In ser ati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta:
8 kr. čc se tiska enkrat,
12 „ „ „	„	dvakrat,
15 „ „ „	„	trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu li. štev. 9,
II.	nadstropje.
Političen list n sionisti narofl.
Po pošti prejeman veljd:
Za celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	5	„	—	„
Za četrt leta	.	.	2	„	50	„
V	administraciji velja:
Za celo leto . .	8	gl.	40	kr.
Za pol leta ...	4	„	20	„
Za četrt leta . .	2	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na ti sicer: v torek, četrtek in ‘
Zaljšanje mesta.
Priprave za cesarjev sprejem.
Razglas.
Spomin šeststoletnega združenja kranjske dežele s presvitlo Habsburško dinastijo se bode na Kranjskem slovesno obhajal od srede 11. julija do ponedeljeka 16. julija t. 1.
Njihovo Veličanstvo naš preljubljeni cesar Franc Josip I. bode v teh dneh s svojo Najvišjo navzočnostjo našo deželo osrečil.
Slavnost se vrši po sledečem vsporedu:
Y	sredo 11. julija:
Popoludne ob 33/4. uri prestopi cesar kranjsko mejo pri Trebovljah ter dojde ob 5 v Ljubljano.
Sprejem na Ljubljanskem kolodvoru po deželnem odboru, mestnem zastopu Ljubljanskem itd.
Sprevod v mesto po Dunajski cesti, Sche-lenburgovih ulicah in Kongresnem trgu do deželne hiše. Po vsem potu so ob obeli straneh postavljena razna društva in učenci srednjih šoi.
Ob 8. uri zvečer bakljada in serenada.
Bakljada se premika od cesar Jožefovega trga skozi Vodnikove ulice, šolski drevored, čez Frančiškanski most, Marijin trg, Slonove in Franc Jožefove ulice, po Tržaški cesti, skozi Knaflove ulice, Schelenburgove ulice in Kongresni trg pred deželno hišo.
Serenada na Kongresnem trgu: 1. Godba. 2. Kantata, poje čitalniški pevski zbor. 3. „Mein Oesterreich“, poje filharmoničnega društva moški zbor. 4. Godba.
V	četrtek 12. julija:
Zjutraj ob 8. uri velika maša v stolni cerkvi. Cesar se popelje v cerkev čez Kongresni trg, Gledališke ulice, Marijin trg, Frančiškanski most, Špitalske ulice, Mestni trg pred škofijo, kjer pri velikih cerkvenih vratih vstopi.
V cerkev smejo razven dostojanstvenikov, deželnih poslancev, mestnih odbornikov itd. vstopiti le tisti, ki imajo vstopnice od stolnega župnijskega urada.
Ob 10. uri se na Najvišjem dvoru v deželni hiši kranjski deželni zbor pokloni Nj.
Veličanstvu. Potem se bodo predstavljali dvorni dostojanstveniki, duhovščina, vojaštvo, uradi itd.
Kmetijska razstava se' popoludne odpre,
Ljudska veselica na travnikih pod Turnom (Tivoli) se začne ob 3. uri.
Zvečer ob 8. uri predstava in koncert v
deželnem gledališči. Vstop je dovoljen le od deželnega odbora povabljenim gospodom in gospem,
Razsvitljava mesta.
V petek 13. julija:
Zjutraj ob 7. uri: Pregled garnizije.
Ob 8. uri se odpre razstava pra- in kul-
turno-zgodovinskih predmetov, domače industrije in ženskih ročnih del v realkinem poslopji.
Ob 10. uri dopoludne: Občne avdijence.
Ob 1. uri popoludne: Najvišja ogledovanja.
Ob 4. uri: Slavnostno streljanje na strelišči.
Ljudska veselica pod Turnom (Tivoli). Po prihodu cesarjevem sprevod kmetskih banderij, društev, občinskih deputacij, skupin, predstavljajočih poljedelstvo, vinorejo, rudarstvo, lov, ribarstvo itd. pred Njegovim Veličanstvom.
Zvečer ob 9. uri: Umeteljni ogenj pri ljudski veselici.
V	soboto 14. julija:
Ob. 6. uri zjutraj: Najvišje nadzorovanje vojaštva.
Ob 10. uri dopoludne: Uložitev temeljnega kamna za Rudolfinum. Društva se zbirajo ob 9. uri na Kongresnem trgu in se premikajo skozi Schelenburgove in Knaflove ulice do slavnostnega prostora. Vstop na slavnostne tribune je le proti vstopnicam dovoljen.
Pri uložitvi temeljnega kamna poje čitalniški pevski zbor in moški zbor filharmoničnega d r u š t v a.
Potem Najvišja ogledovanja.
Pri ljudski veselici pod Turnom (Tivoli) ob 5. uri koncert narodnih pevskih zborov.
V	nedeljo 15. julija:
L j ubij ana-Idrija-Postojna-Ljub-ljana.
Zjutraj ob 6. uri: Vožnja cesarja skozi Dolenji Logatec v Idrijo. Prihod zjutraj ob 93/4. uri: Ogled rudarije. Ob ll3/4. uri: Skozi Logatec v Postojno. Prihod popoludne ob 31/4. uri: Najvišje ogledovanje. Popoludne ob 51/2. uri: Povrat v Ljubljano.
Prihod zvečer ob 7‘/4. uri.
V Ljubljani ob 10. uri zvečer konec ljudske veselice.
V pondeljek 16. julija:
Ljubljana-Kamnik-Kranj-Begu-
nje-Bled.
Zjutraj ob 7. uri: Vožnja v Kamnik. Najvišje ogledovanje.
Dopoludne ob 11. uri: Nadaljevanje pota skozi Cerklje v Kranj. Prihod ob lljv uri: Najvišje ogledovanje.
Popoludne ob 1 s/4. uri: Skozi Radovljico-Lesee v Begunje. Najvišje ogledovanje.
Ob 31/2. uri: Na Bled. Prihod ob 5. uri.
Zvečer ob 9. uri: Veselica na jezeru.
V torek 17. julija:
Na Bledu. Zjutraj ob 572- uri: Odpoto-vanjo skozi Terbiž.
Natančneji načrti za posamezne slavnostne dneve se bodo posebej razglašali.
Ljubljana, 6. julija 1883.
Kranjski deželni odbor.
Kamorkoli človek pogleda po beli Ljubljani, povsod delajo velikanske priprave, da bi cesarja dostojno sprejeli ter mu že po vnanjem pokazali, da so mu zvesto vdani prebivalci slovenski. Predolgo bi bilo, ko bi hotli omenjati vsaktere posameznosti, zato se hočemo držati le glavnejših reči.
Južne železnice kolodvor je, kakor večinoma ljubljanskih hiš, zunaj ves popravljen, znotraj, to je na „peronu“, pa še nič posebno okinčan. Tudi to se nam ne zdi primerno, da sta avstrijski in kranjski grb nabita na zid tam, kjer je tisti kot za „gospode“ in za »gospe". Tem krasnejša pa je cesta od kolodvora do dunajske ceste in od te do slavoloka. Tu je na obeh straneh gosto nastavljenih rudeče in belo pobarvanih visokih prapornih drogov, na kterih so prapori vihrali že v nedeljo; vsak drog ima na vrhu zelen venec. Zastav ali praporov je čvetero: avstrijski, cesarski, deželni (belo-modro-rudeči) in mestni, ki so obešeni po vrsti drug za drugim v tem redu, da jih je vseh enako. Bes lepo je viditi ta ,,dre-vored“, le bolje bi bilo po naših mislih, če bi ne bili nategnili že v soboto zastav na drogove, ampak pozneje, ker se jih bo veliko pokvarilo, kakor se jih je že. Saj se -bi lahko potegnile na drogove že prav zadnje ure; tudi bi bilo želeti, da bi bile zastave nekoliko večje, ker z visočino niso v pravi primeri.
Med deželno bolnišnico in Tavčarjevo hišo stoji slavolok, ki bi se bil pa bolje podajal na prostejšem kraju, n. pr. koncem Miihleisenove hiše. Na sedanjem prostoru je jako nepriiičen, vse je preveč stisnjeno in za vozove v sredi, kakor tudi za pešce ob straneh bode v tej tesnobi premalo prostora. Tudi bode slavolok na poti, ako bodo hotli cesar obiskati in ogledati deželno bolnišnico, ker bodo težko vozove obrnili, ako ne bodo z voza stopili na sredi ceste, kar pa ne gre.
Posebno krasno zališajo „Zvezdo'‘. Okoli in okoli stoje tudi tukaj visoki mlaji, na kterih vihrajo zastave, med vsakima dvema pa je nižji drog, za raznotere grbe in manjši zastavice. Na prostoru v sredi med nunsko cerkvijo in gledališčem pa je postavljen visok steber s pozlačenim angeljem, ki v znamenje miru venec drži v rokah. Deželno gledišče je krasno okinčano z zelenimi venci, grbi, cesarskimi, deželnimi in mestnimi zastavami in pregrinjali iz rodečega žameta pri oknih, nad kterimi se v sredi odlikuje zelena krona, ki jo bode zlasti ob razsvitljavi lepo videti. ,‘cr bode okoli nje venec plinovih lučic v podobi zvezdic. Bazun tega bode plinova razsipljeva še kazala cesarskega in deželnega orla in začetne črke presvitlega cesarja.
Veliko, in po naši misli preveč denarjev se jo potrosilo za olepšavo Zvezdnega drevo-
reda. V sredi vsakterega oddelka napravili so iz raznobarvenih cvetlic krasne podobe, kakor grbe, napise, zvezde itd. Ostali prostor so ozališali s cipresami in grmičjem. Vse je prav krasno, toda konec bo te lepotije že prvi dan. Ako je namreč res, da se cesar peljejo mimo kazine, proti Gerberjevi štacuui, se bo ljudstva vse trlo po Zvezdi, ki bode gledalo sprevod. Ko se pa vozovi obrnejo proti gledišču, se bo množica vsula na drugo stran proti gledišču, da bi tam zopet kaj vidila, in živa"d|ša je ne bo mogla držati nazaj, hitelo ■■ bo vše' vprek in pomendralo vso prej omenjeno ‘ ' krasoto. Ako bi bili hotli varovati Zvezdo, bi bili morali tako vkreniti, da bi bili šli vozovi od nun proti gledišču, kjer je veliko lepši in večji prostor, in bi bilo ljudstvo ostalo mirno, dokler bi se ne bilo polagoma razšlo. Po našem mnenji bi bilo zadostovalo, ko bi bili v Zvezdo postavili kake kipe, in jo z balončki lepo razsvetlili.
Primerno je okinčano tudi realkino poslopje, kjer bo videti v prvem nadstropji razstava domačih in umetnih izdelkov, pa nemška kazina, kjer so tudi napeljane cevi za pli-novo razsvitljavo. Nad prvimi črkami imena cesarjevega in cesaričinega bo videti krona in pa dve zvezdi na vsaki strani in nad njimi.
Mlaji z zastavami stoje dalje na Bregu in ob Krakovskem nasipu do GradaŠice, in po štirje so tudi videti na novem in Št. Jakobskem trgu.
Na mestnem trgu se odlikuje mestna hiša ali rotovž. Sprednja stran je okusno ozališana z zelenjem, grbi in podobami presvetlega cesarja in cesarice in z zastavami. Tudi bo ta stran razsvitljena s plinovimi lužicami v raznoterih podobah. Omenjati imamo še obeh mostov. Hradeckovega in frančiškanskega, na kte-rih stoje ob straneh visoki stebri z železnimi ponvimi, v kterih bode ob razsvitljavi gorela smola. Od stebra do stebra napeljan je drat, na kterih bodo viseli raznobarveni balončki. Na frančiškanskem mostu bodo tudi ob vrhu in ob obokih gorele brezštevilne lampice. Tudi vhod v frančiškansko cerkev bo krasno okin-čan in v četrtek zvečer obilno razsvitljen.
Izmed privatnih hiš bo posebno krasno okinčana hiša Mahrova, ki se bo tudi pri razsvitljavi odlikovala s plinovo svečavo, ki bode kazala cesarjev rek: Tiribus unitis (z zedinjenimi močmi).
Pod Turnom (Tivoli) je gibanje silno živahno. Napravljenih je tam več poslopij, koč itd. V prvi vrsti je precej v voglu zgornjega kota podgradom cesarski paviljon, lična stavba od zunaj in znotraj; ta je namenjena cesarju, da si bo od tod ogledal ljudsko veselico. Pod njim, ne predaleč od tega, je lopa za godbo, še dalje lopa za ples, na strani pa podolgasta lopa za pokušanje raznih pijač. Po tem ste še dve keglišči in — dve sicer potrebni reči, a ne gre jih v sredi ljudi postavljati, ampak na — stran, od tod tudi ime.
To so dela slavnostnega odbora, ki je dal povsod postaviti tudi veliko drogov za zastave. Eazen teh je pa ves prostor med srednjo potjo in železnično progo zastavljen z lopami, kjer se bo točilo. Tudi dva „ringelšpila“ z godbo sta že nastavljena, ravno tako nekaka panorama" s strašnimi podobami; še celo pocesten pevec (Biinkelsanger) se je priklatil, pa ne dela veliko kupčije, ker le nemški peti zna; ljudje se mu pač smejejo, ne dajo mu pa nič. Po vsem travniku je napeljanih več potov.
Prav lepo napravljeno je tudi poslopje, kjer bo živinska razstava; to je ograjeno, da
se va-nj ne vidi, na sredi pa stoji lična Jopica. To poslopje je ob celovški cesti na zadnjem travniku blizo Kozlerjeve pivovarne. Narejeno je prav lepo in bo okinčana z mnogimi zastavami.
Ker bodo presvitli cesar obiskali tudi novo strelišče pod Eožnikom, se tudi tam delajo priprave za okiiičanje.
Vse hvale vredno pa je to, da je mestni magistrat ali marveč odsek za olepšanje mesta po vseh krajih in potih okoli Turna (Tivolija) in po vrtu, kjer so bile prej table z nemškimi ali nemško-slovenskimi napisi, dal napraviti samo slovenske. Tako je prav! Kdor pride k nam, naj vidi, da je na slovenski zemlji in v slovenskem mestu.
Naj se nam za zlo ne jemlje, če se pre-drznemo pri tej priliki že staro, tiho željo izreči: Naj bi se bil grozni in rogljati tlak po velikem trgu in glavni cesti malo s peskom posul. Gotovo, bilo bi vstreženo vsem. pre-svitlemu cesarju, došlim gostom in mestnim prebivalcem. Kaj takega nismo videli po svetu v nobenem boljšem mestu; muko večnega ropota ve le tisti, kteri je v to obsojen, da mora tu prebivati. Svesti smo si, da smo s tem željo tisučerih izrekli in zato si štejemo tudi v dolžnost.
Šeststoletnica Štajarska.
Cesar so v petek 6. t. m. obiskali trg Koflach, kjer so znamenite fužine in rudniki za železo in premog. Fužine v Picblingu so lastnina alpinske rudniške družbe (Alpine Montangesellschaft) ali prav za prav deželanske banke na Dunaji, zato je pa tudi predsednik omenjene banke, grof Wodzicki cesarja tam sprejel in jim razkazoval raznotere oddelke. V teli fužinah so se izdelovale reči za bosensko železnico, in njih fotografične podobe, ki so se cesarju predložile v razgled, so jih posebno zanimivale. Od ondot so šli v Lanko-viške rudnike za premog, kjer so jih rudarji sprejeli z veliko navdušenostjo ter so vpričo cesarja z dinamitom v dveh minutah razsuli veliko steno ter pridobili premoga za 200 železniških vozov. Potrebovali so za to 4 cente dinamita in 80 kil janita, ki so ju nabasali v 60 izvrtanih lukinj.
Iz Lankovica so se peljali v konjerejnico v Pibru, kjer imajo okoli 400 konj, kterih je bila polovica na planinah, polovica pa doma. Ljudstvo se je povsod trumoma zbiralo okoli cesarja, v Tiseldorfu pa jih je pozdravila Stainška godba v svoji starodavni noši, fantiča grofa Davernasa pa sta kleče cesarju izročila krasen šopek.
Pri tej priliki obiskali so cesar tudi kneza Franca Licbtensteina, očeta državnih poslancev knezev Alfreda in Alojzija Lichten-steina, ki jih je s svojima imenovanima sinovoma pričakoval na železnični postaji Deutsch-Landsberg, da jih je spremil v svoj s starinskimi zakladi krasno okinčani grad Hollenegg. Med malo južino, ki jim jo je napravila kne-ževa rodbina, pelo je nemško pevsko društvo Landsberško ter jim izročilo tudi neko štajersko pesem. Ljudstvo jih je navdušeno pozdravljalo, kjer koli so se prikazali. Z občinskimi zastopi so se cesar prijazno pogovarjali, in ako je bil kdo med njimi s kako vojaško medaljo, popraševali so skrbno, pri kterem polku je služil, in kdaj pa zakaj da je bil odlikovan.
V soboto 7. t. m. obiskali so cesar moško
kaznilnico v Karlavu pa deželno blaznico v Feldhofu. Povsod so natanjko ogledali razne prostore in izrazili svojo zadovoljnost. Potem so šli v pivarno Beininghausovo in od ondot v ljudsko kuhinjo. Popoludne ob polu dveh so se jim poklonile najstarejše plemenite rodbine, ki so bile v deželi že tedaj, ko je bila združena s Habsburškimi deželami. Teb rodbin je še sedem: knezi Trauttmannsdorffi in Win-disch-Gratzi, grofje Herbersteini, Trauttmanns-dorffi, Wurmbrandi in Hardeggi pa baroni Teuffenbachi. Vsi ti bili so zvečer z drugimi plemenitaši povabljeni k cesarskemu obedu. Za tem so cesar obiskali družbo rudečega križa, vseučilišče in c. k. obrtnijsko šolo, naposled pa so še ogledali konjsko dirko. V nedeljo so bile slavnosti v Gradcu dovršene in ponedeljek so se cesar odpeljali v slovenski Staj er, da tudi slovenskemu prebivalstvu dajo priliko, jim izraziti in razodeti svojo vdanost in zvestobo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. julija.
Avstrijske dežele.
Deželn i zbor (jovižki ima sledeče poslance : za kmečke občine: Dottori, Del Torre, Mohorčič, dr. Abram, dr. J. Tonkli, dr. Al. Eojic. dr. M. Tonkli, Kovačič; za trge in mesta: Jonko, grof Ooronini, dr. Maurovich, baron Depretis, baron Locatelli; — za veliko posestvo: dr. Ivančič, P o vše, Kocijančič, vitez Pajer, dr. Verzegnassi, M. Bernardelli. — Eazprto tiskani pripadajo k narodni stranki ki ima toraj 10 poslancev, laška stranka pa jih ima ie devet. Virilni glas kneza in nadškofa letos manjka, ker je škofija še izpraznjena.
Deželni sbor ceshi obravnava sedaj deželne zadeve. Nasprotnika hudo boli, da so prišli ob večino, pa čisto naravno je, da ima večina prebivalcev tudi večino v deželnem zboru. Ravno tako naravno je, da je višji deželni maršal knez Jurij Lobkovic vzet iz večine, namestnik njegov AValdert pa iz manjšine, in da je deželni maršal zbor najprej pozdravil češko, potem pa tudi nemško. Nemškim vsta-vovercem to pa ni šlo v glavo in sedeli so med njegovim govorom toliko časa, dokler ni pričel govoriti nemški. Tako klubovanje je pač malenkostno ter priča, da ljudje, ki tako ravnajo, niso zmožni za višje vzore.
V Olomuca na Marskem je zborovalo potovalno zbirališče Brnskega nemškega društva in govoril je dr. Sturm o političnem stanji. Poslanec P romb er je otvoril zborovanje, ter poudarjal, da ni ga vprašanja nad narodnostnega. Pod narodno zastavo bodemo dosegli, kar hočemo doseči: Nemci morajo biti voditelji. Dr. Sturm je potem mnogo govoril, grajal sedanjo vlado in na zadnje nasvetoval prošnjo do presvitlega cesarja, da bi odpustil to ministrstvo in poklical ministre, ki bi vladali po starih in potrjenih pravilih v Avstriji. — Hm, ali so avstrijski vladarji imeli res take svetovalce, kakor je dr. Sturm. Govoril je še dr. Weeber o položaji Nemcev na Marskem, ki je rekel, nihče ne ve, kam nas bode pripeljala sedanja politiška situacija, a on vendar vladi kljubuje. Sicer je mislil, korist o tem bode imela le feudalno-klerikalna stranka.
Dva državna pravilnika. Prod porotno sodnijo v Budapešti je stal znani antisemit Istocij zarad članka „Pojudeno Ogersko". Državni pravdnik ga jo tožil, da hoče on zbuditi, oziroma širiti sovraštvo zoper j ude in hujskati zoper versko družbo. Državni pravdnik je storil, kar je mogel, da bil Istocija potlačil, zavrgel je 12 porotnikov, a ugovor Isto-cijev zoper dva judovska porotnika ni bil postaven. Kljubu temu so vendar porotniki Istocija z 10 zoper dva glasova nekrivega spoznali. Državni pravdnik je judovski Talmud v eno vrsto stavil z nauki cerkvenih očetov ....
V drugem kraji na Ogerskem v Nyiregy-haza se vrši tožba zoper jude, ki so obdolženi, da so krščansko deklico 1. 1. ob velikonočnih praznikih iz verske zaslepljenosti umorili, njeno kri vlovili, in da bi občinstvo in javno mnenje ne zbegali, mrliča drugod izkopali, v obleko umorjene deklice oblekli in v vodo vrgli. — Zopet je državni pravdnik tisti, ki ima potegniti se za pravico. A sedaj je pa državni pravdnik pozabil na svojo službo in zatožence zagovarja, kakti odvetnik povabljene priče vse križem izprašuje, predsedniku v besedo sega, tako, da je več advokatov pri višji sodniji oglasilo se zoper tako ravnanje. — Kaj je nauk iz tega? Jud gospodari kristijanu, judje smejo kristijana brez noža dreti, a kristijan se ne sme oglasiti; judje vsega sveta skup drže, kakor udje železne verige, kristijani pa lezejo pod njih jarem. V zdravem lesu se črvi ne rede, a kedar les trohni, oživi se vse po lesu; dokler se kerščanske države m ljudstva zavedajo svoje vere, so jim judje pokorni, kedar pa svojo vero popuščajo, so pa v kazen izročeni judom.
Izvirni dopisi.
Iz celjskega okraja, 6. julij«. (Za šcst-stoletnico) so mil. knez in episkop Jakob Maks izdali poseben list, ki se naj sledečo nedeljo po cerkvah bere s pridižnice. V tistem pravijo, da so že o svojem času duhovnim pastirjem naročili, naj bi vernikom razložili pomen cerkvene slovesnosti, ki smo jo obhajali pretečenega ponedeljka. Med ostalim opominjajo ljudstvo, naj bi prelj ubij enemu vladarju vzlasti ob času njegovega bivanja v našej sredini, dne 9.-11. t. m., vsakim mogočim načinom razodevali svojo vdanost, ljubezen in hvaležnost, — hvaležnost, saj je predobro znano, da se šteti ne dajo blagodušni in preobilni darovi, katere je očetovsko srce našega presvetlega vladarja z neutrujenim usmiljenjem leto za letom tudi po naši škofiji delilo. Pismo sklepa z željo: Bog ohrani, varuj in blagoslovi Njih c. kr. apostolsko Veličastvo in našo drago domovino!
Od Nove cerkve, o. julija. (Svečanost liabshirsko) smo obhajali na podlagi programa, kakor ga je osnoval krajni šolski svet. O določenem času bila je slovesna sv. maša, katero so služili častitljivi jubilarij, preč. g. kanonik in dekan Juvančič. Izmed navzočih bodi imenovan samo gosp. general grof Mensdorf, kateri se svojim vdeleževanjem pri cerkvenih opravilih ljudstvu daje lep izgled zvestega kristijana.
Potem so se v šoli vršile na dnevnem redu stoječe tečke. O poludne bil je skupen obed pri bivšem županu, kamor se je bila med sviranjem godbe podala tudi šolska mladež pod vodstvom svojih učiteljev. Da smo v predvečer zvonili, zažigali krese in streljali, razumeva se samo ob sebi.
Nekateri naši krajani so se bili podali v Gradec, da vidijo tamošnjo slovesnost o priliki cesarjevega obiskovanja; drugi se enakim namenom spravljajo na pot v belo Ljubljano.
Iz štajarskega, 6. julija. (Potovanje cesarjevo pa Slovenci.) Naš vrli „Slov. Go-spodar“ prišel je včeraj v spominj na OOOlet-nico, ki jo naša dažela ravnokar obhaja, v praznični obliki na svitlo in ima na prvi v modrem oklepu rudeče tiskani strani mično pesmico „Cesarja naj nam Bog živi'4, na drugi strani pa članek „Seststoletnica HabsburškaV njem omenja kratko pa jedrnato splošnjcga stanja na Stajarskem, ki jo bilo po vsem srečno in mirno, ker je dežela po vojskah naj manj tr-
pela in celih 114 let ni videla sovražnika. Dalje omenja vladarja cesarja Franca Jožefa I., ki je znal vse tako vravnati, da se Avstrija vidno okrepčuje na podlagi vsestranske pravičnosti. Naposled govori o razmerah naroda slovenskega, kterega strastna nemško-liberalna stranka zadržuje, kjer le more, in bi mu rada slovenski jezik izdrla, ga povsod za duri potisnila in mu pot do cesarja zastavila in zaprla. Konečno primerja stanje Slovencev na Kranjskem in Stajarskem ter piše:
„0elo drugače pa bode na Kranjskem. Tukaj so Slovenci vendar enkrat sami gospodje na domačih tleh. Otresli so jarem nemčurski. Oni imajo sedaj svojo slovensko glavno mesto, belo Ljubljano, svoj slovenski deželni zbor in slovenski odbor, svojega slovenskega deželnega glavarja in namestnika. Vse je tam slovensko: kmet, tržan in meščan. Prvokrat tedaj pozdravi avstrijskega cesarja popolnem slovenska dežela, očiščena tujih peg in marog.
Slovenija krasna in veličastna pozdravi na Kranjskem ob konci 6001etne dobe v snaž-nej domačej obleki, v sladkej slovenskej besedi, svojega vladarja in cesarja Franca Jožefa I. Preblagi vladar bode zavzet gledal veselje in užival hvaležnost k novemu življenju probujene slovenske dežele.
Štajerski Slovenci nismo tako srečni. Cesarjevo potovanje nima sicer javno izrečenega namena političnega, pa bode imelo političnih nasledkov. To vedo naši sovražniki in zato skušajo še dalje svet slepiti: češ, spodnji Štajer je vže ponemčen, Slovenci vže sami sebe zaničujejo, v narodni grob lezejo, Nemcem in nemškutarjem ni treba več, kakor še par motik prsti na nje vrči, da ne vstanejo. To hočejo naši sovražniki svetu še dalje kazati, da bi se Slovencev nihče več ne usmilil. Zato nas odrivajo povsod od cesarja, nam branijo narodne zastave, narodne pozdrave, slovenske nagovore!
Ne tako, dragi rojaki slovenski. Ne udajmo se! Velikovec vzdramimo se! Hitimo od vseh strani v obližje premilostnemu cesarju Francu Jožefu! Pozdravljajmo ga povsod po stari pošteni slovenski šegi! Kažimo javno svojo vdanost, svojo hvaležnost. Naša 6001etna zvestoba vladarjem iz Habsburškega roda prodre tudi enkrat, da bode priznana in spoštovana! Sramota, kdor zataji, svoj rod v tako važnih prilikah. Slava mu, ki se zanj potegne! Bog nam ohrani, Bog' živi našega cesarja Franca Jožefa I.!“
Iz Celja, 8. julija. Šeststoletna svečanost kat. podp. društva bila je jako lepa. Pevski zbor je rešil svojo nalogo kakor predpoldne v cerkvi, tako popoldne pri koncertu, izvrstno.
Za neizmerni trud, ki so ga imeli vsi gg. pevci s svojim neumornim g. pevovodjem pri brezštevilnih vajah — bodi vsem prisrčna zahvala. To zahvalo njim je priznalo tudi navzoče sl. občinstvo.
Včg. Ivan Krušič, c. k. gimn. profesor nas je s svojim jedernatim, prisrčnim slavnostnim govorom v srce razveselil. Enako hvalno priznanje sta si zaslužila g. Ivan Gabršek, ki je vrlo dobro prednašal od gosp. M. Žolgarja zloženi slavospev, in pa Anika Planinšek, ki je tako ljubko deklainovala „Sanje cesarja Rudolfa14.
Navadno se obnašajo vsi zbori kat. podp. društva prav dobro; a tolike navdušenosti, kakor danes, še nisem tukaj opazil nobenkrat.
Pa vsaj je danes veljala vsa slavnost našemu predobrotljivemu vladarju Frančišku Jožefu I.
Iz Istre, 6. julija. (Pogled na letošnje deMmzhorslce volitve.) V novi deželni zbor v Poreču izvoljenih je zraven 25 Lahov le 5 Hrvatov. Pogledši v statistiko mora se nam to razmerje poslancev čudno viditi, ker je v Istri (izven Trsta in tržaške okolice) nad dve tretjini Slovencev in Hrvatov in le pičla tretjina Lahov.
Kdor pa pozna vse razmere tukajšne, se tako majhnemu številu slovansko-narodnih poslancev ne bo čudil, Že poslaniški sedeži so tukaj tako razdeljeni, da Slovani nikdar ne morejo priti do krmila. Slovenci in Hrvati so vsi poljedeljci, raztreseni po vaseh cele Istre, le mestica v Liburniji, posebno Kastva, ponašajo se s hrvatskim mišljenjem. Lahi pa so vsi v mesticih, na deželi pa je le v vsakem večjem kraju po eden, dva karnijela, ki pa večidel nimajo druzega posla, nego ubogemu kmetu za oderuške obresti posojevati denarje, in ob času volitve peljati ga na volišče, da kot suženj svoj glas odda za italijana, za kterega mu ukaže karnijel. Veliko posestva je v rokah italijanov ali poitalijančencev.
Dve tretjini Slovanov imate voliti 12 poslancev; mesta, ki so (izven Liburnskih) v rokah lahonov, volijo 11 poslancev; veliko posestvo, ki je tudi lahonsko, voli 5 poslancev; in trgovinska kamora v Rovinju (tudi lahon-ska), voli 2 poslanca. Toraj ako bi Slovani zmagali z vsemi svojimi kandidati, kjer se smejo predrznih jih postaviti, bi imeli še le 13 poslancev (12 kmetskih in 1 iz Liburnskih mest) proti 17 lahonskim, ki so Lahom po vse zagotovljeni. A tudi v kmetskih občinah zmagali so le s štirimi poslanci, ker so lalioni tako pritiskali na volilce, da v drugih deželah o takem pritisku še pojma nimajo. Istrijanskega kmeta tarejo zaporedoma slabe letine, karnijeli in mestni trgovčiči so skoristili njegovo ne-voljo in si ga podjarmili dušno in materijelno. Ker je v Istri splošnja navada, da umirajoč oče razdeli svojo zemljo med vse sinove, zato premožnih kmetov skoraj več ni, ki bi bili samostalni, in ki bi v slabi letini mogli pomagati kteremu sosedu.
Yse posestvo je razdrobljeno in se še zmiraj razdrobljuje, in kmetič zato v najmanjši potrebi ne upa pomoči od soseda, ampak teči mora k pijavki v mesto, kjer dobi denarjev, za ktere zastavi svoje premoženje in proda svojo svobodo. Naj slabše je v tem oziru v poreškem in pazinskem okraju, kjer nekteri trde, da je 50% kmetov v pesteh lahonskih. Ako se pri takih razmerah rodoljubi še upajo v volilni boj, priznati se jim mora pogum in navdušenje za sveto stvar. Ko so v pazinskem okraji volili prvotne volilce, prišlo jih je okoli 200 volilcev, eni s svojimi rodoljubnimi voditelji, ki so jih podučevali in navduševali, drugi pod komando kakega razdrapanega agenta tihi in s pobešeno glavo, kakor so nekdaj hodile bosjanske devojke, ktere so bašibozuki vodili na pazar. Volitev je trajala do treh zjutraj; do enajste ure pred polnočjo bili so Hrvatje v večini, a ker seje po dnevi reklo, da bo volitev ob desetih prenehala, in se še le drugi dan nadaljevala, niso v noči pošiljali po pomožne trume, in ko so to lalioni opazili, razposlali so hitro v noči agente, vozove, kočije v oddaljena sela, in prignali svojih robov, s kte-rimi so zmagali, končavši volitev ob treh zjutraj. No, čulo se je, kako so se Hrvatje zaklinjali, da se bodo čez 6 let drugače pogledali.
Preobširno bi bilo opisavati spletke in agitacije lahonske, kteri se ne boje za večino v deželnem zboru, pač pa tega, da ne bi v kuriji kmetskih poslancev Hrvatje imeli večine in da ne bi potem v deželni odbor volili enega Hrvata, ki bi lahonskim deželnim odbornikom kaj na prste gledal in motil njihovo srčno edinost. Boj je bil na vsi liniji srdit, in dasi Hrvatje niso priborili toliko poslancev, kolikor so se nadjali, vendar srditost boja kaže, da se narod prebujuje, in da se Lahi že boje za svojo nekaljeno nadvlado. Slovenci so zmagali v dveh okrajih, v voloskem in koprskem.
V	voloskem okraji so proti Hrvatom v manjšini, in so z njimi enoglasno volili skušena in izvrstna narodnjaka msgr. Štrka in g. Laginja.
V	koprskem okraji so proti Hrvatom v večini in proti njim volili so g. Spinčica in g. Križanca, ki sta sicer rojena Hrvata, a živita med Slovenci, od vseh spoštovana in ljubljena.
Sploh se v Istri Slovenci in Hrvatje ne razločujemo kot dva naroda, kar se je djansko vidilo na Brezovškem taboru, kjer so poslušalci Slovenci hrvatskemu govorniku Matku La-ginji tako navdušeno ploskali, kakor slovenskim govornikom. Vsi imamo eno glavno skupno svrho političnega delovanja: rešitev iz lahonskega jerobstva. Kjer prebivajo Slovenci, nimajo Lahi skor nikakovega vpliva, le še ne-liko v Pomijanskej nadžupaniji, kjer jim menda občinski tajnik na roko gre.
Iz koprskega okraja, 6. julija. (Smrt Ravnik-ova.) Iz vrste isterskih duhovnikov si je smrt zopet izbrala drago žrtvo, vzela nam je ljubljenega g. Franca Eavnik-a, župnika v Dvoru pri Isoli.
Bojen na Gorenjskem v Brezniški župniji 1. 1832, bil je posvečen 1.1855, umrl 22. junija t. 1. Bil je značajen narodnjak, od vseh, ki so ga poznali ljubljen. Nekaj časa bil je tudi deželni poslanec; a ker je lahonska večina brez temeljnih vzrokov zavrgla njegovo zadnjo izvolitev, ni hotel več kandidirati, pač pa je narodni stranki krepko pomagal k zmagi.
Letošnje volitve za deželni zbor poreški so bile 23. junija; bil je tudi pokojnik volilec, ali ležal je mrtev na mrtvaškem odru, ko so njegovi somišljenci bili boj z lahonskimi podaniki. Lahoni ga niso mogli trpeti, še celo po njegovi smrti metali so blato nanj, ki se ni mogel več braniti. Naj vživa večno radost pri nebeščanih, a pri nas časten mu bodi spomin!
Z dežele. 1. Poprašuje se, kteri večer naj bi se kresovi kurili, da ne nastane zmešnjava, ko bi jih po enih krajih ta, po drugih zopet kak drugi večer? Menda bo naj primernejše zapaliti jih prvi večer o prihodu priljubljenega vladarja, t. j. v sredo večer, v predvečer sv. Mohora in Fortunata, slovenskih apostolov. (Bo prav tako. Vred.)
2.	Kaznaša se po deželi vest, da vse dni bivanja Njih Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani, se ne bo smela nobena reč v Ljubljano naprodaj prinesti. — Kaj je resnice na ti govorici, bi bilo dobro določno zvedeti. (Tu od tega nič ne vemo. Vr.)
3.	Kmečki odposlanci so si želeli ljudsko veselico na četrtek, ker se je že od sabote prestavila na petek, ker našim poštenim kmetom kar ne ugaja na petek veselica in inesojedstvo, dasi je to poslednje za isti dan po knezoško-fijskem dovoljenji pripuščeno. (Se sme brez vse skrbi. Vr.)
Domače novice.
(Ministra Taaffe in Falkenhagn) danes popoludne ob šestih dojdeta v Ljubljano. Prvi bo stanoval pri g. deželnemu predsedniku, drugi pa pri mil. knezu in škofu.
(Kalto boste ob prihodu najlaglje spoznali cesarja?) Cesar se navadno vozijo le z dvema konjema. Kdor jih toraj ne pozna, prav težko razloči, v kterem vozu sede. Pri vhodu peljali se bodo v drugem ali tretjem vozu, in sicer v tistem, kjer bode poleg kočijaža namesto navadnega stre-žaja sedel njih strelec, s podolga-stim klobukom in belim peresnim šopom na njem. Tudi pri vožnjah po mestu in v druge kraje si zapomnite, da v tistem vozu na desni strani sede cesar, na kterem boste videli poleg kočijaža omenjenega strelca z belim peresnim šopom.
(Habsburžani v deželi Kranjske j) 1282 —1882, slavnosten spis ob godovanji šeststo-letnice od družitve Kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor, spisal Avgust Dimitz, tiskal Ig. v. Kleinmavr in Fed. Bamberg. To je naslov krasni spomenj-ski knjigi, ki je ravnokar prišla na svitlo. Razdeljena je v tri glavne oddelke: 1. Dinastija habsburška od Budolfa I. do državne delitve; 2. od Ferdinanda I. do izmretja moškega rodu; 3. od Marije Terezije do današnjih dni. Pisana je lepo in umevno ter ima mnogo zanimivih reči, ki zadevajo zgodovino dežele Kranjske. Tiskana Bambergova je skrbela, da je tudi vnanja oblika primerna slovesnosti, ki jo obhajamo, in namenu, kte-remu je določena. Tiskarna je namreč na veliki četrtinki s krasnimi črkami v lepem okviru na prelepem svitlem papirju. Ako delo to primerjamo z enakimi nemškimi knjigami, moramo pač priznati, da se more v vsakem oziru z njimi meriti. Knjiga se bode izdala jutri 11. t. m. in bode imela ceno, ki je bila v posebni prikladi v „Slovencu“ že naznanjena.
(Umrl) je pred par dnevi tukajšnji notar dr. Bibič.
(Pomilostili so cesar) tudi še G jetnic v Begunski ženski kaznilnici.
(Metliške požarne hrambe) pride IG mož s svojo godbo, ki šteje 11 mož, k slovesnostim v Ljubljano. Metličanom bilo je neki neljubo, da „Slovenec“ prej tega ni omenjal. Pa kako je hotel to storiti, ko mu tega nihče ni naznanil? Krivda toraj ne zadeva nas, ampak veliko bolj one kroge, ki imajo razvrstitev slovesnosti v rokah, pa premalo skrbe za to, da bi se razne reči objavljale po vseh slovenskih listih.
S teni listom končamo malo da ne 11. I. izhajanja „Slovencau. Urala vsem podpornikom rSlovencau, pa — z Rogom blagi naročniki! Naj se v „Slovencu11 — dnevniku vsi spet vidimo in pripeljajte nam še mnogo drugih seboj, da zamoremo živeti in vspešno delati, ne pa le životariti. Prihodnji list bo jutri popoludne izšel.	Vredn.
Razne reči.
— Selce, 8. j ulja. Poročam Vam samo žalostne novice. V saboto, 30. pr. \ se je ob 11. uri zvečer vnela hiša v Sevljah ter pogorela. — Spet v saboto opoluAm se je vnela hiša v Kališah, pogorela in še cela vas zraven razun štirih hiš.
Ljudje so velike reve, ker pogorelo jim je vse: obleka, orodje, seno in trije prešiči.
Zavarovani so bili razun enega vsi, pa za male svote.
Kakor se čuje, je ravno ta dan toča pobila po naši fari in sicer v Topljeh, Zabrek-vah in vaseh, ki so unstran Prevala.
— S Stare Loke se nam 7. julija poroča, da je bil požar na Podrečem, kjer je začela goreti Hrovatova hiša, ter se potem še Reparjeva vnela in do tal pogorela. Mlada go-spodorja se vsakemu smilita, ker sta nedolgo še le začela gospodariti ter jih tako zgodaj tolika nesreča zadela.
— Hud sovražnik človeštvu se je prikazal v Egiptu, žuga tudi nam, v prvi vrsti krajem ob morji in ta hud sovražnik je — ljuta kolera. C. kr. vlada je izdala mnogo ukazev, ter priporočala oblastim in prebivalstvom da se po tem ravnajo.
Pred vsem morajo popotniki, ki pridejo iz spodnje-egiptovskih dežel podvreči se kon-tumaciji, kakor to zapoveduje pomorska zdravstvena uredba,
Sumujive stvari se morajo z vrelo sodo osnažiti, kjer pa to ne gre imajo se razkužiti z vročimi vodenimi hlapovi in vročim suhim zrakom. — Zeleznična vodstva morajo skrbeti za snažnost po postajah in krčmah, razsmraditi se imajo stranišča in scališča. — Okrožnica do vseh deželnih oblasti ukazuje, da naj se po telegramu sporoča, se je kje bolezen prikazala? taki bolniki se imajo od drugih ločiti. Vtjčim občinam se ukazuje, naj skrbe pravočasno za prostore, kamor bodo se mogli bolniki spravljati, in naj skrbe, da se odpravi nesnaga in smrad, .to se bolj doseže s snago kakor s kajenjem. Krčme, prenočišča je treba zdravstveno nadzorovati in ustanoviti se imajo zdravstvene komisije, ki imajo zdravstvenemu redarstvu v kraji pomoči, da pomanjkljivosti odkrijejo in odstranijo.
Da se izpeljejo te naredbe in zvrše ukazi se imajo porazumeti c, kr. vlada z ogrsko in z deželno vlado v Sarajevu, tudi se ima razglasiti, kaj so sklenile druge evropske države in kaj mislijo storiti v tem oziru. —
Egiptovska vlada sedaj ko je nevarnost do vrha prikipela, energično postopa. Mesto Damiette, kjer se je kolera pričela 22. junija in je dosihmal urnerlo 950 ljudi, je popolnoma zaprto, po morji je vsa vožnja ustavljena, Vzhodnji okraj, kjer je bolezen najhuja je osamljen. Živež, kar ga gre notri pregledujejo. Zdravi ljudje se nadzorujejo, da ne občujejo z bolnimi. Isto je ukazano tudi v Fort Saidu, Suecu in Mansurih. Sicer pa še dosti vojakov nimajo, da bi kraje povsod obdali s stražami.
Umrli so:
4.	julija. Jakob Jare, kajžarjev sin, 4'/, m. Črna vas, slabost.
5.	julija. Jožef Več, kupeijski agent, 66 let, Burgst. ulice, šen. — Era Burgarel, račun, officiala hči, 26 dni, križ. ul. št. 4, slabost.
Eksekutivne dražbe.
11.	julija. 1. e. džb. pos. Janez Hočevar iz Sp. Bernika, 48 gl. 90 kr. Kranj. — 1. e. drž. pos. Mica Požar iz Globelja, 353 gl. Ribnica. — 1. c. džb. pos. Marija Bele omož. Homar iz Spodnjega Gomilskega, 457 gl. 20 kr. Kostanjevica. — 1. e. džb. pos. Jože Stefa-nio iz Vihre, 1017 gl. Krško. — 3. o. džb. Janez in Neža Gregorčič iz Vrha, 84 gl. 80 kr. Kostanjevica — 1. e. džb. Matija Ponča iz Velike Vodenico št. 5, 1178. gl. Kostanjevica. — 1. e. džb. pos. Jurij Kodrič iz Sa-vode, 850 gl. Kostanjevica. — 1. e. džb. pos. Janez Žnidaršič iz Jarček, 522 gl. Krško.
12.	julija. 3. e. džb. pos. Joae Nučič iz Velieega Kočnika št. 6. Lasiče.
13.	julija. III. e. džb. pos. Jožo Bonač iz Zg. Brezovice, 1715 gl. Vrhnika.
14.	julija. 1. e. džb. pos. Janez Bogar iz Radeč št. 5, 3640 gl. Kranjska gora.
Dunajska borza.
2. julija.
Papirna renta po 100 gld.......................78.80
Sreberna „	„	„	 79.50
Zlata „	„	.,	„	 99.45
Državne srečko i. 1864 po 100 gld. . , . 167.75
Kreditne srečke po 100	gld..................170.25
Rudolfove srečke po 10	gld...................19.25
Ces. cekini.................................... 5.65
Francoski napoleond............................ 9.50
Nemška marka po 50 kr......................—.581/®