeni organi.
Komunalna In stanovanjska dejavnost
47.	člen
Občina zagotavlja zadovoljevanje življenjskih in delovnih potreb občanov ter njihovih skupnosti tudi tako, da skrbi za opravljanje komunalnih storitev ter za gradnjo, vzdrževanje, ureditev m rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav« kolikor to ni pravica in dolžnost mesta Ljubljana.
28. člen
39. člen
48. člen
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, za neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, za odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, občinska skupščina: daje Temeljni izobraževalni skupnosti priporočila in predloge za razvoj izobraževalnih dejavnosti in za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev, obravnava program razvoja in financiranja izobraževanja, finančni načrt, zaključni račun in potrjuje statut Temeljne izobraževalne skupnosti ter voli svoje predstavnike v skupščino Temeljne izobraževalne skupnosti.
Nadzorno, svetovalno in strokovno proučevalno službo na področju vzgoje in izobraževanja opravlja v občini v skladu z zakonom Zavod za šolstvo SR Slovenije.
29. člen
Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah.
V skladu s svojimi predpisi zagotavlja občina priznavalnine in družbene pomoči borcem in aktivistom NOV ter predvojnim revolucionarjem in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje. Zagotavlja zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova.
Občina daje borcem družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev.
Zagotavlja pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
Zdravstveno varstvo
40. člen
Da se zagotovi telesno in duševno zdravje občanov, predvsem pa otrok in mladine, skrbi občina v sodelovanju z mestom za dvig zdravstvene kulture občanov, za preprečevanje bolezni, odstra-
Občina na ureditvenem območju mesta ureja in oddaja stavbna zemljišča, skrbi za gradnjo n vzdrževanje mestnih ulic in cest IV. reda, javni nasadov in zelenic občinskega pomena, olrošKi igrišč in drugih rekreacijskih površin. Skrbi tu za vzdrževanje čistoče in zunanjega videza nase j in sosesk.	.
Zunaj tega območja zagotavlja občina urejev -nje in pravilno delovanje vseh komunalnih ucJt. nosti, zlasti pa skrbi za gradnjo objektov m osic bo naselij s pitno vodo, kanalizacijo, elektr no energijo, povezavo naselij z javnimi prevoz^ mi sredstvi, ureditev pokopališč in druge kon nalne dejavnosti.
49.	člen
Občina usmerja komunalno dejavnost; pi'1 .l povezuje z mestom, komunalnimi delovnimi . nizacijami, krajevnimi skupnostmi in diuf, ganizacijami, ki opravljajo komunalno duj ist in upravljajo komunalne naprave m onje
50.	člen
Občina zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav, pri čemer daje prednost investicijam, pri katerih s svojimi sredstvi sodelujejo tudi občani in delovne organizacije.
51.	člen
V skladu /. družbenim in gospodarskim razvojem občine in urbanističnim programom mesta Ljubljana skrbi občina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov. Spodbuja in organizira združevanje sredstev za izvajanje organizirane gradnje sosesk in zaključenih območij ter zagotavlja najugodnejše pogoje za vse oblike družbene in zasebne gradnje.
52.	člen
Občina spremlja gospodarjenje in usmerja delo stanovanjskega podjetja kot organizatorja stanovanjske in poslovne gradnje, obravnava poročila d njegovem delu, daje soglasja k uporabi amortizacije, soglasja k prodaji ali zamenjavi stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter po svojih predstavnikih soodloča skupaj s člani delavskega sveta stanovanjskega podjetja v zadevah posebnega družbenega pomena.
53.	člen
Občina skrbi za družbeno upravljanje v stanovanjskih hišah ter nadzoruje delo zborov stanovalcev in hišnih svetov.
54.	člen
Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga, pri čemer upošteva predvsem občane, ki so potrebni posebnega družbenega varstva. Merila in pogoji, ob katerih oddaja stanovanja, se določijo s posebnim predpisom.
Narodna obramba
55.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje se kot del mesta vključuje v enotni družbeni obrambni sistem.
III.	DEL
Sredstva občine
56.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki so ustvarjena v občini in ji pripadajo od prispevkov, davkov in taks ter s sredstvi, ki jih na osnovi prostovoljne odločitve združujejo delovne in druge organizacije in občani v občini.
57.	člen
Občina v meiah zakonov predpisuje vrste in višino svojih dohodkov, razen tistih prisnevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje mesto Ljubljana.
Občina Ljubljana Moste-Polie z drugimi občinami usklajuje stopnje prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje.
Občina in mesto Ljubljana se ob vsakoletni oceni skupnih dohodkov dogovorita o delitvenih razmerjih za financiranje občine, mesta in samoupravnih področij.
Delovne organizacije, kraievne skupnosti in občani lahko združ.uieio svoia sredstva za krepitev in razširitev materialne osnove in kritie skupnih notreb občanov oziroma za razvijanje in napredek posameznih delavnosti.
Dhčinska skupščina lahko v soelasiu z republiško skupščino razpiše posoiilo. V razpisu se določijo namen, za katerega se posoiilo razpisuje, višina posolila, kdo je lahko, vnisnik. obrestna mera ter roki in način vračanja.
58.	člen
7a izffradnio komunalnih kulturnih zdravstvenih. socialnih in drutrih objektov ali za drnce namene. ki imaio neposreden pomen za občane, se lahko uvede samoprispevek.
Samoprispevek lahko uvede občinska skunšči-na oziroma svet kraievne skupnosti na podlaci 'k 1 .-nov zborov volivcev tisteca območja, za ka-•creca se samoprispevek uvaja, ali na podlagi referenduma.
Sredstva ki so iih s samoprispevkom zbrali °bčani in delovne organizacije, se smejo uporabiti 1° za namen, za katerega so bila zbrana.
59.	člen
V skladu s svoiimi potrebami razporeja občin-skupščina sredstva v svoj proračun in sklade.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine.
Proračun
60.	člen
S proračunom občine se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine.
Občinska skupščina določi z vsakoletnim proračunom razmerje in merila za uporabo proračunskih sredstev v skladu s smernicami za razvoj družbenih in gospodarskih dejavnosti, ki jih določata statut in družbeni načrt razvoja občine. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo predvsem za kritje splošnih družbenih potreb občine, za dejavnosti družbenih služb, za izpolnjevanje obveznosti občine, za delo občinske skupščine ter njenih organov in služb, za delovanje krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.
61.	člen
Osnutek proračuna občine izdela za finance pristojen občinski upravni organ na podlagi načel in smernic občinske skupščine o temeljnih izhodiščih za pripravo proračuna.
Uporabniki proračuna dostavijo pristojnemu upravnemu organu zahtevek za zagotovitev sredstev v proračunu z ustrezno dokumentacijo.
62.	člen
Predlog proračuna sprejme svet pristojen za finance, obravnavajo pa ga zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, ki lahko dajo na predlog svoje pripombe in predloge.
Po zaključni javni obravnavi razpravlja občinska skupščina o predlogu proračuna in o predlogih iz javne obravnave ter proračun sprejme.
O pripombah in predlogih iz javne obravnave, ki jih skupščina ni sprejela, obvesti predlagatelja.
63.	člen
Izvrševanje proračuna spremlja svet pristojen za finance ob sodelovaniu drugih svetov in upravnih organov ter o tem obvešča občinsko skupščino.
Zaključni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina.
Skladi
64.	člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev, lahko občina ustanovi sklade.
Skladi se ustanavljajo z odlokom občinske skupščine, razen tistih skladov, ki so predpisani z zakonom.
Skladi poslujejo po svojih statutih in finančnih načrtih, ki so sestavni del načrta družbenega razvoja občine.
65.	člen
Namen, vire sredstev in njihovo uporabo ter način upravljanja sklada se določi z zakonom, z aktom o ustanovitvi in statutom sklada.
V organih upravljanja morajo biti zastopani poleg odbornikov občinske skupščine tudi predstavniki uporabnikov in vlagateljev sredstev sklada.
66.	člen
Organi upravljanja sklada so dolžni poročati o delu sklada občinski skupščini naimanj enkrat letno in ji predložiti poslovno poročilo z zaključnim računom, programom dela in finančni načrt za naslednje leto.
Občinska skupščina ali njeni organi lahko zahtevajo od organov upravljanja sklada tudi občasna poročila o delu sklada.
67.	člen
Občina lahko v skladu z zakonom ustanovi sama ali skupno z delovnimi organizacijami in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi banko.
IV.	DEL
Samoupravljanje v občini
1. POGLAVJE
OBLIKE NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVLJANJA
68.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v občini neposredno ali posredno prek za to izvoljenih organov.
Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah, z referendumom in volitvami v občinsko skupščino in njene organe ter v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
69.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno uresničujejo družbeno samoupravljanje, dajejo pobude za delo občinske skupščine in njenih organov, krajevne skupnosti in njenih izvoljenih organov ter organov drugih družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo volilne funkcije, opravljajo pa tudi druge naloge, za katere so pristojni po zakonih, statutu mesta Ljubljana, po tem statutu ter po statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
70.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki so z zakonom, z mestnim in s tem statutom, s statuti krajevnih skupnosti in statuti delovnih organizacij dana v njihovo pristojnost.
71.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih
ljudi pri izvrševanju volilne funkcije:
—	predlagajo v skladu z zakoni kandidate za odbornike občinske in mestne skupščine ter kandidate za poslance zvezne in republiške skupščine;
—	predlagajo odpoklic odbornikov in poslancev;
—	volijo izvršilne organe krajevnih skupnosti, poravnalne svete in druge organe krajevne samouprave;
—	volijo svoje predstavnike v samoupravne organe delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti;
—	predlagajo sodnike porotnike;
—	opravljajo tudi druga volilna opravila, ki so jim dana z zakoni ter s statuti družbenopolitičnih in krajevnih skupnosti.
72.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi na svojo pobudo ali na pobudo pristojnih organov in zainteresiranih organizacij obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, občini in širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj.
Občinska skupščina mora predložiti v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi:
—	predlog statuta občine;
—	predlog družbenega načrta občine in programe razvoja družbenih dejavnosti;
—- predlog proračuna in zaključnega računa občine ter finančne načrte skladov;
—	osnutke predpisov, ki nalagajo občanom izredne materialne obveznosti in samoprispevke.
Če občinska skupščina katerega od navedenih vprašanj ni predhodno predložila v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, o takem vprašanju oziroma aktu ne more dokončno sklepati.
73.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, organov kraievne skupnosti in delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Poročila podajo najmanj enkrat letno:
—	odborniki občinske skupščine o svojem delu in delu občinske skupščine;
—	sveti krajevnih skupnosti o svojem delu in delu organoy krajevne skupnosti;
—	samoupravni organi delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega pomena, o svojem delu.
Ob obravnavanju poročil lahko daieio občani pripombe in predloge za izboljšanje dela teh organov.
74.	člen
Na zahtevo občanov moraio dajati na zborih volivcev in zborih delovnih liudi pojasnila tudi drugi organi organizacij, ki opravljajo javno službo.
75.	člen
V občini Ljubljana Moste-Polie se zbori volivcev sklicujejo praviloma po volilnih enotah za volitve odbornikov občinskega zbora.
Zbor volivcev se lahko skliče tudi za posamezno naselje v volilni enoti, oziroma za naselja, ki obsegajo več volilnih enot.
Občinska skupščina določi s posebnim aktom v skladu s temi načeli območja zborov volivcev.
Svet kraievne skupnosti pa lahko skliče zbor volivcev tudi za vse območje krajevne skupnosti.
76.	člen
Zbori delovnih ljudi se sklicujejo praviloma po volilnih enotah za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po delovnih organizacijah na območju volilne enote.
77.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali ena tretjina volivcev z območja zbora.
Sklicatelj mora objaviti sklep o sklicu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi najmanj 5 dni pred zborom na krajevno običajen način in o tem obvestiti predsednika občinske skupščine. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in krai zbora ter podatke o sklicatelju. Sklicatelj mora r>o-skrbeti za nemoten potek zbora in nripraviti gradivo in pojasnila k posameznim točkam dnevnega reda.
78.	člen
Odbornik občinske skunščine se je dolžan udeležiti zbora volivcev oziroma zbora delovnih liudi volilne enote, v kateri je bil izvoljen, in dajati uvodna poiasnila in obrazložitve k vprašanjem, ki jih je zboru volivcev in zboru delovnih ljudi predložila občinska skupščina.
79.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo volivci na zboru, zapisnikarja pa določi sklicatelj zbora.
80.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi odločata javno in z večino glasov navzočih volivcev.
Na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi lah-ku sodelujejo vsi občani z območja zbora, odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
Če ni s predpisi določeno drugače, je zbor sklepčen. če se ga udeleži 10 % volivcev.
če na zbom ni navzočih toliko volivcev, kot ie določeno v nreišniem odstavku, se lahko čez pol ure od časa, ki ie bil določen za začetek zbora, opravi zbor s prisotnimi volivci in se šteje, da so odločitve zbora veljavne.
Natančnejše določbe o zborih volivcev in zborih delovnih ljudi vsebuje poseben poslovnik.
81.	člen
Občinska skupščina spremlia delo zborov volivcev in zborov delovnih liudi ter vodi splošen nadzor nad izvrševanjem njihovih sklepov.
Občinska skupščina in njeni organi, sveti krajevnih skupnosti in samoupravni organi organizacij, ki opravliaio dejavnost posebnega družbenega pomena skrbijo za uresničevanie predlogov in sklepov zborov volivcev in zborov delovnih ljudi.
Na_ prvem prihodnjem zboru poročajo volivcem in delovnim ljudem, kako so bili njihovi predlogi in sklepi izvršeni ter dajeio poiasnila o razlogih, zaradi katerih predlogov in sklepov ni mogoče uresničiti.
Ti organi morajo razpravljati tudi o pripombah, mnenjih in vprašanjih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter s svojimi stališči seznaniti občane na naslednjem zboru.
Odgovori na vprašanja zborov volivcev morajo biti najpozneje v dveh mesecih po zboru sporočeni krajevni skupnosti oziroma krajevni organizaciji SZDL.
82.	člen
Občinska skupščina ne more sprejeti predpisa ali drugega splošnega akta, ki ie pomemben za življenje in delo v občini, če se je proti niemu izrekla več kot polovica vseh zborov volivcev in zborov delovnih ljudi v občini.
83.	člen
Ce pristojni organ ali organizacija tudi na ponovno obrazloženo zahtevo ne obravnava predloga ali sklepa zbora volivcev oziroma zbora delovnih liudi in o svoji odločitvi ne obvesti zbora, ima skupina najmanj 30 volivcev oziroma organizacija SZDL pravico vložiti ugovor na občinsko skupščino.
O takem ugovoru mora občinska skupščina razpravljati na prvi naslednji seji in o svojem stališču obvestiti predlagatelje.
Referendum
84.	člen
Z referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za krajevno skupnost ali za občino kot celoto.
Glede na pomen vprašanja, ki je predmet referenduma, se razpiše referendum za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za območje cele občine.
Referendum se lahko razpiše, da občani potrdijo odlok ali sklep splošnega pomena, ki ga je občinska skupščina že sprejela ali da se občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali sklepa, ki ga namerava sprejeti občinska skupščina.
Referendum se razpiše za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih.
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov volivcev ali zborov delovnih ljudi oziroma krajevnih skupnosti.
85.	člen
Sklep o razpisu referenduma sprejme občinska skupščina oziroma svet krajevne skupnosti.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
86.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
Volivci glasujejo »za« ali »proti« postavljenemu vprašanju.
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če se je glasovanja udeležilo več kot polovica vseh volivcev in če je predlog dobil večino glasov volivcev, ki so glasovali.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je za občinsko skupščino ali svet krajevne skupnosti obvezna. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
2. POGLAVJE
OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI Občinska skupščina
87.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 40 članov.
88.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje in za družbeni razvoj; sprejema predpise, družbeni načrt, programe razvoja posameznih področij, proračun in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za urejanje katerih je pristojna občina, nadzoruje delo svojih organov in opravlja družbeno nadzorstvo v občini.
89.	člen
Občinska skupščina dela po delovnem progra-mu, ki ga pripravi v začetku leta na svojo pobudo in na predlog svojih organov ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
Delovno področje zborov
90.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, prek svojih svetov in komisij ter drugih organov občinske skupščine.
Seje občinske skupščine in njenih zborov so javne.
91.	člen
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem področju posameznega zbora; občinska skupščina lahko opravlja nekatere zadeve tudi kot enoten zbor.
92.	člen
V enakopravnem delovnem področju obeh zborov občinske skupščine so naslednje zadeve:
—	sprejemanje in spreminjanje statuta občine;
—	sprejemanje družbenega načrta, programa razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnih in zazidalnih načrtov in urbanističnih redov zunaj ureditvenega območja mesta Ljubljana;
—	sprejemanje proračuna in zaključnega računa;
—	sprejemanje splošnih predpisov, s katerimi sc urejajo pravice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij;
—	proučevanje poročil in analiz s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva in sprejemanje sklepov, priporočil in ustreznih ukrepov;
—	nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in delitvijo dohodkov delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti;
—	sprejemanje smernic in priporočil organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti;
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov skupščine;
—	ustanavljanje delovnih organizacij in skladov ter odločanje o njihovem prenehanju;
—	najemanje in razpisovanje občinskih posojil;
—	sklepanje o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij;
—	sklepanje o razpisu občinskega referenduma;
—	sprejemanje poslovnika občinske skupščine;
—	obravnavanje predlogov splošnih aktov in vprašanj iz pristojnosti mestne skupščine;
—	odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, s tem statutom ali z drugim splošnim predpisom občinske skupščine določeno, da so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
93.	člen
Občinski zbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov iz pristojnosti občinske skupščine, ki ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh_ zborov oziroma v samostojno delovno področje zbora delovnih skupnosti;
—	obravnavanje poročil upravnih organov občinske skupščine in drugih organov in organizacij, katerih delo nadzoruje;
—	pravice skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je volil oziroma imenoval;
—	obravnavanje sklepov zborov volivcev in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov;
—	druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem področju zbora delovnih skupnosti.
94.	člen
V samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti so naslednje zadeve:
—	volitve, imenovanja in razrešitve predstavnikov družbene skupnosti v organih delovnih organizacij in skupnosti;
—	obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije;
—	usklajevanje odnosov med delovnimi in drugimi organizacijami in razvijanje sodelovanja med njimi;
—	dajanje priporočil delovnim in drugim organizacijam o vprašanjih iz pristojnosti zbora;
—	spodbujanje in razvijanje sistema družbenega dogovarjanja;
—	obravnavan je sklepov zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov.
95.	člen
V samostojnem delovnem področju posameznega zbora so volitve predsednika zbora, mandat-no-imunitetne komisije in razpis nadomestnih volitev odbornikov zbora.
96.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor voli i'1 razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika ter starešine temeljnih upravnih organov.
97.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata skupno ali na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor, lahko pa tudi, kadar odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora in praviloma tudi takrat, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih iz c‘c' lovnega področja občinske skupščine, razen <> vprašanjih, o katerih odloča občinska skupščina kot enoten zbor.
98.	člen
Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, ce je ta zadržan ali odsoten, pa podpredsednik.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten, pa njegov namestnik.
Občinska skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Kadar odloča občinska skupščina o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, družbeni načrt in proračun se sprejema z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora.
Način dela zborov
99.	člen
Pri svojem delu organi občinske skupščine sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah in delovnih sKupnostih, s samoupravnimi skupnostmi, s socialistično zvezo delovnega ljudstva m drugimi družbenimi organizacijami in društvi na območju občine ter se opirajo na njihovo pobudo, mnenja, stališča in predloge.
100.	člen
Občinska skupščina lahko da predloge pomembnejših odločitev, ki se tičejo pravic in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij, pred odločitvijo v obravnavo zborom volivcev, zborom delovnih ljudi, samoupravnim organom delovnih organizacij, delovnim skupnostim ter družbenopolitičnim in drugim organizacijam.
Kadar občinska skupščina sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve iz prejšnjega odstavka, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij.
101.	člen
Zaradi uspešnejšega urejanja medsebojnih razmerij in zaradi izvajanja predpisov, sklepov in dogovorov, ki jih je sprejela občinska skupščina, sklicujejo občinski organi skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij, s samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
102.	člen
O priporočilih, ki jih dajejo občinska skupščina in njeni sveti delovnim in drugim organizacijam, morajo razpravljati organi njihovega upravljanja ter občmsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Ce se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, jo je dolžna o tem obvestiti in navesti razloge.
103.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom, katere zadeve, ki so po zveznih in republiških predpisih dane v delovno področje občinske skupščine ali njenega sveta, opravlja občinska skupščina na seji, katere pa svet ali upravni organ.
104.	člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov občinske skupščine se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine
105.	člen
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, kmetje, ki so člani zadruge ali kake druge delovne organizacije.
106.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za 4 leta.
Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom.
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored odbornik občinske skupščine.
107.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s tem statutom.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost:
—	udeleževati se sej občinske skupščine in njenih organov in sodelovati pri njihovem delu;
—	pregledati zadeve, ki se pripravljajo za seje občinske skupščine ali njenih organov, kakor tudi druga gradiva, ki so v zvezi s temi vprašanji;
—	predlagati skupščini sprejetje splošnih predpisov, odločb ter sklepov v posameznih zadevah;
—	zahtevati pojasnilo o posameznih zadevah (interpelacija), predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov (amandmaji) in predlagati, da se zadeva odloži z dnevnega reda ali da se obravnavanje preloži;
—	predlagati obravnavanje in odločanje o kate-remteou vprašanju splošnega pomena za ooculo, za širšo uružbeno SKupnost ali za ožje območju;
—	poročati volivcem na zboru volivcev in zboru ueiovmti ljudi, na sestankih družbenopolitičnih organizacij in oo urugih priložnostni o ueiu oocinsKc sKupšcine;
—	sitroeti, ua se zbori volivcev in zbori delovnih ljuui v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, uKtivno sodelovati v dem teh zborov ter skrbeti, oa sprejete sklepe izvršujejo pristojni organi;
—	udeleževati se sej samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij in skupnosti, poročati o delu občinske skupščine v razmerju do teh organizacij in skupnosti ter skrbeti, da je občinska skupščina seznanjena z mnenji in stališči organov in skupnosti ter organizacij, te organizacije pa s sklepi in odločitvami skupščine;
—	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svoje dolžnosti.
108.	člen
Zaradi seznanjanja s pomembnejšimi vprašanji in predlogi zveznih, republiških in mestnih predpisov in smernic ter zaradi spoznavanja tekočih gospodarskih in družbenopolitičnih problemov lahko odborniki občinske skupščine ustanovijo klub odbornikov.
109.	člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih.
110.	člen
Odborniki so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
111.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme mu biti vzeta prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali za mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Ce zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
112.	člen
Odbornik, ki ne opravlja svoje odborniške dolžnosti ali je ne opravlja v skladu z določbami tega statuta in ki ne uživa več zaupanja volivcev, se odpokliče.
Pristojni organi so dolžni predlagati in uvesti postopek za odpoklic odbornika, če so podani pogoji iz prejšnjega odstavka.
Odpoklic odbornikov ureja zakon.
Predsednik občinske skupščine
113.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj 10 odbornikov.
Predsednik se voli za 4 leta.
Občinska skupščina ima lahko tudi enega ali več podpredsednikov.
114.	člen
Predsednik občinske skupščine preneha biti predsednik:
—	če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine;
—	če ga občinska skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov, na predlog najmanj 10 odbornikov;
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo.
115.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
116.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, usklajuje delo organov skupščine z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali predpisi občinske skupščine.
117.	člen
Predsedniku pomaga pri opravljanju njegovih nalog predsedstvo.
Predsedstvo usklajuje programe in delo občinske skupščine, njenih zborov ter drugih organov.
118.	člen
Predsedstvo sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine in predsednika zborov.
Pri delu predsedstva sodelujeta tudi tajnik skupščine in predsednik kluba odbornikov.
119.	člen
Predsednik skupščine sme sam sklicati seje svetov in komisij skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Predsednik lahko zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
V nujnih primerih predsednik lahko sam imenuje posebne komisije, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji. Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov svetov in komisij občinske skupščine, daje predstavnikom teh organov pripombe in predloge o njihovem delu, skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, daje smernice in priporočila za delo organov skupščine.
120.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine.
121.	člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga skupščina za to posebej določi.
122.	člen
Ce predsednik ali podpredsednik skupščine poklicno opravljata svojo funkcijo, imata pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta.
Organi občinske skupščine
123.	člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov, določb tega statuta in sklepov občinske skupščine opravljajo določene pravice in dolžnosti občine, zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in naloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupščina, so: sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine in upravni organi.
124.	člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za proučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebne komisije. Te dajejo kolegijskim organom predloge in poročila.
125.	člen
Predsednika in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine se voli za 4 leta.
Člane svetov in komisij občinske skupščine lahko skupščina razreši tudi pred pretekom mandata. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine.
Predsednik in delavci občinske uprave ne morejo biti člani kolegijskih organov občinske skupščine.
126.	člen
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov in jim daje smernice in navodila za njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah.
127.	člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupni seji. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da ona odloči.
128.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri izvrševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, kadar rešujejo zadeve, ki so pomembne za te organizacije oziroma zadevajo področja njihovega dela.
129.	člen
Predsedniki in člani kolegijskih organov imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti, in do povračila izgubljenega zaslužka.
Sveti občinske skupščine
130.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področjih, za katera so ustanovljeni.
131.	člen
Svete sestavljajo člani, ki jih voli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in članov, ki jih predlagajo samoupravni organi delovnih in drugih organizacij in sveti krajevnih skupnosti.
132.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja splošnega pomena za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katero je svet ustanovljen.
Za izvršitev sklepov sveta skrbi predsednik sveta.
133.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega delovnega področja na sejah. Delo na sejah se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
134.	člen
Kadar svet obravnava delo delovne organizacije, samoupravne skupnosti, krajevne skupnosti ali druge organizacije, morajo biti na sejo vabljeni predstavniki take organizacije.
Delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan te predloge in pripombe obravnavati in organizacijo oziroma krajevno skupnost obvestiti o svojem stališču.
135.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom občinske skupščine.
136.	člen
Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine.
Z odlokom določi skupščina tudi področje dela in naloge posameznih svetov, število članov sveta, katere organizacije in koliko članov volijo v svet.
Komisije občinske skupščine
137.	člen
Za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina stalne in začasne komisije.
Področje dela in naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
138.	člen
Komisije se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine.
Z odlokom se določi tudi področje dela in naloge komisij.
139.	člen
Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki, ki jih izvoli občinska skupščina in predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Občinska skupščina določi s svojim aktom število članov vsake komisije in koliko članov delegirajo družbenopolitične organizacije.
140.	člen
Občinska skupščina lahko določi komisijam tudi druge stalne in občasne naloge.
Upravni organi občinske skupščine
141.	člen
Zakone in druge splošne predpise ter akte občinske skupščine neposredno izvršujejo upravni
organi občinske skupščine, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi oziroma organi drugih družbenopolitičnih skupnosti.
142.	člen
Upravni organi občinske skupščine izvajajo politiko, ki jo določa občinska skupščina, spremljajo stanje na posameznem področju, organizirajo in opravljajo posamične službe, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za skupščino, njene svete in komisije.
143.	člen
Upravni organi občinske skupščine sodelujejo z drugimi upravnimi organi, delovnimi in drugimi organizacijami, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
Upravni organi so v mejah svojih zakonskih pooblastil samostojni in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in njenim politično izvršilnim organom.
144.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom upravne organe, njihova delovna področja in naloge.
145.	člen
Občinska uprava mora biti organizirana tako, da je zagotovljeno opravljanje vseh nalog občinske uprave in da je njeno poslovanje učinkovito, racionalno in v skladu s potrebami organizacij in občanov.
Sredstva za delo občinske uprave določi občinska skupščina v skladu z nalogami in delovnim programom občinske uprave.
146.	člen
Delavcem občinske uprave je v mejah veljavnih predpisov zagotovljeno samoupravljanje.
147.	člen
Občinski upravi načeluje tajnik občinske skupščine. Tajnik je za svoje delo odgovoren občinski
skupščini in njenemu predsedniku.
Tajnik občinske skupščine zlasti:
—	skrbi, da občinska uprava pravilno posluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi in zakonih, po tem statutu ter sklepih in smernicah občinske skupščine in njenih organov;
—	daje strokovna mnenja občinski skupščini in njenim organom ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave;
—	se udeležuje sej občinske skupščine;
—	organizira delo občinske uprave;
—	opravlja dolžnosti in pravice starešine delavcev občinske uprave;
—	opravlja druge zadeve, ki spadajo v področje tajnika po drugih predpisih.
148.	člen
Tajnik mora najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o delu upravnih organov in o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, za dvig strokovnosti delavcev uprave in za napredek dela upravnih organov.
149.	člen
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa za 4 leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
150.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju organizirajo in vodijo delo, skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov in smernic občinske skupščine in njenih organov.
3.	POGLAVJE
PREDPISI IN SPLOŠNI AKTI
151.	člen
Občinska skupščina ter njeni sveti in komisije s predpisi urejajo v mejah svoje pristojnosti vprašanja, ki imajo splošen pomen na gospodarskem, kulturnem, komunalnem, socialnem in drugih družbenih področjih tako, da sprejemajo splošne predpise, odločbe in druge sklepe.
Splošni predpisi so odloki, odredbe in navodila. Odloke lahko izdaja samo občinska skupščina.
Za določanje načelnih stališč ali za usmerjanje delovanja in za reševanje posameznih vprašanj v delovnih in drugih organizacijah pa občin-
ska skupščina ter njeni sveti in komisije sprejemajo smernice, priporočila in druge splošne akte.
152.	člen
Predlog za sprejem splošnega predpisa in drugega akta občinske skupščine lahko podajo odborniki skupščine, sveti in komisije skupščine ter krajevne skupnosti.
153.	člen
Vse splošne predpise in sklepe občinske skupščine podpisuje predsednik skupščine, razen če ni s predpisi določeno drugače.
Predpise in sklepe politično izvršilnih organov podpisuje predsednik organa.
154.	člen
Splošni predpisi občinske skupščine se objavljajo v Uradnem listu SRS. V tem listu se objavljajo tudi drugi sklepi, če tako določi organ, ki jih je sprejel.
Predpisi začnejo veljati osmi dan po objavi.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne splošni predpis veljati v roku, krajšem kot 8 dni po objavi.
Splošni predpis ne more učinkovati za nazaj.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun.
155.	člen
Splošni predpis velja na območju občine Ljubljana Moste-Polje, razen če ni v samem predpisu določeno, da velja samo za del območja občine.
4.	POGLAVJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
156.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna oblika združevanja občanov na določenem območju, ki v njej občani organizirajo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno varstvene in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselij.
157.	člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi za naselje, del naselja ali za območje z več naselji, ki so med seboj geogralsko, gospodarsko ali kulturno povezana in so zagotovljeni pogoji za uspešno delovanje skupnosti.
158.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zborih volivcev.
Ko se na zboru volivcev razpravlja in odloča o ustanovitvi krajevne skupnosti, morajo biti občani seznanjeni z namenom in nalogami krajevne skupnosti ter s svojimi pravicami in dolžnostmi.
S sklepom o ustanovitvi krajevne skupnosti se določi območje, način in rok za konstituiranje organov ter druga vprašanja, ki so v neposredni zvezi z ustanovitvijo krajevne skupnosti.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.
159.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
160.	člen
V krajevni skupnosti občani neposredno in P°
svojih izvoljenih organih uresničujejo zlasti naslednje naloge:
—	organizirajo in pospešujejo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno varstvene in druge dejavnosti ter službe za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov na svojem območju;
—	skrbijo za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ki so jih zgradili ali jm je občinska skupščina s posebnim sporazumom prenesla v njihovo upravljanje;
—	obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov;
—	povezujejo prizadevanja samoupravnih skupnosti, delovnih organizacij, društev in vzgojno-varstvenih zavodov v skrbi za organizirano otroško varstvo;
—	sodelujejo s strokovnimi službami pri reševanju problemov in skrbi za osebe, ki jim je potrebno družbeno varstvo;
—	upravljajo družbeno lastnino, ki je dana v upravljanje krajevni skupnosti;
—	na področju narodne obrambe in civilne zaščite organizirajo in sodelujejo pri usposabljanju prebivalcev za samozaščito in pomoč ogroženim ali neposredno prizadetim;
—	sodelujejo in pomagajo občinski skupščini in njenim organom pri opravljanju njenih nalog na območju krajevne skupnosti;
—	dajejo občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo krajevno skupnost ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skupnosti v razpravo in mnenje;
—	opravljajo tudi druge zadeve, za katere so pristojne krajevne skupnosti po zakonih, mestnem in tem statutu ali zadeve, za katere jih pooblasti občinska skupščina in zanje zagotovi potrebna sredstva.
161.	člen
Za opravljanje svojih nalog ima krajevna skupnost naslednje vire dohodkov;
—	sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna in skladov za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti;
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča;
—	sredstva, ki jih daje občina za izvrševanje tistih svojih nalog, katere je prenesla na krajevno skupnost;
—	dohodke, ki jih krajevna skupnost doseže s svojimi dejavnostmi;
—	sredstva, ki jih kot samoprispevek zberejo občani;
—	druge prispevke občanov, delovnih in drugih organizacij z območja krajevne skupnosti;
—	posojila;
—	druge dohodke.
162.	člen
Sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna za uresničevanje programa dela krajevne skupnosti se določijo vsako leto v odstotku od skupnih proračunskih dohodkov.
Udeležba posamezne krajevne skupnosti pri dohodkih iz prvega odstavka se določi v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina s posebnim predpisom.
163.	člen
Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe in v skladu z letnim programom dela.
Sredstva krajevnega samoprispevka od uporabe mestnega zemljišča so namenska in se ne smejo uporabljati za druge namene.
164.	člen
Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na njenem območju, neposredno na zborih volivcev in prek izvoljenih organov krajevne skupnosti.
165.	člen
Statut krajevne skupnosti ureja predvsem naloge krajevne skupnosti, organe krajevne skupnosti, njihove naloge in način dela ter volitev, pravice in dolžnosti občanov v krajevni skupnosti, razmerja med njimi, druge oblike samoupravljanja v naseljih, razmerje do občinske skupščine in njenih organov, sredstva in premoženje krajevne skupnosti, praznik krajevne skupnosti, poravnalne svete in druga vprašanja v zvezi z njenim delom.
Statut krajevne skupnosti sprejmejo občani na zborih volivcev, potrdi pa ga občinska skupščina.
166.	člen
Letni program dela krajevne skupnosti mora biti odraz potreb in možnosti; določati mora naloge, sredstva in način za izvršitev predvidenih nalog ter se vključevati v program razvoja občine.
Program sprejemajo občani na zborih volivcev.
167.	člen
Občinska skupščina in njeni organi dajejo krajevni skupnosti strokovno pomoč in opravljajo splošni družbeni nadzor nad njenim delom.
168.	člen
Krajevne skupnosti usklajujejo svoj razvoj in interese ter sodelujejo med seboj.
Krajevne skupnosti sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost in občino ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini sprejem odloka ali drugega splošnega akta.
Posebne oblike samoupravljanja v naseljih
169.	člen
V naseljih in zaselkih, ki so oddaljena od krajevnih središč in kjer ni pogojev za ustanovitev krajevnih skupnosti, lahko občani za reševanje nekaterih skupnih vprašanj zadolžijo stalno delovno predsedstvo zbora volivcev.
Poravnalni sveti
170.	člen
Poravnalni sveti kot družbeni organi posredujejo med občani za sporazumno odpravo sporov v njihovih medsebojnih razmerjih in s tem prispevajo k razvijanju dobrih odnosov med njimi.
Poravnalni svet se lahko ustanovi za območje krajevne skupnosti ali posamezne delovne organizacije.
Poravnalni svet ustanovijo ter volijo in od-poklicujejo njegove člane občani na zborih volivcev, pri delovnih organizacijah pa na zborih delovnih ljudi. Natančnejše določbe o delu poravnalnih svetov in številu njihovih članov predpisujejo statuti krajevnih skupnosti oziroma delovnih organizacij.
5.	POGLAVJE
JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
171.	člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, je javno; ti organi oziroma organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu.
172.	člen
Da bi bili zagotovljeni javnost in družbena odgovornost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, obravnava občinska skupščina pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in način izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
173.	člen
Razen v Uradnem listu SRS se vsi predpisi in drugi sklepi občinske skupščine in njenih organov lahko objavljajo tudi na krajevno običajen način.
Glede na pomembnost posameznega predpisa ali drugega sklepa občinske skupščine in njenih svetov lahko seznanijo ti organi občane o sprejetih predpisih in drugih sklepih tudi prek lokalnega in dnevnega tiska, radia in televizije, prek družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
6.	POGLAVJE VARSTVO ZAKONITOSTI
174.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, z zakoni ter na zakonu temelječimi predpisi in s tem statutom.
To velja tudi za splošne akte in ukrepe delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
175.	člen
Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika občinske skupščine.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka neveljaven, ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
176.	člen
Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovne skupnosti. O zadržanem aktu sveta delovne skupnosti obvesti tajnik predsednika občinske skupščine, ki predloži prizadeti akt pristojnemu svetu. Če ta ne odloči o zadevnem aktu sam, ga predloži v razpravo in odločitev občinski skupščini.
177.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega postopka, če misli, da ni v skladu z zakoni in ga predloži pristojnemu svetu, da o njem dokončno odloči.
178.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa občinske skupščine ali njenih organov, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi prihodnji seji zaradi odločitve.
179.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega politično izvršilnega organa.
180.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, da je protiustaven ali nezakonit in hkrati predlaga ustavnemu sodišču, da odloči o zakonitosti zadržanega splošnega akta.
181.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, s tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
V.	DEL
Sodelovanje občine z družbeno-političnimi in samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami
182.	člen
Zaradi uresničevanja svojih temeljnih nalog sodeluje občina Ljubljana Moste-Polje z mestom Ljubljana in drugimi občinami, Socialistično republiko Slovenijo, samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljana, s tem statutom in posebnimi dogovori.
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
183.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljana in z njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti;
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotavljajo enotno politiko v mestu in občinah;
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov;
—	sodelujejo pri sestavljanju programov dela mestne skupščine in njenih organov.
Za uspešno reševanje vprašanj, ki imajo pomen za občine in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi z mestno skupščino in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izvajajo skupne akcije ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
184.	člen
Občinska skupščina mora obravnavati predloge odlokov in drugih aktov iz izključne mestne pristojnosti o tistih pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki so izrecno navedene v statutu mesta.
O takih zadevah mora občinska skupščina podati svoje mnenje, predloge oziroma stališča.
185.	člen
Občinska skupščina daje skupščini mesta Ljubljana predloge in predhodna mnenja za reševanje zadev, ki so pomembne za občine in mesto.
Da bi ustvarila pogoje za uresničevanje enotnih izhodišč v mestu Ljubljana, je občinska skupščina dolžna v svojih predpisih in aktih upoštevati splošne smernice in predpise mestne skupščine.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
-si titibes oddal soiSfieruda adaniMo Ainirjsb /i']
au'AeL	186. člen
pbeljfii v m uii ,ifi'ji[i ‘rj .vonajjio riinoj.ti tli; •■jr'
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
187.	člen
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SR Slovenije tudi na zasedanjih delegatov občin, kadar obravnava temeljna vprašanja s področja komunalnega sistema družbenopolitičnih skupnosti, družbenega načrtovanja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva ali druga vprašanja, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih.
188.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed svojih odbornikov ter članov svetov in komisij štiri delegate občine za zasedanje delegatov občin v skupščini SR Slovenije.
Delegat občine se izvoli praviloma za mandatno dobo skupščine, lahko pa tudi za eno ali več zasedanj.
Za izvolitev delegata občine in za njegovo razrešitev veljajo določbe poslovnika občinske skupščine.
189.	člen
Na zasedanju delegatov občin ima delegat občine Ljubljana Moste-Polje pravico in dolžnost sporočati mnenja, stališča in predloge občine glede zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja.
190.	člen
Predsednik, podpredsednik, predsednika zborov in tajnik skupščine:
—	določijo, kateri organ bo obravnaval vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v skupščini SR Slovenije in sprejel o njih mnenja, stališča in predloge občine;
—	določijo, kateri od stalnih delegatov občine se bo udeležil zasedanja oziroma ugotovijo, kateri delegat občine je bil izbran za posamezno zasedanje delegatov občin.
191.	člen
Mnenja, stališča in predloge določi občinska skupščina na seji obeh zborov, na seji posameznih zborov ter na seji svetov ali komisij.
Mnenja, stališča in predloge lahko določi tudi organ samoupravne skupnosti, če je občinska skupščina tako sklenila.
192.	člen
Za svoje delo na zasedanju v skupščini SR Slovenije je delegat občine odgovoren občinski skupščini in jo je dolžan obveščati o svojem delu in delu na zasedanju delegatov občin.
193.	člen
Občinska skupščina sme razrešiti delegata občine pred pretekom dobe, za katero ga je izbrala, če na zasedanju delegatov občin v skupščini SR Slovenije v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališč in predlogov občine ali jih je povedal smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot pa so bila sprejeta v občinski skupščini.
Medobčinsko sodelovanje
194.	člen
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj v razvijanju lokalne samouprave ter zaradi pospeševanja družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja, se občina Ljubljana Moste-Polje lahko povezuje s katerokoli občino ali skupino občin in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb občine oziroma občanov.
Občina lahko z drugimi občinami združuje svoja sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe, izvaja skupne akcije ter na druge načine sodeluje z njimi pri uresničevanju ciljev, ki so jim v korist.
Razmerja, ki nastanejo pri združevanju sredstev, ustanovitvi skupnih organov, organizacij in služb in pri izvajanju skupnih akcij, se uredijo s posebnimi dogovori.
Sodelovanje občine s samoupravnimi skupnostmi
195.	člen
Za uresničevanje skupnih interesov pri neposrednem opravljanju dmžbenih nalog na določenem področju ustanavlja občina Ljubljana Moste-Polje sama ali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami interesne samoupravne skupnosti.
Občina sodeluje z vsemi ustanovitelji samoupravnih skupnosti pri izvajanju ustanoviteljskih in drugih pravic, ki jih ima do takih skupnosti.
196.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za uresničevanje nalog samoupravnih skupnosti. Zagotavlja čim neposrednejši vpliv občanov in drugih zainteresiranih dejavnikov na delovanje teh skupnosti ter pospešuje vzajemno sodelovanje osnovnih nosilcev družbenih interesov pri oblikovanju in uresničevanju politike in odgovornosti za razvoj področij, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost.
Občinska skupščina voli svoje predstavnike v skupščine skupnosti, potrjuje njihov statut, spremlja programe in delo ter jim daje predloge in mnenja, zlasti pa spodbuja razvoj samoupravljanja in pospešuje napredek področij, za katere je ustanovljena interesna samoupravna skupnost.
Občinska skupščina in njeni organi opravljajo tudi druge naloge in izvršujejo pristojnosti, ki so ji dane s posebnimi predpisi.
Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami
197.	člen
Občinska skupščina sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v občini.
198.	člen
Občinska skupščina lahko kot splošni zbor občine skupno s predstavniki družbenopolitičnih or-
ganizacij, društev in krajevnih skupnosti obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino.
Splošni zbor obravnava zlasti predloge sprememb statuta, predloge družbenih načrtov, programe razvoja posameznih področij dejavnoti, predloge proračuna in programe skladov.
Na seji splošnega zbora se podeljujejo tudi priznanja in nagrade.
Sestava, način sklicevanja in dela splošnega zbora se uredi s poslovnikom.
199.	člen
Organi občinske skupščine lahko vabijo na svoje seje predstavnike družbenopolitičnih organizacij in društev v občini zaradi skupnega obravnavanja splošnih vprašanj z njihovega področja, ki se nanašajo na stanje na posameznih področjih družbenega življenja v občini.
200.	člen
Organi občinske skupščine lahko dobijo od družbenopolitičnih organizacij in društev v občini mnenje o predlogih odlokov ali drugih aktov oziroma mnenja o posameznih vprašanjih. Lahko tudi zahtevajo od družbenopolitičnih organizacij in društev, ki so dala svoje mnenje, da na seji organa občinske skupščine njihov predstavnik to mnenje obrazloži.
Občinska skupščina in njeni organi lahko razvijajo s temi organizacijami tudi druge oblike sodelovanja ter samoupravnega dogovarjanja.
201.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo tudi s strokovnimi organizacijami in skupnostmi (inštituti, strokovna združenja in podobno), ki se ukvarjajo s proučevanjem občinske samouprave, organizacijo in delom javne uprave, izdajanjem strokovnih glasil in podobno.
Razmerja med takimi organizacijami in občino temelje na posebnih dogovorih.
VI.	DEL
Prehodne in končne določbe
202.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina ali njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1970.
Do tedaj morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
203.	člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bil objavljen v Glasniku št. 47/64.
Tisk: Kočevski tisk, Kočevje