Imaš že dvojezično novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 15 (1345) Čedad, četrtek, 16. aprila 2009 Pojdi na tvojo občino in vprašaj dvojezično izkaznico Slovenska deželna komisija začela svojo pot Potreben je racionalen pristop Lansko lieto smo šli na deželne volitve pred cajtam an je zmagala desnica. Adna od konsekvenc tiste politične spremembe so ble zamude pri aplikaciji deželnega zakona za Slovence, ki ga je sprejela II-lyjeva večina. Končno, v če-tartak, 9. aprila, seje v Tarstu odprla nova stran v odnosih med Deželo Furlanijo Julijsko krajino an slovensko manjšino, saj je začela nje pot slovenska posvetovalna (konzul-tivna) komisija, ki se je rodila iz tistega zakona. Anje začela v dobri atmosferi, v duhu dialoga an racionalnega pristopa do naše problematike, kar vsi pozdravljamo. Deželni odbornik Molina-ro je poviedu, de ne bo delegira obednega, de bo on sam predsedovau komisiji an tuo-le daje telemu organu še večji pomen an težo. Poviedu an obljubu je tudi, de politika Dežele glede slovenske problematike puojde napri v znamenju kontinuitete. Konkretna dejanja bojo pokazala, če bo zaries takuo an po dejanjih bomo sodih. Sada je pa cajt za- čet z dielam, je cajt odgovornosti vseh. Narbuj se mudi s projekti za ekonomsko rast slovenskih občin videnske pokrajine, saj muorajo v kratkem predstaviti svoje projekte. De takuo, ki je bluo do sada, nie bluo ne pametno ne hnucu našim ljudem, je pokazu že deželni zakonodajalec, kije pre-nesu kompetence na odbomi-štvo za kulturo an za manjšine, kjer bo deželna slovenska komisija - kar pride ree ljudje, ki dobro poznajo naš teritorij an njega potriebe - pregledala vse iniciative v programu. V Nadiških an Terskih dolinah po dragi strani se je že vič ko no lieto začela zbierat slovenska konzulta, v kateri so slovenski upravitelji an predstavniki slovienskih organizacij. Sad tistega diela je predlog prioritet: part sudu ostane občinam, ku sada, drag del fi-nasiranja gre pa ekonomskim subjektom (kmetom, targov-cem...) an ustanovam, ki skar-be za razvoj teritorija. An za-čeu seje dialog z Gorsko skupnostjo. Tudi tuole je dobro znamenje an dober začetek. 40. Primorska poje Zavarh - Villanova delle Grotte v cerkvi sv. Florijana v nedeljo, 19. aprila, ob 15. uri Nastopili bodo zbori: Zavratec iz Idrije Anton Martin Slomšek iz Zagreba Rečan iz Grmeka Mačkolje iz Doline Komorni zbor Musica viva iz Tolmina Komorni zbor Julius iz Trsta Obala iz Kopra Spcter, 17.4.2009 Mons. Paskval Gujon očak z Matajurja Poklon pokončnemu Čedermacu oblOO-letnici rojstva ob 18.00 Župnijska cerkev Maša v spomin na mons. Paskvala Gujona in druge beneške Čedermace, ki jo bosta vodila videnski nadškof mons. Pietro Brollo in koprski škof mons. Metod Pirih sodeloval bo pevski zbor Rečan ore 19.30 Občinska večnamenska dvorana predstavitev knjige “Paskval Cujon očak z Matajurja” in DVD “Mons. Paskval Gujonmatajurski gaspuodnunae, zadnji Čedermac” posegi: Giorgio Banchigin Zdravko Likar sodelovala bosta zbora Oktet Simon Gregorčič, Kobarid in MoPZ Matajur, Klenje/Clenia Inštitut za slovensko kulturo/Istituto per la cultura slovena • Kulturno društvo/Circolo di cultura Ivan Trinko • Dom • Novi Matajur • Fundacija poti miru v Posočju • Društvo Čedermac • Društvo TICR PASKVAL GUJON OČAK Z MATAJURJA PASQUALE GUJON [L PATRIARCA DEL MATAJUR Poklon pokončnemu"Čedeira ob 100-letnici rojstva Omaggio ad un coraggioso difén dei diritti della sua gente I nel 100° anniversario della nisc Umestitvena seja je bila v četrtek, 9. aprila, na sedežu Dežele v Trstu Slovenska komisija na delu Predsedoval ji bo odbornik za kulturo in jezikovne manjšine Molinaro Predsedoval ji Ob prisotnosti deželnega odbornika Roberta Molinara je bila prejšnji teden v Trstu umestitvena seja deželne posvetovalne komisije za slovensko jezikovno manjšino. Gre za organ, ki “bo spremljal vse delovanje Dežele v prid slovenske manjšine”, je dejal odbornik Molinaro. In dejansko deželni zakon za Slovence v Furlaniji Julijski krajini določa, daje komisija posvetovalni organ za vsa vprašanja in vsebine v zvezi s slovensko jezikovno manjšino, da daje mnenja, a lahko na lastno iniciativo pripravi tudi pripombe in predloge. Člani komisije iz videnske pokrajine so Michele Coren, slovenski upravitelj (Stefano Predan, nadomestni član), Marina Cernetig za SKGZ (Iole Namor) in Riccardo Ruttar za SSO (Loretta Primo-sig). Delu komisije bo predsedoval sam odbornik Molinaro, saj meni, kot je dejal, da je manjšinsko vprašanje strateško za našo deželo. Ob njem (na sliki) so bili na seji direktor odborništva Giuliano Abate, vodja službe za jezikovne manjšine Marco Štolfo, odgovoren resorja za slovensko manjšino Pavel Slamič ter Ennio Kuret, ki bo tajnik komisije. Seja je bila za odbornika tudi priložnost za pregled stanja glede zaščite slovenske manjšine. Deželna vlada seje odločila za kontinuiteto, je poudaril Molinaro, in v svojem proračunu je za leto 2009 ohranila postavko za Slovence v isti višini kot leto prej, dejansko pa bo za 2% nižja. Prejemniki so že v zakonu priznane kulturne, založniške in druge slovenske ustanove. V letu 2008 je v re- balansu Dežela namenila 100 tisoč evrov za valorizacijo režij anščine in drugih dialektov, kar bo ponovila tudi v tem letu. Sprožila je vprašanje sredstev za rabo slovenščine v javni upravi, za katera v Rimu pravijo, da so na razpolago, je dejal Molinaro. (jn) beri na strani 4 Valnatisone regina di Coppa E la Valnatisone la regina di Coppa Regione di Prima categoria. Questo il verdetto espresso sul campo neutro di Mor-teghano, dove i ragazzi del presidente Andrea Specogna hanno superato dopo i calci di rigore la formazione di Cordenons, attuale capolista del girone A. Raggiante il presidente Andrea Specogna: “Un altro titolo prestigioso si aggiunge alla nostra storia, ma da oggi bisogna che i miei ragazzi, nelle ultime tre ultime giornate di campionato per mantenersi in Prima categoria, mettano da parte l’euforia, lottando su ogni pallone per conquistare i punti necessari alla salvezza”. leggi a pagina 10 Terremoto in Abruzzo, dalla regione volontari e mezzi 297 morti, 1.500 feriti, 55.000 senza casa. È il triste computo ad una settimana dal forte terremoto (magnitudo 5.8 della scala Richter) che lunedì 6 aprile, alle 3.32 di notte, ha interessato L’Aquila ed i suoi dintorni. Dopo il sisma del maggio 1976 in Friuli e del novembre 1980 in Irpinia è il terremoto con le peggiori conseguenze in Italia negli ultimi 40 anni. La drammatica situazione è in buona parte conseguenza delle irresponsabilità e delle violazioni delle norme urbani- stiche nella costruzione degli edifici, come ha sottolineato durante una sua visita alle zone colpite lo stesso presidente della Repubblica Napolitano. Dal Friuli Venezia Giulia non sono mancati gli aiuti, in particolare la Protezione civile regionale si è prontamente attivata inviando uomini e mezzi. Tra i tanti volontari che si sono recati in Abruzzo in questi giorni anche Marco Scuoch, che fa parte del Coordinamento regionale unità ci-nofile da soccorso. leggi a pagina 5 Aktualno Obnova po potresu v Posočju je po 11 letih zaključena Pubblicata la delibera della Giunta regionale che dice no al progetto È ufficiale: la cava di Cedarmas non si farà La notizia era nell’aria da qualche giorno, ma solo ora con la pubblicazione della delibera della Giunta regionale (n°752 del 1 aprile 2009) è ufficiale: la cava di Cedarmas non si farà. Molte le motivazioni - fa sapere in una nota Alessandro Guglielmotti a nome del Comitato Pro Cra-guenza - che hanno spinto la Regione a dire no al progetto dell’ALSAF e, fra queste, segnaliamo i problemi di viabilità, la tutela dell’ambiente e del paesaggio, la vicinanza al centro abitato, le possibili interferenze con il sistema ipogeo della Grotta di san Giovanni d’Antro. Un risultato controtendenza che dice che non è pensabile aprire attività estrattive ovunque si voglia e come si voglia, che mette al centro non più l’interesse economico di questo o quell’imprenditore, ma che finalmente va nella direzione della tutela dell'ambiente e del paesaggio intese come una risorsa importante del nostro territorio. Un risultato positivo, secondo il Comitato, reso possibile dalla sensibilità ambientale della popolazione (pensiamo alle 1.200 firme raccolte nelle Valli dalla petizione contro l’apertura della cava), dall’impegno del comitato “Difendiamo il Cra-guenza” che vede confermate nella delibera alcune sue osservazioni, dalla solidarietà di associazioni e di forze politiche che hanno sostenuto con prese di posizione e atti amministrativi la necessità di un diverso uso delle risorse del nostro territorio. Un ri- sultato che però non ci deve far dimenticare come in alcuni siti siano in corso da anni degli assalti al territorio (Clastra, Alto vizza,...) e sono sempre alti i rischi di apertura di nuove attività estrattive (Tamoris). L’estrazione forsennata di pietra piasentina (utilizzata in buona parte non per la preparazione di pietra ornamentale, ma per la realizzazione di argini e muraglioni) è un problema serio che il comitato “Difendiamo il Cra-guenza” ha segnalato anche al Commissario europeo all’ambiente; un problema che richiede risposte politiche che devono andare nella direzione della difesa del paesaggio come risorsa, di un più equo indennizzo ai Comuni per il prelievo della pietra, di un maggior coinvolgimento delle popolazioni locali nella scelta di aprire una cava, ... Fra poco più di un mese e mezzo si andranno a rinnovare alcune amministazioni locali delle Valli del Natisone; speriamo - affermano i membri del Comitato - che nella prossima campagna elettorale si affrontino questi problemi e speriamo in una maggiore attenzione su queste tematiche da parte dei nostri amministratori. Letos mineva enajst let, kar so se 12. aprila 1998 na velikonočno nedeljo ob 12.55 uri zatresla tla v Posočju. Po 11 letih je popotresna obnova zaključena, obnovljenih je bilo 1767 objektov, do sedaj pa je bilo za popotresno obnovo namenjenih 100 milijonov evrov. Potres z močjo 5,6 stopnje po Richterjevi lestvici, velja za enega najhujših potresov v novejši slovenski zgodovini, neposredno pa ni zahteval žrtev. Kot je za slovensko tiskovno agencijo pojasnil župan občine Bovec Danijel Krivec, so kot občina zadovoljni s pristopom do sanacije omenjenega potresa. “Razvojni del sicer ni bil tako dobro realiziran, kot je bilo sprva načrtovano,” je povedal Krivec in dodal, da je velika večina v potresu poškodovanih objektov sanirana, razen tistih, ki jih je ponovno poškodoval potres 12. julija 2004. Vodja Državne tehnične pisarne, ki skrbi za popotresno obnovo, Stanislav Beguš je pojasnil, daje bilo v okviru dobrih 100 milijonov evrov popotresnih sredstev 83,24 milijona evrov uporabljenih za gradbeno obrtniško instalacijska dela. Preostanek popotresnih sredstev, torej okvirno 17 milijonov evrov, pa je bilo po Be-guševih besedah namenjenih predhodnim delom v okviru projektiranja, urbanistični dokumentaciji, plačevanju stroškov razseljenih ljudi, delovanju Državne tehnične pisarne v Kobaridu in Bovcu. Kot je ob obisku Bovca povedala generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije Bernarda Podlipnik, je bila obnova uspešno izpeljana v smeri dobrih rešitev. Zdaj je predviden še zaključek popotresne obnove, ki bo predvidoma potrjen na vladi z letnim programom. Trenutno teče kar nekaj projektov, je še dejal župan Krivec in izpostavil precej individualnih gradenj in urejanje bovškega trga, s katerimi so počakali do dokončanja ostalih objektov v oko- Danijel Krivec, župan Bovca lici. Za trg je občina Bovec, podobno kot so vse prizadete občine storile tudi za nekaj drugih projektov, skupaj z državno tehnično pisarno uspešno kandidirala na sredstva z različnih razpisov. “Kakšnih posebnih težav z obnovo ni. Res pa je, da se nekatere stvari ne odvijajo dovolj hitro, ker se posamezni oškodovanci ne odločajo za projektante in izvajalce,” je povedal Krivec in dodal, da iščejo inštrument oziroma način, da bi jih pozvali, naj vendarle zaključujejo obnovo. “Bovec je danes bolj potresno varen kot pred enajstimi leti, prav tako pa bo po prvomajskih praznikih, ko bo obnova trga končana, tudi bolj urejen,” je ocenil župan in pojasnil, da so pri obnovi, ki je bila kvalitetno izvedena, upoštevali arhitekturne značilnosti. “Tudi pri novogradnjah smo iskali rešitve v enaki arhitekturni ti-piki, zato duše Bovca nismo pokvarili,” je poudaril župan in spomnil, da je bila po potresu iz leta 1976 narejena napaka, ko so z montažnimi objekti posegli v arhitekturne značilnosti kraja. Velikonočni potres v Posočju je po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni. Posledice tresenja tal, ki neposredno ni zahtevalo žrtev, so bile najhujše na širšem območju Bovca in Kobarida, predvsem v vaseh pod Krnom in Drežniških Ravnah. (r.p.) 't ima I Stojan Spetič Potresi so od nekdaj, a ne rušijo vsi. Ruši se stara revščina, ruši se goljufija. V Abrucih je to na dlani. Sodstvo bo imelo precej dela. Berlusconije v svoji vzvišenosti bivanje pod šotori v gorskem mrazu primerjal poletnim počitnicam, potem so mu najbrž razložili, da si dela medvedje usluge, in je ponudil potresencem svoje vile. Bog ve, če bo kdo sprejel. Vlada, rimska in deželna, obljubljata obnovo L’Aquile in porušenih vasi tako, da bi ruševine pustili in zgradili kje zraven novo moderno mesto. Mafijske organizacije si ob obetanem poslu že manejo roke. Upam, da se bodo premislili. Naj ra- je posnemajo furlanski zgled. Edini, ki je uspel. V Messini in Beliceju na Siciliji, v Irpinii, ponekod v Umbriji so ljudje še v barakah. V Furlaniji pa se turisti sprašujejo, kje je bil potres, ker se nič več ne pozna. Kaj je pravzaprav bil furlanski model obnove? Gotovo ne tisti prvi, spontani »fasin di bessoi«, saj je tudi Furlanija potrebovala široko narodno in mednarodno solidarnost. Dogovorjeno načelo je bilo: najprej obnoviti tovarne in delovna mesta, potem hiše in na koncu cerkve in gradove. Za obnovo so skrbeli župani, postopki so bili poenostavljeni do skrajnosti. Bili so časi politike narodne enotnosti, ko so demokristijani in komunisti sodelovali. Tako je obveljalo, daje finančne niti obnove imela v rokah de-mokrščanska deželna uprava, ki jo je nadzoroval posebni organ, potresni se-kretarijat v rokah komunistov. Imeli so vpogled v vse. Rezultat takega sodelovanja je bilo dejstvo, da je bil denar za obnovo dobro porabljen in brez goljufij in kraj, ki bi bile vredne omembe. Zgodil se je sicer primer darila, ki gaje prejel tajnik vladnega komisarja Zamberlettija. Taje nemudoma odstopil, tajniku so sodili in je bil kaznovan. Drugih pomembnejših primerov ne pomnijo. In gotovo tudi mafije ni bilo v poslu, za katerega je država namenila v več obrokih več kot sto tisoč milijard lir. Furlanija in Benečija sta tedaj, pred tremi desetletji, občutili konkretno solidarnost Slovencev. Prišle so solzice, strešne hiše za gorska področja. Prišla je metoda sanacije starih hiš, ki je zdržala tudi drugi septembrski sunek. Prišla je zavest, da čez mejo ni sovražnika, pač pa so ljudje, ki si med seboj pomagajo. Ljudem v Abrucih želimo, da bi občutili kaj podobnega. kratke.si Il premio Nobel Ahtissari ha gettato la spugna Il politico finlandese che avrebbe dovuto guidare il gruppo di mediatori in grado di risolvere il contenzioso sloveno-croato sul confine e conseguentemente sbloccare il processo di adesione all'UE di Zagabria, ha gettato la spugna. “Sono stanco degli sforzi profusi per la pace nei Balcani”, ha dichiarato Ahtissari aggiungendo che l'atmosfera era decisamente migliore in Africa dove in passato aveva svolto il ruolo di mediatore. I socialdemocratici candidano un ex ministro E stata una sorpresa per il partito, che però ha appoggiato la scelta, la decisione del premier Pahor di candidare ai primi posti in lista per le europee due personalità non membri del partito (SD). Capolista è Zoran Thaler, già ministro degli esteri ed ex li-beraldemocratico, segue la corrispondente della TV slovena da Bruxelles Tanja Fajon. Gli altri candidati sono Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor e Andreja Katič. Nei sondaggi aumenta il vantaggio di SD I socialdemocratici registrano nell'opinione pubblica un vantaggio crescente rispetto al partito democratico. Il governo invece perde consensi. L'ultimo sondaggio realizzato per conto del quotidiano Deio evidenzia un 23,4% per i socialdemocratici (SD), 18,6% per i democratici (SDS), al terzo posto con 7,9% il partito nazionalista (SNS), si attesta a 6,3% Zares, i li-beraldemocratici (LDS) al 5,8%, i popolari al 3,1% e Desus- partito dei pensionati all'1,8%. Un quinto di europei preferirebbe evitare la Slovenia Circa il 21% degli automobilisti dell’UE ed il 12,6% di quelli croati preferirebbe evitare la Slovenia a causa del regime delle vignette che attualmente prevede solo quelle semestrali ed annuali. È quanto emerge da un’indagine condotta dall’Automobil club croato su 10 mila cittadini UE e croati e pubblicata dal quotidiano Ju-tarnji list. Dall’inchiesta emerge anche che il 70% degli automobilisti croati utilizza le autostrade slovene solo 6 giorni all’anno. Oltre mille sciatori sul Kanin a Pasquetta Oltre mille sciatori hanno trascorso la Pasquetta sul Kanin, su una coltre di neve di 5 metri ed in una giornata molto soleggiata. Tra di loro circa 160 sciatori con l’attrezzatura di legno e lo stile di sciata di un tempo. Alla manifestazione (Emaus 2009), la sedicesima sul Kanin, hanno partecipato sciatori provenienti da Slovenia, Cechia, Austria e Olanda, diversi gli ultrasettantenni. Alla fine festa per tutti con fri-co e polenta. “Komigo 2009”, na vrsti slovenska predstava “Qna+On” Četrtek, 16. aprila 2009 V ponedeljek, 20. aprila, s pričetkom ob 20.30, bo v Kulturnem domu v Gorici na vrsti druga predstava letošnjega gledališkega festivala “Komigo 2009”, in sicer komedija “ONA + ON - Recepti za uspešen zakon?” v izvedbi Gustavfilma iz Ljubljane (Slo) s Pio Zemljič in Primožem Pirnatom. Avtor in režija Matevž Luzar. “Ona+on” je igra o dveh zakoncih: Petri in Petru. Njun zakon po desetih letih pride na preizkušnjo. Vse se začne nekega dne, ko Petra vidi svojega moža z žensko. Namesto praznovanja desete obletnice poroke, nastane pekel v hiši. Petra se odloči, da mu bo dala lekcijo. Tako Peter, nič hudega sluteč, pride domov. Petra ga pričaka in njuna komedija zmešnjav se začne. “Ona+on” je tretja komedija Gustavfilma o medsebojnih odnosih in je nadaljevanje prejšnjih predstav. Prvi je bil “Jamski človek”, ki je predstavil moški pogled na odnose. Nato “Kolumbovo jajce-ženski pogled”. Sedaj pa “Ona+on” preizkusi njuno teorijo v praksi. In kmalu se vidi, da je teorija drugačna od prakse. Festival Komigo, komično gledališče v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, prirejata Kulturni dom iz Gorice in kulturna zadruga Maja, v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD), združenjem Terzo Teatro iz Gorice in s Kinoa-teljejem. Pokrovitelji projekta so Dežela Furlanija Julijska krajina, Občina ter Pokrajina Gorica in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ). Predprodaja vstopnic poteka v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. +39 0481 33288). Cena posamezne vstopnice je 12 evrov. Podrobnejše informacije lahko dobite na spletni strani www.kulturnidom.it. Naslednja predstava iz abonmaja Komigo 2009 bo v torek, 5. maja, ob 20.30, in sicer koncert Izolana Rudija Bučarja, kije komponist, aranžer, multiinstrumenta-list in vokalist s samosvojo interpretacijo ljudske glasbe istrskobeneškega porekla. Evento di eccezionale rilevanza in occasione di èStoria 2009, il festival internazionale della Storia di Gorizia in programma dal 22 al 24 maggio: ospite della manifestazione, alla sua 5A edizione, sarà infatti l’on. Franz Ludwig von Stauffenberg, il figlio del leggendario eroe della Resistenza tedesca anti-hitleriana, colonnello Claus Scenck von Stauffenberg, che pagò con la vita, insieme ai suoi compagni d’avventura, il tentativo di salvare il mondo dalla follia nazista. Proprio a questo rivoluzionario complotto, che eliminando Hitler si proponeva di difendere, con un vero e proprio colpo di stato, l'onore dell'esercito tedesco infangato dal nazismo, è dedicata la recente pellicola di Bryan 3 L’Operazione Valchiria al festival èStoria La quinta edizione dal 22 al 24 maggio a Gorizia Franz Ludwig von Stauffenberg Inštitut za slovensko kulturo vabi na oddajo Koncert iz naših krajev z neposrednim prenosom na 1. programu Radia Slovenija v soboto, 18. aprila, ob 20. uri, v telovadnici na Lesah Urednik Janez Dolinar bo vodil oddajo, na kateri bodo nastopali zbori Mali lujerji, Matajur in Rečan, Harmonikarski orkester Glasbene matice in BK evolution Gostje: Celjski vitezi Sodelovali bodo tudi: Aldo Clodig, Bruna Dorbolò, Giorgio Banchig, Jole Namor, Živa Gruden, Miha Obit, Renzo Rudi, Viljem Cerno, Davide Clodig, Renzo Mattelig Singer, “Operazione Valchiria”, interpretata da Tom Cruise. Terzo figlio dell’eroico colonnello che - per quasi un anno, fra il 1943 e il ’44 -resse audacemente le sorti dell’“Operazione Valchiria”, Franz Ludwig von Stauffenberg approderà al festival èStoria di Gorizia per una delle sue rarissime apparizioni pubbliche. Con lui di “Operazione Valchiria” dialogheranno il saggista Giorgio Galli e l’autrice austriaca Anna Maria Sigmund, autrice de “Le donne dei nazisti”. Il festival quest’anno è dedicato a “Patrie. Cittadinanza e appartenenze dalla polis greca al mondo globale”: da venerdì 22 a domenica 24 maggio il festival proporrà un week-end denso di incontri, approfondimenti, dibattiti a più voci, dialoghi e lezioni magistrali, arricchito da percorsi espositivi, eventi spettacolari, presentazioni di libri, interviste agli studiosi e ai testimoni della storia. Il programma è curato dall’Associazione culturale èStoria di Gorizia, con la supervisione di un autorevole comitato scientifico. Info: www.estoria.it, tel. 0481. 33776 pesmi prejela le še Miroslav Košuta in Marko Kravos. Skratka, Quaglia sodi v kontekst sodobne vseslovenske poezije, čeprav je njegovo mesto čisto posebno. Glede na v brošuri prebrane pesmi, bi si ljubitelj pesništva želel vedeti, kaj pesniškega Quaglia hrani ali pa namerava objaviti. Vsekakor se nam ob branju nekaj pesmi zastavlja vrsta vprašanj, ki jih ne gre poglabljati v zapisu in opisu priloge koledarju. Lahko beležimo le nekaj zapažanj. Čeprav pisec pričujočih stavkov ne pozna dovolj dobro rezijanščine, mu je jasno, daje prav ta jezik Qua- gliev pesniški dom. Ne slovenski ne italijanski prevod ne zmoreta tiste besedne gostote, tistih rezkih zvokov in kriptičnih sporočil, kot jih režij anščina Quaglia je s svojim jezikom in domom “razpoložljiv” maloštevilnim bralcem. Ta skorajšnja izobčenost, ki jo določa jezik, pa je tudi vsebinska. Pesnikov svet je trd, neprijazen, nosilec travm in samote. Bolečina zna biti napadalna, vsak verz zahteva poglobitev. Marko Kravos, ki Quaglio prevaja, je kot pesnik zelo različen od Rezijana. Če pravimo, daje osrednja slovenska književ- nost večkrat trda, celo surova, potem je Quaglia v središču slovenskega pesništva in izven tistega mediteranskega loka, ki ga pooseblja Marko Kravos. Quaglii bi približal Daneta Zajca, Gregorja Strnišo ali Nika Grafenauerja zaradi klenosti in gostote jezika. Tu smo seveda v Reziji in izven nje. Izven pričakujemo vsaj še eno obširnejšo pesniško zbirko Renata Quaglie. Silvana Paletti je morda bolj “udomačljiva”, bolj vezana na prostor, naravo in ljudi. Vendar te tudi Silvana Paletti spravi ob nek zid, ko piše: “Tuw ti citirah, plešoč,/ tuw ti zmerzlin vetro, joča-joč,/suhi, zabjani, brez ji-mana,/ tuw timu pisko, mar-joč./Dušice same, čakajoč.” Nisem uporabil prevoda Marije Pirjevec, ker nekaj lahko razumemo, drugo pa izgubimo že vizuelno. V pesmi se npr. skoraj obsesivno pojavlja dvojni “W”, ki v slovenščini izgine. V italijanskem prevodu tako Quaglieve kot Silvani-ne pesmi še bolj "razvodenijo", kar noče biti kritika prevajalcem. Določene stvari so možne v režij anščini in nič drugače. Če naj povzamem, je publikacija Rezija Naša opozorilo na neko dogajanje. Tako Renato Quaglia kot Silvana Paletti ga zdaleč presegata in ju ni možno "ujeti" v neke politično-na-rodne ali drugačne izven-pesniške kategorije. Predstavljata Rezijo in sta obenem v nekem drugem svetu, (am) V Reziji in izven nje Kd Ivan Trinko izdalo knjižico “Rezija je naša” Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je kot prilogo Trinkovega koledarja izdalo drobno knjižico Rezija naša. Knjiga ali zvežček prinaša nekaj pesmi Renata Quaglie in Silvane Paletti v rezijanskem narečju ter v knjižno slovenskem in italijanskem prevodu. Quaglio je v slovenski knjižni jezik prevedel Marko Kravos, Silvano Paletti pa Marija Pirjevec. Za prevod v italijanščino sta poskrbela sama avtorja. Uvoda v publikacijo sta prispevala Matej Šekli in Roberto Dapit. Teksta sta natisnjena tako v slovenščini kot v italijanščini. Prevajala sta Roberto Dapit in Jadranka Križman. Gre torej za publikacijo, pri kateri je sodelovalo več avtorjev, kljub temu pa jemljemo knjižico kot vzpodbudo. Matej Šekli predstavlja Rezijo, Rezijane in nekatere značilnosti rezijanskega narečja ali narečij. Glede te problematike je bilo veliko napisanega, nenazadnje naj spomnimo na zbor pomembnih člankov, ki jih je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti iz Ljubljane. Ko bi Šeklijev spis našel nove bralce, bi bilo to seveda koristno. Roberto Dapit predstavlja literarno ustvarjalnost v Reziji in se nujno osredotoči pri dveh imenih: pri Renatu Quaglii in Silvani Pa- Renato Quaglia in (spodaj) Silvana Paletti letti. V drugo poglavje sodijo pisci, ki se naslanjajo na ljudsko izročilo in ga posredujejo bralcem na različne načine. Gre za hvalevredno delo, v katerem je veliko ljubezni do lastnega jezika in zemlje, ne gre pa za umetnost. Pesnika Renato Quaglia in Silvana Paletti, še posebno Quaglia, presegata rezijanske okvire in sta v bistvu dostopna izrazito poetološki pesniško zbirko Baside namisli in analizi. Renato Qua- grado iz Prešernovega skla- glia je leta 1986 prejel za da, ki sta jo v zamejstvu za Aktualno Intervista al segretario del PD Zvech “D pluralismo è la chiave per lo sviluppo regionale” Da insegnante a sindacalista Cgil, dall'iscrizione al PDS nel 1993 alle elezioni a consigliere regionale per finire con la nomina a segretario regionale del Partito democratico. La carriera di Bruno Zvech, pur giocata su vari livelli, ha seguito l’evoluzione sociale e politica della nostra regione negli ultimi anni. Si avvicinano i giorni della campagna elettorale per le europee e per il rinnovo di molti enti locali. Come lei sa, il Novi Matajur è il settimanale degli sloveni che opera in ima provincia, quella di Udine, dove si rinnoveranno parecchie amministrazioni comunali. Partiamo dunque dalla questione slovena. Cosa pensa della diatriba tra chi afferma che i dialetti parlati nella provincia di Udine sono collegati con lo sloveno e chi invece afferma che sono solo un’espressione linguistica locale e basta? “La nostra posizione come gruppo e come partito mi pare sia stata assolutamente lineare e si rifà al periodo in cui eravamo al governo della Regione. In questa legislatura il centrodestra ha dato un'impostazione che noi non condividiamo, quasi intesa a negare la presenza ed il radicamento degli sloveni in quelle terre. Mi sembra che sia una cosa sbagliata, perché significa negare la storia poggiandosi su sottigliezze linguistiche. Io credo che bisogna affermare il diritto ed il rispetto per tutti, che è l'impostazione che abbiamo sempre dato alla nostra vita politica e alle nostre proposte a cominciare, voglio ricordarlo, dalla legge di tutela che abbiamo portato avanti con determinazione. Sono convinto che se non ci fosse stato il governo del centrosinistra non sarebbe arrivata in porto, e la prova sta nei rallentamenti e negli ostacoli che questa legge trova sistematicamente nella sua applicazione.” Il problema linguistico culturale delle Valli del Natisone, del Torre, di Resia ed anche VI ■JIJ i >Aa della stessa Camia è legato al problema economico. I paesi si svuotano, non c'è lavoro. Che risposta si può dare a questo problema che è essenziale anche in chiave culturale e linguistica? “Parto da una premessa e cioè che una delle grandi ricchezze e potenzialità di questa regione è il pluralismo linguistico, culturale, religioso. Il pluralismo è la chiave per lo sviluppo della nostra regione. Qualunque iniziativa che voglia negare questo dato di fatto è un'iniziativa autolesioni-stica. Credo che gli interventi economici per un rilancio produttivo debbano essere compatibili con l'ambiente, e quindi anche con le sue tradizioni, pur tenendo conto che l'innovazione è oggi possibile, se non necessaria. Noi a suo tempo avevamo pensato ad un piano per la montagna, lo stavamo elaborando....” Oggi passando per la Valle del Natisone si raggiunge Tolmino senza dover oltrepassare un confine, andando oltre Sella Nevea si arriva sul Kanin ed a Bovec, andando verso Tarvisio si giunge in Austria e in Slovenia. Zone marginali non sono più margina- li come qualcuno vorrebbe che rimanessero. “Il problema è che i confini fisici, materiali sono caduti, ma c'è chi in questa regione i confini li vive nella propria mente. E questi sono i più difficili da superare. Credo che le ragioni stesse del mantenimento di quella che è la specialità della regione, del suo ruolo che sempre declama ma che non si può ottenere per decreto, siano nel suo essere di nuovo al centro della politica europea ed essere non più una regione ponte. Ciò si ottiene per convinzione, attraverso politiche attive più che con le rivendicazioni. Ci sono ancora degli ostacoli, ma io da questo punto di vista sono ottimista perché è la storia, sono le ragioni dell'economia che ci portano in quella direzione.” Se allarghiamo il discorso, come vede la presenza degli sloveni nel Partito democratico? Gli sloveni nel PD sono parte fondamentale, lo sono stati fin dall'inizio. Le ragioni del PD sono anche le ragioni per le quali sul versante del riformismo si è spesa larga parte della comunità slovena nella nostra regione, portando peraltro, come ha fatto nei congressi fondativi e nelle primarie, un contributo assolutamente originale e fonda-mentale per tutti noi.” Esistono diverse interpretazioni circa i rapporti tra il PD e la Ssk. L'Unione slovena, in quanto partito etnico, ha come fine l'affermazione nazionale. Il PD ha come fine lo Stato di diritto e in questa cornice rientrano anche i diritti delle minoranze. Le posizioni potrebbero divergere... “Io sono il segretario del PD che è nato avendo al centro i diritti di cittadinanza. E da lì noi partiamo. Abbiamo poi fatto un accordo elettorale con l'Unione slovena. Ovviamente le prospettive finali possono anche essere distinte, ciò non toglie che il PD ha l'ambizione di rappresentare tutta la popolazione regionale compresa la componente slovena. Quindi non c'è una forma ‘d'appalto’ di queste problematiche ad altri.” Ace Mermolja ZELENI LISTI Ace Mermolja Zmagal bo cinquecento Potres v L’Aquili ostaja v Italiji v središču pozornosti, čeprav ne manjka drugih problemov. Z malce cinizma do človeške bolečine lahko ugotovimo, da se bo potres pridružil kot gospodarski problem že obstoječim. Svetovna kriza, ki je zajela tudi Italijo, se namreč nadaljuje, čeprav so nekateri strokovnjaki in politiki zabeležili blage znake, ki naj bi napovedovali postopno odjugo. Znaki upanja so daleč in lahko pomenijo, da se bo v realnem življenju odjuga poznala čez mesece, morda prihodnje leto ali pozneje. Epicenter gospodarskega potresa je bil v ZDA in v svetu financ. Napovedoval ga je pok gradbenega balona oziroma zlom sistema, ki je omogočal skrajno rizična posojila na hiše. Potem je kot iz vulkana bruhnila ogromna količina vrednostnih papirjev brez vrednosti. Uvideli smo, daje ameriški, posledično pa svetovni, bančni sistem bolan in da obstaja ob uradni bančni verigi še druga in povsem neprozorna struga denarja, dvomljivih finančnih poslov, sleparij itd. Borzni padec in kreditna kriza sta kot posledica popolnega nezaupanja, ki je zavladalo v svetu financ, z gorjačo udarila po takoime-novanem realnem gospodarstvu: tja, kjer se delajo otipljive stvari. Največja žrtev te krize je avtomobilska industrija. Avtomobil je v bistvu nekaj vsakdanjega, sredstvo ali pa tudi kultni predmet v našem življenju. Njegova vloga postaja sicer vedno bolj praktičnega značaja, večina moških pa se v avto še vedno zaljubi. Za volanom pa ne mislimo, kakšne ogromne gospodarske implikacije imajo te naše prevozne škatlice. Avtomobil in Fordova intuicija, da je to nova gospodarska možnost, sta bila povod za drugo industiializa-cijo. Nastal je tekoči trak, avtomobil pa je postal vozilo, ki so ga s pomočjo nove tehnologije izdelovali anonimni delavci s pospešeno hitrostjo, ki jo je omogočil nov način proizvodnje. Fordizem je pojem industrijskega preobrata, sedanja kriza pa je ranila epohalno novost v srce. Glede avtomobilov sta se sicer Evropa in Amerika pričeli kmalu razlikovati. Mit hitrosti, moči, očarljivega renčanja motorjev je bil skupen. V Evropi pa so vendarle nastajali manjši avtomobili z ljudskim predznakom (Fiat, Volkswagen itd.), v ZDA pa so ljubili velike limuzine, ki so požirale bencin kot najhujši pijanci. V Evropi in nato na Japonskem so se usmerili v vedno bolj prefinjeno tehnologijo, v ZDA so gojili veličino, pogon na štiri kolesa, mastodonte, ki so bili vedno podobnejši tovornjakom ali vojaškim oklepnikom. Moda se je potem preselila tudi v Evropo. Sedaj postaja očitno, da bo morala avtomobilska industrija obrniti kar nekaj strani svoje zgodovine in prihodnosti. Nove, postfor-dovske, tehnologije so omogočile nastajanje številnih avtomobilskih znamk. Ameriškim, evropskim in japonskim znamkam so se pridružile azijske firme, nato indijske in še kaka. Proizvodnja različnih modelov je postala v ostri konkurenci vrtoglava. Nekoč si v Italiji kupil cinquecento ali mali seicento. Srednji sloj se je dokopal do millecenta ali celo do alfa-romea. Premožni so razpolagali z že imenovano alfo in z lancio. Nekaj modelov je prihajalo iz Nemčije, Anglije in Francije. Izbor je bil skromen. Danes je ponudba ogromna in vsakdo lahko za lepe denarce prikroji avtomobil lastnim okusom. Mehaniko je pričela izpodrivati elektronika, višali so se varnostni standardi, bogatila se je oprema tako, da je sodobni avtomobil bolj kompliciran od Gagarinovega Sputnika. Industrija pa ni naredila bistvenega koraka: ni dajala prednost uporabi goriva in iskanju alternativnih virov pogona. Oziroma, mnogi dovršeni načrti so ostali v predalih, interesi petrolejske predelovalne industrije pa so zagovarjali avtomobilsko žejo: kot gostilne pivce piva in vina. Od tu pa se pričenja nova zgodba. Obama ni Bush, ki je direktno zastopal interese petrolejskih družb. Radikalen izhod iz krize vidi v okolju prijaznejši proizvodnji. Zarisuje se nova smer, ki bo zajela celotno avtomobilsko industrijo. Veliki in težki avtomobili bodo postali kot tobak in torej nezaželeni, out. Nizka uporaba bencina postaja strateška, kot so strateški novi viri pogonske energije, kot so elektrika, vodik in prehodno plin. Novi avtomobili bodo manjši, lažji, manj žejni, skromnejši in korist bo premagala prestiž limuzine (do konca sicer ne, a vendar). Ni čudno, če je Obama skoraj prisilil ameriško velikanko Chrysler, da se združuje z majčkenim italijanskim Fiatom. Fiat od svojih začetkov ni znal ali hotel delati limuzin, ampak se je posvečal majhnim in “ljudskim” vozilom. To pot nadaljuje in ni čudno, če bo simbol nove avtomobilske Amerike postal mali cinquecento. Takrat se bo svet spremenil. s prve strani Deželna vladaje sprostila tudi sredstva za ekonomski razvoj slovenskih krajev v Videnški pokrajini, ki so bila zamrznjena tri leta. Na razpolago je torej (za leta 2007, 2008 in 2009) 1,5 milijona evrov in krajevne uprave imajo čas do 17. junija, da predložijo svoje projekte, ki bodo odslej šli v pretres slovenske posvetovalne komisije. Na razpolago je tudi deželni sklad za slovensko manjšino, ki znaša 990 tisoč evrov za leti 2008 in 2009. S tem v zvezi je odbornik Molinaro napovedal poenostavitev procedur ter potrebo, da komisija sprejme pravilnik za izvajanje zakona. Med narejene korake na poti izvajanja zaščitnih norm je nato navedel priznanje sindikata slovenske šole s strani Dežele ter dekrete, ki jih je podpisal predsednik Tondo in določajo teritorij vidne dvojezičnosti. Pomembnost srečanja je poudaril predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je tudi podčrtal, da Umestitvena seja je bila v četrtek, 9. aprila, v Trstu Slovenska deželna komisija na delu mora komisija čimprej začeti z delom in določiti svoj program pri čemer je izpostavil tudi obmejno sodelovanje. Poudaril je pomen sredstev za ekonomski razvoj slovenskih občin v Videnški pokrajini in se zavzel za dogovor med inštitucijami in slovenskimi organizacijami, da se lahko doseže maksimalno učinkovitost. Priporočil je tudi pazljivost glede jezikovne problematike v videnski pokrajini, da ne bi Dežela ustvarila dodatne napetosti. “Razumemo potrebe politike, a tudi politika mora razumeti potrebe teritorija”, je dejal Pavšič, ki seje zavzel za dialog in odprto soočenje, saj je to pogoj za reševanje problemov. Zadovoljstvo, daje komisija začela s svojim delom in da bo funkcionirala po zgledu drugih deželnih komisij, je izrazil tudi predsednik SSO Drago Štoka. \ Obenem je izrazil zaskrbljenost zaradi napovedanega krčenja financiranja za leti 2010 in 2011, ob tem pa je treba tudi upoštevati dejstvo, je dodal Štoka, da že desedetja slovenske kulturne in druge ustanove prejemajo enaka sredstva. Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je v tiskovnem sporočilu izrazila pričakovanje, da bo nova komisij a v najkraj- šem času pripravila program dela in izpostavila nekaj prioritet. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je mnenja, da je treba sestaviti spisek vseh zainteresiranih manjšinskih organizacij in se lotiti izhodišč za sklic deželne konference, na kateri bodo ob deželnih sredinah sodelovali tudi predstavniki same komisije, paritetnega odbora in slovenski izvoljeni predstavniki. Pomembno je tudi, da se začne postopek za vključitev slovenskih predstavnikov v vse deželne organizme, ki zadevajo manjšino in njeno prisotnost na deželnem teritoriju. SKGZ je mnenja, da bo morala komisija odigrati pomembno povezovalno in pro-pozitivno vlogo, kar zadeva izvajanje 21. člena zaščitnega zakona, ki namenja 500.000 evrov letnega prispevka za so-cioekonomske pobude Slovencev na Videnskem. SKGZ meni, da je treba ta sredstva pravilno izkoristiti na podlagi realnih potreb teritorija. V tem smislu podpira predlog kulturnih in drugih slovenskih organizacij z Videnskega, da bi del teh sredstev usmerili v večnamenski center, ki nastaja na pobudo Inštituta za slovensko kulturo. Projekt predstavlja stvaren in inovativen prispevek h kulturni in jezikovni rasti Slovencev na Videnskem in je bil doslej deležen široke podpore tako v naši skupnosti kot tudi v Sloveniji. Blažina sulla 482 La senatrice Tamara Blažina del Partito democratico ha presentato un’interrogazione al Ministro per le regioni Fitto lamentando l’insufficienza dei fondi per le minoranze linguistiche in Italia. L’interrogazione, sottoscritta anche dai senatori friulani del PD Pegorer e Pertoldi, denuncia la progressiva riduzione dei finanziamenti per la tutela delle minoranze linguistiche (482/99). Per il 2009 sono previsti soltanto 2 milioni 274 mila euro per tutte e 12 le minoranze linguistiche in Italia. È evidente che in questo modo di fatto si svuota e vanifica la legge stessa. Nell’interrogazione i senatori del PD chiedono che nella prossima finanziaria i fondi vengano rivisti al rialzo. Potres v Abrucih L'Aquili in Onni, ki sojo zaradi gmotne škode poimenovali abruški Gumin (v potresu iz leta 1976 je bilo v Furlaniji najbolj prizadeto to mestece). Poleg tega pa je dala na razpolago tudi dva svoja helikopterja, opremljena z zelo sodobno tehnologijo, ki je omogočila, da so fotografirali in posneli celotno potresno območje ter tako lažje ocenili nastalo škodo. Oba helikopterja sta se morala sicer zaradi slabega vremena v zadnjih dneh vrniti v našo deželo. Izkazala pa se je tudi sama deželna uprava, ki se je na primer kot prva v Italiji odločila, da bo podprla delavce v dopolnilni blagajni, ki se za največ štiri mesece odpravijo v Abruce, da bi pomagali potresencem. Dežela FJK bo za vsakega prispevala polovico razlike med redno plačo in tisto, kije predvidena v dopolnilni blagajni. Po rušilnem sunku 6. aprila v L’Aquili in njeni okolici Nesrečnim potresencem veliko pomoč FJK 297 žrtev, 1.500 ranjencev, 55.000 brezdomcev. To je obračun močnega rušilnega potresa z magnitudo 5,8 po Richterjevi lestvici, kije v ponedeljek, 6. aprila, ob 3.32, prizadel glavno mesto Abru-cev L'Aquilo in njeno okolico. Po maju 1976 in novembru 1980, ko seje zemlja stresla v Furlaniji Julijski krajini (989 žrtev) in Irpinii (2.735 žrtev), v Italiji ni bilo več potresa s tako tragičnimi posledicami, pa čeprav je bilo v zadnjih tridesetih letih kar nekaj sunkov s podobno magnitudo. Ogromno uničenje in zato tudi število žrtev sta v veliki meri verjetno tudi posledica neodgovornosti in kršitve gradbenih pravil, kar je le nekaj dni po rušilnem sunku poudaril italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Po navedbah nekaterih strokovnjakov, ki so pregledali poškodovana in porušena poslopja, bi se zaradi slabe gradnje večina zgradb v Abrucih porušila že ob precej šibkejšem potresu. Državno tožilstvo v L'Aquili je sprožilo uradno preiskavo o morebitnih kršitvah gradbenih predpisov, ki naj bi prispevale k množičnemu zrušenju javnih zgradb, tudi novejših. Med drugim sta bili močno poškodovani bolnišnica in pravosodna palača, v zrušenju študent- skega doma pa je umrlo več študentov. Naj večje polemike zadevajo v teh dneh prav bolnišnico San Salvatore in študentski dom. Prve oddelke bolnišnice so odprli leta 2000, čeprav potrdia o uporabnosti še niso imeli, tako da bolnica sploh ni bila vpisana v kataster. Zupan L'Aquile Massimo Cialente je sicer poudaril, da je zaskrbljujoče predvsem to, da je bila bolnišnica zelo slabo zgrajena, kar so ob pregledu ruševin ugotovili tudi tehniki. Potrdilo o uporabnosti pa ob odprtju prvih oddelkov še ni bilo izdano le zato, ker se dela na objektu še niso vsa zaključila. Pregled stabilnosti študentskega doma pa so 30. marca zahtevali sami študentje, ki so se ob potresnem sunku z magnitudo 4 prestrašili, da bi se lahko dom podrl. Arhitekt, kije zgradbo pregledal, pa je ocenil, daje povsem vama. Očitno se je zmotil. Sicer pa 1500 tehnikov vsak dan pregleduje stabilnost poslopij v vseh 21 občinah, ki jih je prizadel potres. Od vseh je dejansko 47% odpisanih, tehniki pa so pospešeno pregledovali predvsem prostore, ki so uprabni za ekonomske dejavnosti. Župan L’Aquile Cialente je poudaril, da se rekonstrukcija začenja s čim prejšnjo obnovo gospodarskih dejavnosti, še posebej pomembno pa bo obnoviti delovanje univerze. Predsednik Abrucev Chiodi pa je že napovedal, da bodo najkasneje do oktobra ali novembra zaključene nove zgradbe za vse tiste, ki so morali po potresu zatočišče poiskati v raznih hotelih, zasilnih bivališčih in šotoriščih. Predvsem za 33.000 brezdomcev, ki se je zateklo v šotore, pa težavam več kot teden dni po uničujočem potresu ni videti konca. Sunki se še vedno vrstijo kot za stavo: iz italijanskega državnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo so v ponedeljek, 13. aprila, sporočili, daje prizadeto območje v osrednji Italiji v tednu dni streslo že kar 10.000 popotresnih sunkov, od tega jih je bilo kakih 1000 mogoče čutiti, zadnji močnejši (jakost 4,9 po Richterjevi lestvici) pa je bil prav v ponedeljek zvečer in so ga zaznali tudi v Rimu in ob obali Jadranskega morja. Med brezdomci se je tako spet dvignil preplah, mnogim pa so se tudi podrli šotori. Nesrečno deželo v srednji Italiji pa je za nameček zajel tudi val slabega vremena, tako da po-tresence zdaj pestijo še veter, dež in mraz (L'Aquila je v teh dneh najbolj mrzel kraj v Italiji), zaradi katerih jim pripadniki civilne zaščite razdeljujejo peči in dodatne odeje. Veliko prostovoljcev civilne zaščite in drugih organizacij (zveze al-pincev, rdečega križa in podobno) s svojimi enotami izurjenih psov reševalcev, ki že od 6. aprila pomagajo nesrečnim prebivalcem Abrucev, pa prihaja iz Furlanije Julijske krajine. Le nekaj ur po uničujočem potresu je iz naše dežele odpotovalo 397 prostovoljcev iz 93 različnih občin (svojo razpoložljivost pa so dali predstavniki civilne zaščite iz skupno 227 občin). Do prve izmene je prišlo v petek, 10. aprila, ko se je v l'Aquilo in okolico odpravilo drugih 200 prostovoljcev, tem pa jih bo sledilo še 300. Poleg prostovoljcev je v Abruce prispelo še več specializiranih inženirjev (šest že prvi dan), skupno 21 računalniških tehnikov in zdravstveno osebje. Civilna zaščita iz naše dežele skrbi za več šotorišč v Marco Scuoch: “Io e il mio cane tra le macerie e la dignità della gente abruzzese” Cinque giorni nel cuore del dramma del terremoto abruzzese. Li ha vissuti, come tanti altri volontari, Marco Scuoch, di To-polò, che ha fatto parte, essendone in questo caso anche responsabile, del gruppo di tredici persone, e relativi cani, del Coordinamento regionale unità cinofile da soccorso. Partito lunedì 6 aprile assieme al primo contingente di 173 volontari formato da gruppi comunali e delle associazioni di volontariato di Protezione civile, Marco ha raggiunto Pettino, alla scuola della Guardia di finanza che nel frattempo era diventata sede del centro di co-ordinamento soccorsi per l’emergenza. Il CRUCS - Coordinamento Regionale Unità Cinofile da Soccorso del Friuli Venezia-Giulia è composto dall’associazione di otto Gruppi Cinofili che hanno stipulato una convenzione di intervento con la Sala Operativa Regionale della Protezione Civile Friuli Venezia-Giulia. In base a questa convenzione, il CRUCS garantisce la reperibilità 24 ore su 24 di unità cinofile operative abilitate alla ricerca sia di persone disperse in superficie sia di persone travolte da macerie. Può essere raggiunto via email all’indirizzo crucsFVG@gmail.com o via fax al numero 178-2713542. Gli allertamenti per le ricerche vanno inoltrati direttamente al numero verde: 800-500-300. Quindi con gli altri volontari friulani si è spostato ad Acquasanta e poi ad On-na, il paese più colpito dal sisma, dove i Vigili del fuoco avevano richiesto quattro unità cinofile per trovare conferma ad alcune segnalazioni. La conferma però non è arrivata, difficile or- Alcuni dei cani del CRUCS in attesa della partenza per l’Abruzzo mai anche solo immaginare di trovare qualcuno ancora vivo sotto le macerie. Mercoledì 8 aprile nove delle unità cinofile sono rientrate in regione, Marco è rimasto con altre due, occupandosi soprattutto del montaggio delle tende. Il rientro è avvenuto sabato sera, vi- gilia di Pasqua. Che situazione hai trovato, e che impressione hai avuto della gente colpita dal terremoto? “Ho incontrato persone che assomigliano molto a noi, dignitose e con voglia di fare. Stavamo montando delle tende a Sant’Elia, una fra- zione di L’Aquila, con la squadra di Protezione civile comunale di Gorizia, e loro aiutavano con i trattori per non farci perdere tempo. Bisognava dire loro di riposarsi, che potevamo fare noi...” E le case, le macerie? “L’Aquila centro era un disastro, crollati tutti gli edifici storici. A Onna ancora peggio, non è rimasto quasi niente, ma lì si vedeva che le case erano più vecchie. Comunque nella città erano moltissimi gli edifici lesionati, non si vedevano crepe al secondo o terzo piano, ma il pianterreno era mosso, proprio spostato.” E le scosse? “Tremava, tremava, ricordo bene quella di poco superiore ai 5 gradi della scala Richter.” Come funziona il vostro Coordinamento regionale? “Siamo legati con una convenzione alla Protezione civile regionale, quando ci chiamano interveniamo sia in superficie che sulle macerie. Per la superficie ogni quattro mesi dobbiamo superare, con i cani addestrati, degli esami, per le macerie l’iter di ingresso dura un anno, dopo il responsabile valuta se tenerti o meno.” (m.o.) Otroška stran te, fermatevi pure qui a dormire. E davvero una bella esperienza!” Noi siamo entusiasti all'idea. Tiriamo fuori dallo zaino un panino e dell'acqua. Ceniamo e diamo qualche briciola allo scoiattolo. Il mattino seguente lo scoiattolo ci dà un'altra informazione: “Più in là c'è una tana, nessuno sa chi vive lì dentro. Chiunque sia, conosce la strada per uscire dal Paese delle favole. Solo voi avete la possibilità per scoprire chi c'è là dentro!” Salutiamo lo scoiattolo e ci dirigiamo alla tana. Ci avviciniamo all'ingresso e notiamo un ammasso di pelo. E un orso! Ci indica la strada per uscire da questo luogo incantato. Lo salutiamo e ci avviamo all'uscita. Anna Cleber Luca Rizzi Classe seconda Nella Valle del Pradolino come nel Paese delle favole Una camminata assieme alla guida Giovanni Coren Martedì 17 marzo noi della seconda classe primaria della scuola bilingue di S. Pietro abbiamo fatto una bella camminata attraverso la Valle del Pra- dolino, nel comune di Pulfero, accompagnati da Giovanni Coren. Sembrava di essere nel Paese delle favole. Qui a lato il gruppo della seconda classe della bilingue di S. Pietro assieme a Giovanni Coren, sotto un’altra immagine della “fantastica”camminata Il Paese delle favole si trova in una valle stretta, in mezzo a due montagne dai versanti rocciosi: il monte Mia e il monte Vo-gu. Il terreno roccioso è ricoperto di foglie secche che fanno skrok, skrok sotto i nostri piedi. Il sentiero da noi percorso è lastricato e largo, solo in parte è stretto e sterrato. È un continuo saliscendi nel bosco. La vegetazione è molto fitta, ovunque crescono alberi: maestose querce, betulle argentate, tigli, faggi, carpini, ginepri, cornioli... Nel sottobosco ci sono distese di crochi, bucaneve, campanellini, anemoni gialli. Tra le rocce si intravedono ciuffetti di primule gialle. Alzando lo sguardo, tra i massi si scorgono misteriose grotte spaventose e molto buie. Chissà chi le abita? Da un momento all’altro potrebbero uscire le mitiche krivapete, un orso o il lin-tver! Guardando il cielo, veniamo colpiti da una luce lieve, lieve che passa attraverso le fronde di rami e foglie. I raggi del sole sembrano divertirsi: è come se giocassero a nascondino. Camminando in silenzio rimaniamo incantati ad ascoltare il canto degli uccelli. Passiamo all'ombra e sentiamo un profumino incantevole di muschio misto a terra bagnata. A proposito di lintver, su una parete, in mezzo ad un ghiaione, ci sembra di vedere un essere simile. Lo guar- diamo meglio, è proprio lui, il lintver. Si volta verso di noi e ci indica la strada per raggiungere la vecchia quercia dal tronco cavo. È gigantesca! Dalla cavità sul tronco spuntano due occhioni gialli, poi vediamo uscire una faccina paffuta e gridiamo felici: “È il gufo saggio, è il gufo saggio!” Lui esclama: “Non sono saggio così come pensate voi, ma posso dirvi che più avanti c'è un bellissimo pra- to dove potete distendervi e riposare.” Proseguiamo. Ecco il prato di cui ci ha parlato il gufo. Ci appisoliamo ai piedi di un'altra maestosa quercia. Ad un tratto ci cade un ramo in testa. Solleviamo la testa e vediamo uno scoiattolo che salta da un ramo all'al-tro. Ci dice: “Dall'alto si possono vedere tanti pericoli e tante cose belle. Laggiù, in basso, bisogna stare davvero attenti. Se lo desidera- Davanti ad un cippo che segnala il confine e presso alcune grotte, spesso luogo di ricovero di misteriosi animali Otroška Strah v jami Hodili smo po gozdni stezi. Videli smo več jam. Giovanni nam je povedal, da v jamah živijo krivapete. Mi mu nismo verjeli. Čez nekaj časa se je Giovanni ustavil in nam z roko pokazal veliko jamo. Rekel je: “Kdo si upa v jamo?” Šest najbolj korajžnih fantkov se je takoj javilo. Počasi so se bljižali jami. Prvi je bil Giovanni. Ko so bili blizu jame, se je iz jame oglasil grozen glas. Vsi so prestrašeni zbežali. Potem se je enako zgodilo še z drugo in tretjo skupino. Na koncu smo proti jami šli vsi, da bi nas bilo manj strah. Giovanni je vzel palico in se pribljižal jami. Vsi smo šli za njim. Iz jame je priletelo nekaj kamnov. Potem je v jami začela kokodakati kokoš. Iz jame je naenkrat skočila... krivapeta. Vsi smo tekali levo in desno. Ne, bil je učitelj Damijan. Že prej se je skril v jamo. Tako smo spoznali strah. Al ritorno una sosta sul greto del Natisone, nei pressi del ponte di Stupizza, ultima tappa di una bella e istruttiva camminata nella Valle del Pradolino Intervju Štiridesetletni beneški alpinist Massimo Laurencig je požel nov uspeh. 13. in 14. marca mu je s kolegom Luco Vuerichem, ki ga je spoznal na tečaju za gorske vodnike, uspelo preplezati markantno in težavno Lo-mastijevo poč (VIII-/VI, 400 m) v severni steni severnega predvrha Cime Grande della Scala/Velika lojtrca nad dolino Mrzle vode. Verjetno gre za najzahtevnejšo smer iz zapuščine legendarnega Ernesta Lo-mastija iz Pontablja, ki je v sedemdesetih letih podiral meje alpinizma. Omenjena poč, ki se vzpenja vseskozi proti desni čez tristo metrski previs, je ena najbolj »norih« linij v Julijcih. Lomasti se je je lotil še z enim izjemnim plezalcem, Robertom Mazzilisom, leta 1978. “Prvo ponovitev smeri Lomasti - Mazzalis sta opravila Novogoričana Pavel in Peter Podgornik leta 1980 poleti, za njima pa to ni uspelo več nikomur. Najin uspeh pa je še večji, ker sva bila prva, ki sva smer preplezala pozimi, to se pravi v precej težjih razmerah. Prav zaradi tega so o najinem vzponu veliko pisale najrazličnejše italijanske in mednarodne revije ter spletne strani o alpinizmu,” je svoj podvig komentiral Massimo Laurencig, ki smo ga zmotili med poučevanjem športnega plezanja v Tolmeču. Slovenski plezalec, ki je edini gorski vodnik iz Benečije, poučuje vse zvrsti alpinizma ter vodi skupine po gorah, iz domačih krajev pa zaenkrat nima še veliko učencev-strank. “V Benečiji me kot alpinista še ne poznajo. Počasi pa bo že šlo. Predaval sem že pri Planinski družini Benečije in pri CAI, povabili pa so me tudi na nekatere šole. Tako sem lahko tudi otrokom pokazal in razložil, kako se je treba vesti v hribih, da se izognemo nepotrebnim nevarnostim. V naših dolinah je veliko ljudi, ki so jim gore všeč, z mojo pomočjo pa bi jih lahko še boljše spoznali. To je bil tudi eden izmed razlogov, zaradi katerih sem se odločil, da postanem gorski vodnik. Še bolj potrebno pa se mi zdi, da svojo ljubezen do narave in gorskega sveta posredujem mladim, ki na splošno preveč posedajo pred računalnikom ali se ukvarjajo samo z nogometom. V Sloveniji je s tega vidika povsem drugače. Očitno se tam zavedajo, da imajo ljudje veliko bolj pri srcu to, za kar se navdušijo v otroških letih.” Kako ste pa vi vzljubili gore in začeli plezati? “Že od otroških let hodim v hribe. Rodil sem se namreč v Črnem vrhu. Igral sem se na pašnikih in plezal po drevesih. Pozimi pa sem veliko smučal, saj sicer, ko je snežilo, sploh nisem mogel iti v šolo. Vojaščino sem opravil med alpinci in takrat sem se navdušil za plezanje. Začel sem z Matajurjem, Krnom, Triglavom, potem so prišle počasi na vrsto vse Alpe. Nato mi je prijatelj iz Padove predlagal, naj se prijavim na tečaj za vodnike. Prej zanj sploh nisem vedel.” Pogovor z edinim gorskim vodnikom iz Nadiških dolin Massimom Laurenčičem “Julijske Alpe so najlepše!” Benečanom, zlasti otrokom, bi rad pomagal spoznati gorski svet Beneški alpinist in gorski vodnik Massimo Laurencig med svojim marčevskim podvigom, ko je preplezal težavno Lomastijevo poč Opravili ste ga zelo uspešno... “Res je, po dveh letih sem postal vodnik, bil sem celo najbolj uspešen v svojem letniku. Zdaj sem zelo zadovoljen in upam, da bo z mojo pomočjo res čim več Benečanov vzljubilo naše gore in doline. Marsikdo se sploh ne zaveda, da imamo tako rekoč za vrati nekaj res enkratnega in čudovitega.” Katere gore so najlepše? “Vse so iz različnih razlogov privlačne. Dolomiti so na primer zelo lepi v poletnih mesecih, francoska stran Monte Bianca pa je pozimi še posebno primerna za turno smučanje. Najlepše pa so po mojem Julijske Alpe, to so mi potrdili tudi številni prijatelji, ko so jih spoznali. V Julijcih je res vedno lepo.” Katera zvrst alpinizma vas najbolj privlači? “Veseli me prav vse. Zame je glavno to, da svoj čas preživljam v naravi.” Kaj pa je najtežje? J = c ca 110 H i rJ — p m m 4 te Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi fJLCfr- J m CC3 110 1 * l" ' itid 3 V -1 - Renata Steccati, una maestra elementare udinese appassionata ricercatrice del canto popolare, oltre ad insegnare a leggere, a scrivere e a far di conto, attirò l’attenzione dei suoi alunni sull’importanza e la dignità che ha ogni lingua. Era intorno agli anni Trenta. La signora Steccati si trovava ad operare a Forame di Attimis, in un ambiente fertile, un paese bilingue, dove tuttora si parla in sloveno e in friulano. Il »compito fisso per casa«, che assegnava ai suoi scolari, era la ricerca dei canti popolari locali. Gli alunni rispondevano ampiamente alle sue aspettative facendo a gara nel portarle testi scritti e orali nelle due o anche tre lingue: sloveno, friulano e italiano. La maestra Steccati non conosceva però lo sloveno. Accadeva così che ad esempio trascrivesse la parola cantata čeriešnje (ciliege) staccata: »če - ri e- sc - nje« mentre, ne joki se (non piangere) tutto unito: »ne-iochise«. Nella trascrizione dei testi utilizzava l’alfabeto da lei conosciuto, facendo molta attenzione alla pronuncia dei suoi informatori. Raccolse così innumerevoli canti, che venivano eseguiti nei borghi, la sera, durante la scartocciatura, la fienagione, la vendemmia. Alcuni di questi canti erano conosciuti sia dagli abitanti di Forame-Malina che da quelli di Subit, altri erano esclusivi dell’uno o dell’altro paese. Il professor Milko Matičetov, allora giovane studente universitario, venuto a conoscenza di questo lavoro linguistico, durante l’estate del ‘40 fece visita alla maestra Steccati che gentilmente gli fornì alcuni dei testi raccolti. Egli analizzò scientificamente il materiale ricevuto e pubblicò il resoconto del suo studio nelle undici preziose pagine del libretto »Renata Steccati in njeni zapisi beneškoslovenskih pesmi« (ZTT, Trieste, 1947). “La maestra Steccati e il prof. Matičetov” Bruna Balloch, pubblicato su Mlada lipa, 10 “Najtežje je po mojem začeti. Gore privlačijo marsikoga, za plezanje pa se nato ne odločijo vsi. Tisti prvi korak je najtežji. Ko prema- gaš strah in začneš plezati, te to tako prevzame, da ne odnehaš.” Sodelujete mogoče tudi z Združenjem gorskih vodnikov Slovenije? “Ne, sicer poznam veliko slovenskih vodnikov, a z njimi zaenkrat še ne sodelujem. Upam pa, da bom prej ali slej lahko, saj sta navsezadnje tako italijanska šola za vodnike kot slovensko združenje v Evropi.” Gorski vodnik mora verjetno tudi dosti trenirati... “Tako je. Vodnik mora imeti dobro vzdržljivost in mora biti v vseh pogledih dobro fizično pripravljen. Zato veliko tečem, tudi po hribih. Pozimi dosti smučam, poleti pa več plezam. Kondicija mora biti namreč taka, da med plezanjem zame in za tiste, ki jih spremljam, ni nevarnosti.” Komu bi svetovali tako službo? “Tistim, ki res ljubijo gore. Poklic je naporen, meni pa je zelo všeč, čeprav z njim v Italiji ne moreš zaslužiti toliko kot v Švici, Franciji ali Sloveniji, kjer je alpinizem precej bolj popularen.” (T.G.) — Sport----------------------------- A Bovolone secondo posto dell’atleta di Sorzento Dora Ciccone sul podio nella prima stagionale Četrtek, 16. aprila 2009 Domenica 5 aprile c'era molta attesa tra le ragazze e lo staff tecnico e dirigenziale del Team Isonzo di Pieris per l'esordio stagionale a Bovolone, località in provincia di Verona, in occasione del 1° Gran Premio GSR Crosare organizzato dall’GS Lue Bovolone. Le attese non sono andate deluse, su un tracciato che si presentava difficoltoso: giri molto brevi con tantissime curve e fondo stradale per lunghi tratti sconnesso. Novantatre le Esordienti che si sono presentate al via. Fulminea l’azione di Laura Tasca che è riuscita ad accumulare un centinaio di metri di vantaggio. Alle sue spalle, nel gruppo di testa che cercava l'aggancio della fuggitiva, si mettevano in evidenza Dora Ciccone, Catherine Altobelli e Vanessa Sbaizero. Grazie al lavoro della propria squadra la fuggitiva non veniva ripresa e riusciva a tagliare il traguardo con oltre un minuto di vantaggio sul gruppo. La volata era condotta con grande autorità dalla tricolore Dora Ciccone che, nonostante le energie sprecate nel tentativo di ricongiungimento, riusciva a cogliere il meritatissimo secondo posto nella sua prima gara della stagione. Alle sue spalle l’esordiente in categoria Catherine Altobelli, anche lei sorprendente per il lavoro svolto in gara, otteneva il sesto posto nella classifica finale confermando quanto di buono aveva fatto intravedere la scorsa stagione tra i Giovanissimi. Il programma proseguiva con la gara riservata alle Allieve, con al via le magnifiche cinque isontine Beatrice Bartelloni, Elena Altobelli, Caterina Roiatti, Natalia Ciccone ed Anna Fiorissi. Assente per impegni scolastici la valida Jasmine Lau-rencig. La gara si svolgeva con regolarità e nonostante i numerosi tentativi di allungare nessuna atleta riusciva a prendere il largo. Buone le prestazioni delle ragazze del team isontino impegnate nelle prime posizioni del gruppo in particolare con Beatrice Bartelloni, aiutata nel controllo della corsa dalle compagne. La gara si concludeva con la volatona registrando l’affermazione dell'esperta Giorgia Baraldo della SC La Vecchia Fontana. Beatrice Bartelloni ha colto un ottimo quinto posto davanti a nu- merose specialiste, anche più blasonate. Nel gruppetto delle migliori anche Natalia Ciccone ed Elena Altobelli. Questo l’ordine d'arrivo delle Esordienti: 1) Laura Tasca (Avantec Breganze) che percorre km 26,00 in 38'54" alla media di 40,103 2) Dora Ciccone (Team Isonzo C. Pieris) a l'20" 6) Catherine Altobelli (Team Isonzo C. Pieris) s.t. Dora Ciccone in tricolore sul palco dopo l'arrivo per l'intervista di rito assieme alla vincitrice Ordine d'arrivo delle Allieve: 1) Giorgia Baraldo (Se La Vecchia Fontana) che percorre km 36 in 59T0" alla media di 36,507; 5. Beatrice Bartelloni (Team Isonzo C. Pieris) s.t. Sabato 25 aprile il “Memorial Vlady” r Sabato 25 aprile si svolgerà la quinta edizione del “Memorial Vlady”, gara a coppie di mountain bike e podismo, organizzata dal Gruppo Sportivo Azzida. La manifestazione, che ricorda l'immatura scomparsa del giovane appassionato atleta amatore Vladimiro Tuan di Ponte-acco, si snoderà su un percorso di media difficoltà, misto in sterrato ed asfalto, di 15 km, 8 in mountain-bike e 9 di corsa. Il percorso toccherà le località di Clenia, Sorzento, Ponteacco e San Pietro al Natisone. La quota di partecipazione è fissata in cinque euro, comprendente il servizio di assistenza sanitaria e la pastasciutta al termine della gara. Le iscrizioni ed il ritrovo sabato 25 aprile dalle ore 8.30 alle 10.00 presso la Canonica di Azzida. Per ulteriori informazioni telefonare al cellulare 3397799442. Il torneo “Jezera 2009” a Mersino Venerdì 1° maggio si svolgerà a Mersino (Pulfero) il torneo di calcetto amatoriale "Jezera 2009". L’ultima edizione della manifestazione, che a causa del maltempo fu rinviata alla giornata del 2 giugno, ha registrato il successo della formazione di casa. Dopo avere chiuso i tempi regolamentari sul 4-4, aveva superato ai rigori la squadra del Reai Pulfero. 1 Nella prima prova del Trofeo “Junior Bike” ottime prove dei ragazzi allenati da Scubla Team Granzon, esordio con i fiocchi Domenica 5 aprile a Ven-doglio di Treppo Grande si è tenuta la prima prova del Trofeo “Junior Bike”, circuito regionale di mountain-bike riservato alle categorie giovanili. Subito in primo piano i ragazzi delle valli del Natisone che da quest’anno corrono con i colori del Team Granzon, allenati da Gianni Scubla di Merso di Sotto. Nella categoria dei più giovani (Gl) vittoria di Francesco Dreossi di Scrutto. Nei G3 trionfa Jacopo Macorig di Cividale, seguito da Tomaž Cudiz di Gorizia al settimo posto e da Edoardo Braida di Baiar al decimo. Nella categoria G4 secondo posto per Michele Dreossi in una gara molto combattuta e ottimi quinto e settimo posto rispettivamente per Stefano Qualizza di Tar-pezzo e Mattias Predan di Cravero. Primo posto anche per Federico Manzato di Pulfero La squadra sul podio di Treppo Grande nella categoria Esordienti. La sorpresa finale è arrivata però con la classifica a squadre, dove il Team Granzon ha strappato il primo posto a formazioni molto ben attrezzate quali Unione Ciclisti Caprivesi e Ciclistica Bujese, giunte al secondo e terzo posto. La prossima tappa del Trofeo “Junior Bike” si cor- rerà sabato 18 aprile a Spi-limbergo, come anteprima della prima prova del Trofeo internazionale “Alpe Adria” e della terza tappa del Trofeo “Friul Bike”. Amatori, Sos Putiferio sale in Prima categoria 14.30 sul campo di Savogna la Sos Putiferio concluderà il suo cammino ospitando il fanalino di coda Gemona. Per l’occasione è in programma la festa per la promozione in attesa della disputa dei play-off del titolo regionale. Domenica 19 aprile alle 10.30 a Merso di Sopra toccherà alla Pizzeria Le Valli di Drenchia Grimacco, impegnata con la Dinamo Korda, ottenere un punto che consentirebbe alla squadra di accompagnare i sa-vognesi in Prima categoria. Per quanto riguarda il calcetto amatoriale del Collinare, da segnalare la vittoria del proprio girone dell’Essiccatoio Dorbolò di San Pietro al Natisone che nella terza fase parte come favorita nel mimi girone a tre. Giovedì 9 aprile, sul campo vecchio di Buja, la Sos Putiferio di Savogna ha recuperato la gara con la locale Reai Buja. Due reti di Luca Mottes hanno sancito il successo del team savognese, che grazie a questo risultato ha ottenuto con una giornata di anticipo la promozione nella Prima categoria del campionato amatoriale del Friuli Collinare. Sabato 17 alle La formazione dell'Essicatoio Dorbolò s6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i program tudi voden obisk narbuj pomembnih umetnin, ki so skranjene v muzeju Ermitage. Zadnja perla v programu je Grad zarine Katerine z nje posebnim vartam an taužent vodnjaku an vodometu. Potovanje bo koštalo 1.400 evrov za vsakega. Za vpisovanja an buj podrobne informacije pokličita Lucio Corredig (0432-727839) ali pa špietarsko faro (0432 727003). Na Staro goro 25. aprila bo že tradicionalno “romanje” na Staro Goro, ki ga parpravlja za svojih 120 članu društvo Circolo Ippico Friuli orientale. Na bližnji senožeti, na odpartem, bo maša za kavalierje an njih konje an med mašo bo tudi žegan konju. Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 19. APRILA Esso Čedad (na pot pruoti Vidmu) Tamoil v Karariji SOBOTA 25. APRILA - Praznik osvoboditve Čemur - Agip Čedad (na pot pruoti Vidmu) Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 7. JUNIJA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** IzVidmavČedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Cedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinjerji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 17.DO 23. APRILA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Fojda 728036 Manzan (Sbuelz) - Tarbiž 2046 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Sriednje: od 20. do 26. aprila Čedad Fontana: do 17. aprila Čedad Fornasaro: od 18. do 24. aprila