int I JUL i O v TA leto— > barmtaska IGRA ŽELEZNI SB KRALJEV V tej igri j« bila Western Ma-ryland železnica samo zalog. To pove v čigavem interesu se obratujejo železnice. — V ljudskem prav Zanesljivo ne. Washington, D. C. — Neunij-ska železnica je bila samo zalog v igri, ki se js igrala, da jo je John D. Rockefeller, ml. prodal Baltimore & Ohio železnici, ki ni hotel prodati Wheeling & Lake Erie železnice, ako ni pri kupčiji vključena tudi stavko-kaška železnica. To je povedal Daniel Willard, predsednik Baltimore & Ohio železnice, pred meddržavno trgovsko komisijo, ko je zagovarjal stališče, da skupaj prevza-mej z New York Central in Nickel Plate železnicami kontrolo nad Wheeling & Lake Erie železnico, ki tvori ključ med zapadnim premogovnim teritorijem v Pennsylvanlji in severnim v zapadni Virginiji. Delavci in meščanski krogi so obsojali Rockefellerjevo početje na Western Maryland železnici. Prodal je železnico pred več meseci. Takrat je šel glas po deželi, da je železnico prodal, da se tako izogne morlani odgovornosti, da tudi on lastuje eno železnico izmed pičlega števila neunijskih železnic. Predsednik te železnice je bil razglašeni Byers, ki je arogantno nastopal napram železniškim uslužbencem, da je pro-vociral stavko strojevodij in. vociral stavko strojevodij m. 9|an0Vi Gaeat Falls Nationa lmrjaše* » .1» «ée.tovsroKte, èë -jJJ^ tako prepreči zgradi GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tifcicago, lil., torek, 28. junija (Jun728M927jB HM. Aet ef Pat t. Itlf, arthtfr* — J—e 14. Uit. rt u t Ion |ft.M rsarljr A ceci (n wmMrng et Provokacija organiziranih obijskih rudarjev Pitsburgh Coal kompanija pro-v oc ira. — Za vsako ceno bi rada obratovala premogovnik v Ohiju s stavkokazi.. Columbus, O---Pittsburgh Coal kompanija grozi, da prične z delom v atavkokaškem premogovniku, v dolini Hocking se pa snuje Btavkokaška unija. To so zadnji važnejši dogodki na premogovniškem polju v državi Ohio. Ko se je razširila vest, da. namerava Pittsburgh Coal kompanija odpreti stavkokaški premogovnik Robeyvillq blizo Ade-ne, je prišlo skupaj več ko Uboč rudarjev in simpatičarjev, pa so ves dan demonstrirali. V pohodu je bilo 92 avtov s prapori, na čelu povorke je pa korakala godba. Grozili so, da pozovejo milico; da prežene rudarje. Toda okrajni šerif je zagotovil governerju, da ne bo nemirov. Med odborniki rudarske organizacije in vaškimi uradniki se je dosegel sporazum glede razpostavljenja stavkovnih straž, pa preklicana bo odredba, ki prepoveduje po-stavanje po vaških ulicah. Po izjavi šerifa je v Adeni neki stavkokaz izvršil prvo pro-vokacijo. Importiran je bil iz Pittsburgha in je po ulicah drvil svoj avto in tako izzival organizirane rudarje. Ta provokacija je bila izgovor za prvo županoyo akcijo na sodišču proti organiziranim rudarjem. Pittsburgh Coal kompanija je izposlovala na zveznem sodišču sodnijsko prepoved, ki je prepovedala uniji se vmešavati v posle uslužbencev v premogovniku Robeyville. G. W. Savage, tajnik ohijske-ga distrikta rudarske organizacije, poroča, da je odpadniški odbornik lokalne unije v dolini Hocking. skušal zvabiti rudarje pet lokalnih organ|zacij nazaj na delo po mezdni lestvici izza leta 1917, t. j. po pet dolarjev na dan. Ta poizkus se je izkazal za mrtvo raketo. Ko je delavski razdirač sklical shod, so bili organizirani delavci takoj na mestu in mu povedali prav gorke v obraz. TujezemdM ergasizacije so bile saatopsaè s II delegati. Vseh delegatov je bito 416. vštevit petnajst ženskih. Trasi ovira naeionali- lokaš)« fmoookih zacijo električne sile Izigral je novo potezo, da vodo-padi v reki Potomac ne služijo ljudskim interesom. Washington, D. C. — Trust za proizvajanje in oddajanje električne soie zahteva, da se u-ivi Gceat Falls National je železnica prišla na trg, da jo kupi, kdor hoče in da js Rockefeller dejal, drf kdor kupi dobi-čkanosno Wheeling k Lake Erie železnico, mora kupiti tudi Western Maryland železnico. ladaoMJ« se ilriio Država MassSchussetts je na tretjem mestu v tekstilni produkciji. _ V Severni in Južni Karolini je produkcija večja. Washington, D. C. — Kako se tekstilna industrija seli na jug pokazuje poročilo zadnjega tedna o gradnji tekstilnih tova-ren. Na jugu grade enajst to~ varen, v novoangleških državah ]>u samo dve. Industrijska eksplozija je posebno očividna v zapadni Georgiji in vzhodni Ala hami, tam, kjer je ugodna pri lika, da se vprežejo vodne sile in izpremene v električno silo. Podatki o produkciji teksti-lov r.a mesec maj pa. pokazuje-jo, da produkcija v državi Mas sac h u setts pada. Ta drŽava ima 30 odstotkov od vseh vreten. V produkciji je pa bila na tretjem mestu. V državah Severna in Južna Karolina so v mesecu maju producirali več kot v državah Massachusetts. V tej državi oil pade na vreteno le 165 ^ dela. v Severni in Južni Ka r°Iini pa 380 ur. Stovni biroj poroča za mesec maj. da je bila produkcija v južnih državah veliko večja kot v »••vernih, ako se ta produkcija tteri, koliko ur je delalo vsako vreteno. Vretena na jugu so Izvršil» skoraj še enkrat toliko (Ma. kot na sever ju. Na jugu lrTlaio 50 odstotkov manj vre-kot na severju. tev električne centrale, ki bi >ila pod vladno kontrolo. Cu-. ečnost nekaterih naprednih senatorjev je preprečila, da se trust ni polastil Great Fallsa (Velikih vodopadov) reke Po-tomac, pa je izigral to potezo iz maščevanja na eni strani, na drugi pa da prepreči nacijonali-ziranje električne sile. Kongres se mogoče oprime te spretno izigrane poteze, da mu ni treba voliti med mogočno General Eelectric kompanijo in med agresivnimi ljudskimi slami, ki jih vodi senator Norris in ki zahtevajo nacijohalizaci jo električne sile v ljudskem interesu. Pred več tedni je Byllesby kompanija. ki je veja električ-nega trusta, vprašala za dovoljenje, da izrabi vodopade v Po-tomacu za električno centralo, dasiravno je senat M trikrat sklenil, da zgradi ^ktrično centralo, ki bo ljud^ lastnina. Meščanska družba v Wa«h-ingtonu se strinjajo z naprednimi senatorji in so protestirali pri zvezni komisiji, da se bo vodopad izkoristil v privatne namene. Upali so, da vlada pod vzame potrebne korake in zgradi električno centralo, ki bo dajala električno «ilo 600.000 ljudem v Washingtons Mary-landu in Virginiji, da se tako zniža cena#za električno silo. Ta meščanska društva so se obrnila na komit> za parke «n priporočila, da ne dovoli Byllesby kompanij!. zgraditi Hektr.č-DO centralo ob vodopadih I oto-maca. To priliko je pa M-trični trust porabil, ker je spoznal, da ne more izrabiti vodopadov zase, pa je prišel z zahtevo. da se ozemlje okoli vodopa-dov proglasi za narodni park. Matov v Kanadi Lovec vztraja, da sta Nungesser In roll v indijanskem nase liAtu. Chiooutimi, Quebec, Kanada, 27. jun. — Ekspedicija, ki išče Nungesserja in Colija, francoska avijatiks, ki sta 8. maja poletela iz Pari*s'«proti New Yor ku in izginila,-je danes odlla M divjine v severntm delu province Québec, da sè prepriča, kaj je resnice na poročilu, katerega so prešli lovci pred par dnevi. Eden lovcev, , ki nastavljajo v divjini pasti kunam, je prinesel vest, da je naletel na Indijance, ki so mu povedali, da se v njihovem» naselišču, 40 milj severno od tukaj nahajata dva belokožna moža, ki sta "padla iz zraka." Moža sta bolna ln potrebujeta zdravnika. Stavkajoči radarji Iz-iaMH denar v banki Royalton, III. — Tukajšnja State banka oz Royalton, ki je zaprla vrata zadnji teden, je požrla .prihranke stotinam rudar jev. Državni nadzorniki, ki pre gledujejo knjige, so v nedeljo zaslišali veliko skupino rudarjev. Rudarji so s solzami v o-Čeh povedali, da so izgubili zadnje cente, ki So jih še imeli odkar stavkajo že skoraj tri me- sece. , William J. I>ovel Jr., denarnl-čar banke, ki Je hotel pobegniti, je bil aretiran v Bentonu, III. | Ženeva, fivica. (I. I.) — Nemška socialistična stranka je ob-državala svoj kongres v Kielu. Tujezemskih delegatov je bilo petnajst lit zastopali so socialistično organizirane delavce is Francije, Švedske, Letske, Italije, Danske, Avstrije, Rusije, Poljske in Cskoslovaklje. Vseh delegatov je bilo 416, med njimi je bilo 63 delegatin j. Zborovanja je odtvoril Herman tyueller. Po otvoritvenem govoru je poročal Otto Wels v imenu . strankine eksekutive. Njegovo poročilo se je nanašalo posebno na stališče, ki ga zavzema stranka napram kraljevi rodbini na Saksonskem in na skupino problemov stranke. Razprave bo se vršile glede lojalnih princev, in predloga ham-burške organizacije za ustanovitev strankinega glasila v Ber- linu in sodrugoy» ki so člani nemškega "Beamtcnbunda", organizacije civilnih uslužbencev. Ludvjg je na'to poročal o finančnem stanju stranke, Schul? o izobraževalnem delu, Marija Juhacz pa ženskem gibanju. Sprejet j« bil predlog, da se skliče strankin «bor Prusije še pred volitvami v pruski deželni zbor. Predlog za ustanovitev še enega berlinskega strankine ga glasila je bil umsftcnjen, to-.da sprejet * je bij predlog, da eksekutira razvije ''Vorwaerts" v pravo osrednje strankino glasilo. O poljedelskem programu sta poročala dr. Baade in Krueger. Zadnji ss je posebno bavil \ vprašanji gls^e zemljišč in kolonizacije. Zaključeno je bilo, da se da naloga zemljiščnl komisiji, da izdela nov poljedelski program, član komisije naj bo tudi Kretsen in poročilo naj se zopet predloži zboru. Robert Schmidt je pqročal za parlamentarno «skupino. Sledile so obftirne razprave in sprejete razne resolucije glede šol, glede gradnje stanovanjskih hiš In glede reforme kazenskega zakona. - /Hilferding je referiral o socializmu v republiki. Razprava o njegovem referatu je bila obširna, v katero so posegli n'nogi zborovale!. Sprejeta je bila Hllfcrlngova resolucija proti mali opoziciji, berlinski dele-gatje se niso udeležili glasovanja. Ob Času zborovanja» socialistične stranke se Je vršila konvencija Tiskovnega društva nemških delavcev. Reakcija v Angliji podi dezdo v ravolncijo Lloyd George sam pravi, da reforma lordske zbornice vodi naravnost v revolucijo. — Velike delavske demonstracije v nedeljo v Londonu proti zakonu za-omejitev pravic strokovnim unijam. London, 27. jun.—Včeraj popoldne ao bile velikanske demonstracije delavskih množic v Hyde Parku. Najmanj stotisoč delavcev je protestiralo proti u-sakonitvi predloge, ki postavlja vsako bodočo generalno stavko izven zakona in zelo omejuje svobodščlne in pravice delavskih strokovnih unij« Demonstracij so se udeležile tudi delavske žene In otroci. Med govorniki, ki so pozivali delavske množice na neizprosni boj zoper torijsko vlado in njeno as-konodajstvo, je bila tudi lady Cynthia Moseley, hči bivšega zunanjega ministra lorda Cur-zona. V teku demonstracij so li-bruhnlll spopadi med angleškimi fašiati ln komunisti, toda brez'kakih hujših posledic. ■ London, 27. jun. — Silen val ljudskega ogorčenja je preplavil vso Anglijo vsled nameravanega ošivljenja privilegijev višje ali lordske zbornice, s čimer bi sedanja reakcijonarna torij-ska vlada rada za stalno utrdila svoj režim ln onemogočila radikalno zakonodajstvo v slučaju, da delavska stranka osvoji parlament in vlado pri prihodnjih generalnih volitvah. Vsi napredni elementi so vstali proti reformi lordske zborni-ce. Celo smernejši konservativci so sposnall, da gre vlada s tem korakom predaleč In morda issove neljube posledice. J. L. Garvin, eden vodilnih konservativnih publicistov, svari vlado v "Conservative Observor-ju," naj pasi, da ne provocira krize, ki a« lahko prelevi v formo revolucionarne akcije. Lloyd Oeorjr«. vodja liberalcev ln bivll |>remljer, je v svojem govoru v Brlxtonu v soboto zvečer odprto rekel, da torijska skema vodi naravnost v revolucijo. H^ ' Prej omenjeni Garvln piše: "Ako ne b» vlada previdna, se prav lahko tgodl, da revoluci-Jonama akcija razkačenega ljudstva t strmoglavi lordsko zbornico popolnoma ln Anglija dobi |«rlament z eno samo zbornico, ki be najvišja oblast dežele. Zagrizeni elementi morajo pomlallti, da je aistem dveh zbornic Ss davno anahronlzem in amer razvoja drži v onozbor-nični sistem, ljudstvo ne bo nikdar več dopustilo, da bi re-akcljonarno plemstvo s svojimi dednimi mandati kontroliralo zakonodajstvo Anglije." . Uredniški in .»pravniški prostori: 8667 8. Lawndale Ave. Office of PpbUcatieei S667 South Lawndale Ava. TsUphona, Rockwell 4904. STKV.—number 1s1 SACCO - VANZET-TUEVA USODA SE KIAUHjDLOtl Smrtna kasen bo najbrž odlole-na. — Odvetnik je predložil guvernerju 25 pol obsegajočo vlogo o nedolžnosti italijanskih delavcev. Ami ričan se je ubil v Jugo-slavljL arajevo, Bosna, 27. jun. — V/l**r D. Aldrich, ameriški čaa-r,|*«*r iz Bloomingtona. III.. in r'l' žena Ellen sta se včersj ubil, v tukajšnji okolici, ko se " "Jun avto prekpcnil s ceste ,n Crknil v prepad. 12.000 odšlo v Evropi» v enem dnevu. New York. — Z*dnjo soboto je'odpotovalo čez 12.000 Ame-ričanov. večinoma turistov, r Evropo. Potniki so plačal. 600.000 samo za parobrodne listke. Žensk s obsojena na smrt. Chicago. — Catherine Caaa-Icr, ki je bila obtožena, da Je pomagala umoriti Willlama Llndr stroma zadnjo jesen radi zavarovalnine, je bila v soboto obsojena na smrt na vešalih. Ženska taji krivdo. Sodnik jI je dal na izbero, da pojde v dosmrtno ječo, če prizna krivdo, drugače mora umreti, a ona si Je rajši izvolila vešala, kakor da bi bi-ia priznala. Njena dva sokrivca Nta priznala ln obsojene sta bila v zapor do smrti. To je že četrta ženska, ki je bila obsojena na smrt v Chlcagu. a obešena 4«. ni bila nobena, ftcHkajte Monarhlsti potegnili francoskega ministra. Pariz. 27. jun. — Ves Pariz s« smeje zvijači, s katero so roja-listi (francoski monarhistl) do aegll, da Je bil njihov vodja L«on B a ude t Izpuščen Iz za|K>-ra. kjer ima sedeti pet mesecev, Oljenem Jv bil izpuščen Semard, tajnik komunistične stranke, ki je bil v zaporu radi agitacije v armadi. Jočar Jetnlš niče Santa Je v *<»boto prejel Iz ministrstva notranjih zadev te lefonično odrediš», ds mora ts kaj izpustiti Bsudeta, še enegs rojal i*ta Delesta ln komunista Bernarda, češ da so val trije po-miloščeni. Ječar jih Je aeveda Izpustil, kasneie pa Je Izvedel, da mlnlater Sarraut n« ve ničeaar o odredbi. Telefoniral J# rojali-stlčni vohun. Minister je zdaj odredil, 4a se morajo Jetniki Ukoj vrniti v ječo. Nekateri Obragonova kandidatara "Rim Hi Wall Htreet sta naj**« ja sovrsžnlks Mehike," pravi bivši predsednik, ki Js ponovno kandidat. Mexico City, 27. jun. General Alvaro Obregon, , bi vil predsednik mehiške republike, je formalno naznanil svojo ponovno kandidaturo In objavil svoje stališče glede vssh večjih notranjih ln zunanjih vprs-šsnj Mshiks. Predsedniške volitve se vrše prihodnje leto. Njegovs izjava dokazuje, da je njegovo temeljno stsllšče glede kstollške cerkve in petro-lejsklh ter zemljiščnih zskonov enako Callesovemu. Ako bo ponovno Izvoljen, bo nadaljevsl Callesovo politiko v vseh glavnih zadevah. Obregon pravi v svoji platformi, da sta Rim In Wall Street največja sovražnika mehiškega ljudstva. Papeškl Rim nima pravice vmešavati se v. notrs-nje zadeve Mehike. On Js sicer za svobodo vseh kultov, toda država mora biti ravno tako svobodna pred kulti ln Mehika ima neovrgljlvo pravico, da sklepa zakone kakršne hoče, ki so v aoglasju z mednarodnim pravom. Obregon dela razliko med Wall Streetom ln "poštenim" ameriškim kapitalom. "Polten" kapital je dobrodošel v Mehiki, kapital, ki bo kooperlral z m* hiško vlado, ampak za Imperi jalistični kapital Iz Wall Btree-ta Je boljše, da ga nI blizu, kalil -Wall Street vedno skuša izzvati oborožen konflikt m*d Mehiko In Združenimi državami Saaator Whaeler pago* jKa ^m Bfl^^ ^^^^ I^A^MAfl V avojem govoru Js posdrsvll ki« tajsko revolucijo In ugotavljal predstavnike kuomln-tangakega gibanja, da smeri* ško ljudstvo jim želi sreče. Nanklng, Kltajaka. 27. jun.— Senatof Hurton K. Wheeler Iz Montane s soprogo in kongres» nlk' Leon Ida* C. Dyer iz Mis-sourlja sta bila t več drugimi Američani vred včeraj gosta ministrov in raznih drugih predstavnikov Kajšekovega režima v Nanklngu. > Whealer>Je v kratkem govoru pozdravil kitajsko revolucijo v imenu naprsdnih elementov v Združenih držsvsh in izrekel u* panje, da revolucija zmaga na celi črti, aidlnl prostrano kitajsko republiko in razvije dobro, moderno vlado. Rekel je, da a> meriško ljudstvo čuti prijateljsko napram (škratu kuomintan-ga in želi, Hi al kitajsko IJud-stvo prilmrf svobodo In enako* pravnost z zapadom. ANITA WHITNEY PARIH)N|. RANA. ObMoJena je Mla ns il Irina Jai let Ječe. Kan Frsnlrlaeo, Cal. — Governor Young Je pardonlral Charlotte Anita Whitney, ki Je bila po kalifornijskem zakonu proti kriminalnemu sindikaliz* mu obsojena od enega do itri-najst 1st Ječe, ker J« bila članica komunlatične delavake atranke. I Um t oh, Mass. — V državni hiši krožijo govorice, da guverner isvršitev smrtne kazni odloži do jeseni, da bolj natančno preštudira to pravdo, ki Je po vsem svetu obudila veliko senzacijo. Kksekucija Je določena na 10. julija. Guverner odlok ustavi. William G. Thompson, glavni zagovornik, Je predložil guvernerju pet In dvajset pol obssgs-JoČo v logt) o nedolžnosti Sacca In Vanzettlja. V njegove roke Je prišlo Jelo važno poročilo uslužbenca pinkertonske detektivske agencije akosi prizadevanje Thomaa O'Connorja, bostonskega časnikarja ln drugih. Skozi vsa leta je bilo poročilo tega detektiva potlačeno od L. Q. White Shoe kompanije. ki si ga je obdržala. Detektivova preiskava nekaj dni po umoru pokazuje, da js bil državni pravd-nlk v nepravem glede ropa pri White kompanij! v Hridgs-« water ju, Mass. Ta rop Je bil Izvržen dne 24, decembra 1919. , Znano Ji, da so bili predsodki napram Vansettlju zaradi ropa v4 Hrldgewaterju, ko so ga sodili b Samim vred zaradi umora v South Hralntreeju. Pinkertunskl detektiv Js lervjuval pollosje In druge pri« če, ki so pričale proti Vansettlju In )>ovedall vse neksj drugega, kar so na sodliču prisegli, ds je res. Detektivovo poročilo ie nI bilo dozdaj objavljeno. Toda znano je, da sta dve državni priči disk rotirani. Policaj Benjamin J, Bowles, kl Je sedel na avtu, s katerim ao peljali denar za Isplačllo mezde, je IznitMl teh prič. Bowles ni , stalen človek. Pri obravnav! Js Izpovedal, da Je študira) Van-zsttljsv«, poteze, ob rsvnotem či|su se je dvolHiJsval s puško s nekim drugim roparjem, s .obenem je zssedel krmilo pri svtu. Bowles je bil mestni portes J, % obenem Je bil tudi policaj ta čevljarsko kompanijo. "Slip" Harding Js drugs taka priča. "Slip" Je bil p(;lča za državo, ki Je videla vse ns flvoje oči, dasiravno so pri obrsvnsvi druge priče Izpovedal«, da ae Je skrival za dreveaem, ki je bil oddaljen 14-t čevljev od prostora, na katerem se Je vrilla bitka s puškami. Govern«r Fuller* študira akte olwh aodnijakih obravnav. Intervju val Je ensjat porotnikov, k! še žive, med njimi tudi NI- . ckersona, praddelavca Plymouth Cordage kom (Mini Je, proti kateri Je Vanzetti vodil stavko. Kaj ao porotniki povedali governeç-ju, se Se ne ve. Kamele v Perziji se umaknejo avtom. Carigrad, 27. Jun. — Staro-davne karavan« kamel, oalov In romantlkov po peščenih potih Perzije a« morajo umakniti modernim ameriškim avtom r, MS3 edstop Polnrarejeve milj «Mg. karavanska c««U penetrarijs j« gUivns svrtot^ WW » î uko 0. Treblzond-T.bri« tudi dobi ame- ran-k«gs pakU. ki gs Je Musao- ^ .*> •• f riikt> truk<,. !lf,| usilil Albaniji. l-mešltl. I Samomor smerlškegs »llkarja v Psrizu. Pariz, 27. Jun. — Uwrence Murphy. 27letni ameriški sil. kar in godbenik, ae J« usmrtil s plinom. Ko Je odprl Hin v avo-ji solil, J« «edel h klavirju In igral |H*to lleei hovenovo simfonijo toliko čana, da js |>adel a stola. Pravijo, da a« J« bil stra«tno zaljubil v neko francosko "staro mamo," ki ae Je dala pomladiti t žlezo, katera pa mu nI hotela vračati ljubezni. Delati 120 tel Js dovolj! Vlaama, Bids Huaijs, 27. Jun. Nikolaj Uli ten ko, k! pravi, da je I '12 let, i« U dni ato. pil v pokoj. Rekel Je, da Js začel služiti kruh, ko Je bil ti 1st star In 120 let dela zadostuje vsakemu človeku. Pravi, ds as In»)«Val proti Nspoleonu V bitki pri llerezlni. ICOCITK 81 KNJIGO ,„ PL___________ "AMERIŠKI dlovencl" jula In drugo bojevno oprema. na1 Obrambni leden v HumIJI. MiHikvs, 27. Jun. — Sovjetaka vlada Je določila obrambni teden od 10. do 17. julija ln po-zvala vse obrambna organisas!-je, naj aranžirajo splošne oroi-n« vaje za délaves In kmete po vsej sovjetski Uniji. Obenem ao siiejetii i »osebni prispevki aa le- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODROBNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE FKOS**!I torek, 28. JUNIJA. 0*1» o*laaov po dogovoru. Rokopisi m d« oroževalni konferenci, ki se ne vrši zaraditega, da se odpravijo vojsk t», ampak da se ohianijo tujezcmski trgi in kontrolirajo tuja ljudstva, ko ljudstva vsega sveta žele mir. Dokler človeška družba prizna kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije za svojo gospodar« sko podlago, toliko časa se vrnitvi blagovna produkcija in distribucija zaradi profita in ne zaradi potreb človeške družbe. Dokler produciramo in razdeljujemo blago zaradi dobička, toliko časa bomo imeli vojne na svetu. Ako se dva prepirata zaradi dobička in žugata drug drugemu. pa se ne moreta sporazumeti, se nazadnje stepeta. To, kar velja za posameznike, to velja tudi za države, se reče dostikrat. Ampak kar velja za posameznike gledel^'V ^ ^u so ^tavjl « . * i: i » . ..,,.. . . čex deset milj tira in železniška trpela, m- velja u rfrr.avu. ker kapiUlUtift» «Iriati' »e tejprt>K„ „ jr ,„miWttu , vedno drž* pravu paeti, prava moti. Punameinika iapro,lhltr««tjo volov*« priprt-*,, ako Kta m> itti-plu zaradi profita, države pu ne poatavijo »polnih delavcev j, pr«l Hodi«.-, ki je prišli« iz H« najmočneje. Ako ae b"" '""""T ^"J^J^J' a_________ . . . , , * . . i nekdaj imela nalet h 25.000 de- to ne more storiti. tedaj moramo ¡spremeniti gospodarski lavtev in trideset nakani h la- sistem in sicer tako, da ne bomo več producirali in raz* (HJ jo prevažalo potrelrfčlne po deljevall blaga zaradi profita, temveč samo zaradi Ijutl- moriu« skih potreb. To ho socializem. Zato pa izjavljamo da Te*koi* fr™1"^ ™ rapadu Hvetovjrf mir je le mogoč, kadar svet uvede socialni gospodarski red. , ...... lpriUa do močvirja, ki «o ga do Razvoj aneriikik želiZRk Nikdo ne bi bil mogel proro-kovatl rasvoju modernega želez-nUtva za časa, ko je prva železnica v tej deiell stopila v promet. Bilo je to 1. 1827 in njeno ime je bilo Quincy Railroad. Ta je bila konjaka železnica, ki je prvvaiala premog a hriba v dolino. TIri so bili leseni, z železom na vrhu. L. 1829 pa je Delaware in Hudaon Railroad zgradila prvo ameriško lokomotivo "Skour-bridge Lion". Leto kasneje je bila v Philadelphiji ustanovljena sedanja velikanska tovarna lokomotiv, Baldwin Locomotive Worka. L. 1836 je Norrisova lokomotiva, zvana Washington, vzbudila senzacijo, ko je pokazala,! da znajo lokomotive voziti tudi vkreber. Te prve lokomotive ao tehtale manj kot prazen tank moderne Mogul lokomotive, največjega ameriškega tipa. Ljudje so'bili začetkoma polni strahu glede te prometne no-votarije. Neki Anglež je pisal, da so bili možgani trgovcev tako zmedeni vsled hitrosti vožnje iz Manchestra do Liverpoola ali Londona» da so dostikrat pozabili, čemu so ¿11 na pot in so morali pisati domov po pojasnila. Na otvoritveni vožnji Mohawk in Hudson Železnice, predhodnice scdahje New York Central, je strojevodja okorno ravnal z izpuhom in dimnikom, dokler ni nastal jako močan prepih. Posledica je bila, da se je tleči pepel smrekovine, ki je služila za kurivo, zakadil proti potnikom, zlasti onim, ki so sedeli na strehi kočij. Odprli so dežnike v o-brambo, ali ti so zgoreli kot žl-gico, obleke so začele goreti in nastala je strašna panika. Ob vsej progi od Albany do Schenectady so stali farmarji s svojimi pripregami tik to tira, da prisostvujejo velikemu dogodku. Konji so storili, kar je pač pričakovati od konj ob taki priliki. Splašlll so se, skujali se in nastal je splošen beg na vse strani. Prvi železniški vozovi niso bili nič kaj prijetni. V splošnem so bili natrpani in zrak v teh malih škatljah je bil zadušljiv. Zakurjeni so bili po pečeh, v katerih so gorela drva. Kdor je bil blizu peči, je bil v nevarnosti, da se speče; kdor je bil oddaljen, je zmczoval. Za spanje je bilo primitivno urejeno. L. 1867 jt neki mladenič, Zlnemon Pullman, prestal tako stra4.no noč na železnici, da mu je šinila ideja o spalnih vozovih. Kasneje je iznašal tip spalnih vagonov in uatanovil Pullman Palace Car Co.- Gradnja železniških prog oci Atlantika do Pacifika je bila polna romantike. Na koncu proge v gradnji se je nahajalo stalno premikajoče se mesto, ki so i a aativali "Peklo na kolesih". ini je gradnja železnico napredovala, se je mesto premikalo naprej. Naložili so vse skupaj na sploščate vozove. Bilo je to kaj neotesano mesto. 1/e pogosto HnČanje je moglo omejevati Število umorov na povprečnost enega umora na dan. V tem kočujočem mestu se je tiskal dnevnik, bilo je tam pet razvpitih "dance halls" in 2» gostiln za razvedrilo 3000 meščanov. Nastala je razburljiva tekma za hitrejšo gradnjo železnice. Toliko družba Union Pacific. kolikor Central Pacific sta ddbili <»d vlade v dar velikanska oscmlja in finančno podporo v razmerju s številom milj, zgrajenih vsaki dan. Začelo se je delati na tekmo, da se zgradi kolikor mogoče tira vsak dan. Nekega dne je Central Pacific.dosegla svetovni rekord za hitro gradnjo železnice; ta rekord ni bil nikdar kasneje dosežen, celo ne x modernimi načini grad- velike globočine napolnili s kamenjem in peakom. Ali ko je vlak šel čez nasip, se je tresel kot žilica in tir se je zvijal icot izplačal. V takih sluča-iih so bile železnice na mestu te pred naselniki, na mesto narobe. Posledica je bila, da je bilo več železniških prog za mno-(o let na zgubi. Razdobje (>a 1884 do danes lahko nazivamo dobo konservativne železniške gradnje. Železnico se je zgrodilo le tam, kjer je kazala potreba. V tej dobi, zlasti pa v zadnjih letih, je bil razvoj železnlštva bolj Intenziven, t. j. nanašal se je bolj na zboljšanje obstoječih prog kot na gradnjo novih. Zgradili so dodatne tire na .starih progah. nove postaje, delavnice in izboljšali vzpoiie in ovinke. V teh zadnjim letih se je zgradilo tako malo novih prog, da je bilo več opuščenih železniških milj kot novo »grajenih. Značilen pojav železniške u-prave v Ameriki je bila konsolidacija (strnjene) manjših prog v velike železniške sisteme. Prve železnico so bile navadno kratke proge, spadajoče v po-edina središča* L. 1855 se je New York Central konsolidirala z združitvijo enajstorice Železnic, ki so bile neodvisne ali so skupaj tvorile tvexo med Alba-nyjem in Ruffalom. V naslednjem desetletju je bil sistem raxširjen i»otom konsolidacije x Huh so ti River in Harlem Railroad in potom prometnega dogovora x take Shore and Michigan Southern In Michlgan|Cen-tral. Na enak način so potom konsolidacije krajših prog nastale velike lelezniike družbe Pennsylvania, Erie in Baltimore1 & Ohio. Ta prores konsolidacije se vrli do današnjega dne In 1 vedno je čltatl v časopisih o kakih novih kombinacijah želez- nic. Konsolidacija ae vrši na razne načine, potom zakupa na dolgo vrsto let, potom direktnega nakupa in združenja v eno celoto, potom pridobitve večinske kontrole železniških delnic ali potom ustanovitve družbe (holding company), katera kontrolira vse poedine železnice, ki spadajo v eno kombinacijo. Northern-Pacific in Great Northern skupaj sta lastnika večine delnic Chicago, Burling^ ton and Quincy železnice. El Paso & Southwestern ' je glavni primer kontrole potom "holding company". Obseg kontrol^ ene železnice nad drugo je jako različen. V nekaterih slučajih se podružne (subsidiary) prdge . upravljajo kot bistven del kontrolujoče železnice. V drugih slučajih je le organizirano skupno sodelovanje vseh prog. Z razvojem železniškega o-mrežja se je razširilo poljedelstvo in rudarstvo. Eno je odvisno od drugega. Železnice bi se ne izplačevale,Če bi ne prevažale premoga, rude ali žita, in ti produkti bi se ne izplačevali, da ni železniških zvez od njihovih tržišč. Tako so nastale velike železnice za prqvoz premoga, rude in žita. Vzporedno z železnicami se je razširila brzojavna zveza. Med ameriškimi železnicami in večino evropskih sistemov obstojajo bistvene razlike. Tukaj ni delitve v potnike prvega, drugega in tretjega razreda, marveč imamo le en razred in poleg njega ob dodatnem plačilu potovanje v Pullmanovih vozovih, ki odgovarjajo evropskemu prvemu razredu, ali stanejo veliko manj v razmeru k običajni voznini. Vozovi in lokomotive so v A-meriki navadno večji kot v Evropi. Tudi kolesa 90 pričvršče-na na drugačen način, tako je tukaj vožnja mnogo bolj gladka. Vozovi se priklepajo in raz klepajo na bolj enostaven način kot v Evropi. Dosedaj se v Ameriki ni elektrika uporabila v velikem obsegu za pogon železnic, ker je parna sila tukaj razmeroma poceni. Povečalo pa se je število lokomotiv na petrolej zlasti v pokrajinah, kjera je mnogo petrolej skih vrelcev. Tovarni kolodvori v Ameriki so neprijetno bolj obsežni kot v Evropi in jih je jako mnogo. Reke v tej deželi tekajo večinoma v smeri od severa na jug, dočim se večina prometa . pomika v smeri proti vzhodu in zapadu. Reke in kanali, ki so od njih odvisni, so zato v Združenih državah mnogo manjše važnosti za promet kot železnice. Pač pa so reke, zlasti Mississippi, velikega pomena za promet v severni in južni smeri. _ Dasi dolgost ameriških prog znaša polovico vsega železniškega omrežja na svetu in je povprečna brzina tukajšnjih via kov večja kot v Evropi, vendar poedini vlaki v Evropi presega jo hitrost najhitrejših ameriških vlakov. Najhitrejši vlak na Angleškem je oni od Swin dona do Paddingtona na Great Western Railway. Proga je 77 milj dolga in vožnja traja le 75 minut., Najhitrejši vlak v Združenih državah je oni med Camdenom in Atlantic Cityjem. Za 55 milj se rabi 50 minut, nekdaj so za to daljavo rabili le 42 minut. Združene države pa držijo rekord, kar se tiče hitrosti lokomotive. Pred mnogimi leti je neka lokomotiva zabeležila hitrost 120 milj na uro. F. L. I. S. Koliko po vil je Tržič mena? Marsikoga bo zanimalo, koliko so v preteklem letu pojell v Tržiču mesa. V mestni klavnici se je zaklalo 34 bikov, 384 volov, 192 krav, 740 telet, 67 junlc, 537 ovac. 45 kozličkov, 18 koe, 105 svinj in 380 prašičev, skupaj torej čez 2300 glav živine. Ako bi mogli prešteti še perutnino, bi nastala vsega spoštovanja vredna številka, ki bi pričala, da so Trščani prav pogumni mesojedci. AH ste fte nartrflU ProavtU al Mladinski Hat «raje». prij*e-lju ali «nredalka v IsisiImT Te je edini dar trajne vredneatl, ki ga aa »al denar lahko petije-le svojcem ? Žrtve premogovnikov Nezgode v premogovnikih Združenih držav so tekom meseca aprila tega leta provzročile smrt 244 mož. Podatki federalnega rudniškega urada za prve štiri meseca tekočega leta poka-zujejo 812 smrtnih nesgod v premogovniški industriji. Nezgode radi vsutja stropa u-bijajo povprečno 3.5 premoga-rjev vsak dan v Združenih državah, v kovinskih rudnikih pa povprečno le po enega rudarjev veake tri dni. Te nezgode se raztezajo na 30 držav oziroma 6,-000 premogovnikov in 2800 kovinskih rudnikov. VČasth se godi, da dva ali več ljudi umre v isti nezgodi, ali v veliki večini nezgod vsled vsutja stropa je u-bita le po ena oseba. 1 V večini rudnikov je strop nad naalago premoga ali rude tako sestavljen, da se vzdržuje le za kratko dobo, ki more trajati eno uro ali nekoliko dni. V drugih rudnikih se strop neposredno nad rovom utegne vButi, čim se žila premoga ali rude\pod njim razrahlja vsled kopanja. Tak strop je treba podpreti in, ako delavec količkaj zamudi v podstavdjeS^u primernih podpor ,se strop zrahlja in potem usuje. Kjer se podboji ne.postavljajo pravočasno, materija! na stropu utegne končno zvra-čati svo svojo težo na les, ki se utegne podreti. V obširnih rovih je navada pustiti toliko materi-jala na rovu, kolikor je primerno s stališča ekonomije, kakor tudi s stališča varnosti za delavca. Kjer je žila zadosti debela, navadno čez šest čevljev, se dostikrat pusti en čevelj ali več žile, da stvori strop. Nekatere naslage premoga in r Ude t «o ta ke, da je strop varen tudi brez podboja, ali previdnost vedno nalaga, da se postavi podboj. Velika večina nezg6d rad vsutja stropa nestane ls radi pada malega dela stropnega mate-rijala. Ti kosi stropa se usuvajo navadno iz nepodprtih mest med podboji ali pa ravno z mesta, kjer se kopa. Pravilni način podprtja bi take 'ftfezgode preprečil. Nezgode radi vsutja se doga jajo tudi v rovih za prevažanje materijala, bodisi ker je strop nepodprt ali ker se vsuje jo komadi materijala izmed podprtih mest. ^unek vozička, ki je skočil s tira, lahko provzroči vsu tje. Pritisk stropnega materijala je redkokdaj isti v dveh rodni-kih in je dostikrat različen v en in isti jami. Radi tega je v vsakem rudniku- potrebno prouča-vatj kakovost stropnega materijala. Izkušnja pa je najboljši u-čitelj v tem pogledu. V vsaki j&mi se nahaja kak izkušenec, ki je v stanu povedati, kje je strop nevaren. Tedaj je treba ali pomagati s krampom, da se raztrhljani materija! vsuje, ali podpreti strop najprej z začasnimi in potem stalnimi lesnimi podboji. NAJBOLJ ZARKOMET Najboljši la nacenejši cirkus. Na javni debati v Londonu je bilo zaključeno, da edina korist, ki jo Imajo Angleži od avojega parlamenta, je v tem, ker je zbornica dober cirkus za ameriške turiste. Ameriški turisti, ki plačujejo vožnjo v London, da se tam brezplačno nagledajo parlamentarnega teatra, bi nekaj prihranili, če ostanejo doma in se peljejo v Washington. Ne bi rad delal krivice ponosnim Bri-tom, toda ameriški patrijotizem je ameriški patrijotizem. Naš kongres je boljši "show", najboljši in najcenejši za gledalca! • • • Razmere v zadnjem* mestu. Dragi Zarkomet! Posveti enkrat tudi sem v zadnje mesto na ¿apadu, v^Portland in videl boš ljudi, katerim se ne sme reči, da so "čip". Kadar gredo na društveno veselico, ne pokažejo niklja od sebe, Čeprav so člani društva, kakor hitro pa pride kak "gaspud" naokrog, tedaj vsi darujejo vsak po svojih močeh . . . Zaenkrat se še ne podpišem. * • * Vakuum spi... . Ste že opazili, kako je vse tiho, tuti ribe, v Južni Dakoti, odkar je oni mister prinesel svoje črve v Črne hribe? • • » VROČI KRAJ v!fi SVETU. NA Kraj, kjer je bila dosedaj zabeležena najnižja temperatura, je Vrhojansk v Sibiriji, ki se nahaja znotraj polarnega kroga. Tam so 15. januarja, 1885, zabeležili mraz 90.4 atopinj Fahrenheita pod ničlo. Neuradno se je poročalo, da je isti kraj nedavno prekosil svoj mrzli rekord z 97.6 stopinjami pod ničlo. Poletje traja Um 4va meseca in temperatura gre gor do 80 stopinj nad ničlo. V Združenih državah pa ima Miles City 1 Montani najnižji rekord za tem peraturo, namreč 65 stopinj pod ničlo. Poprej so mislili, da se najbolj vroči kraj na svetu nShaja v Kaliforniji, ali italijanska vremenska postaja v Azizia je dne 18. septembra, 1922, zabeležila 136.4 stopinj Fahrenheita (enako 58 Celzija) in to v senci. Axi-xia se nahaja v severno-afriški puščavi. Predno je Axixia zabeležila rekord *xa največjo vročino na svetu, so notranje pol pu ate planote Kalifornije držale ta rekord a 134 stopinjami v senci. Tu vročina je bila zabeležena na Greener Cerkvena seja v Sharonu. Član cerkve (vstane): Molim, da se bira novi odbor, takav, koji bude znao pisati in čitati. Župnik: Toga nije treba. To lahko ja sam sve obavim. Drugi član: A mi zahtjevamo, da se bira odbor, koji bi znao barem svoje ime podpisati. Župnik: Nije potrebno. Ja lahko podpišem imena svih. Rakovi ste vi katoliki, što to traži-te? Vi niste dobri katoliki! Vi ste bezverci in boljševiki! (Člani, užaljeni, odidejo. Nekaj članov se zbere in pošljejo pritožbo na biskupa. Biskup jc sporočil popu, naj dovoli članom, da si izvolijo odbor, kakršnega hočejo imeti.) Župnik (prihodnjo nedeljo na leči): Biti če sjednica, da si hirate odbor. Ali ja vam strogo zabičavam, da ja moram biti izabran kao predsjednik i blagajnik, jer takav je zakon katoliške cerkve!—Radnik. ♦ • • Kmalu mi bo dovolj! Draga Krtačica! Ti imaš pa res dober nos! Duhaš nekaj, kar je že davno tam, kjer muh ni... Saj tudi "mešHotelovna" nima prijetnega duha, kadar pada čez mero.—Kanalja iz Iowe. • • • Bomo videli. Halo krtačarska družina! Veseli me, ker tako bujnP raste» in se ne oziraš na desno in ne na levo, naj reče kar kdo hoče. Ti pa, dragi Žarkomet, vem, da ji prizaneseš, če ga včasih malo polomi in ji še dovoliš prostor. Kajne, da ji še ne daš brce tako hitro, posebno dokler je tako složna. (Složna pa složna! Op. K. T. B.) Družina, bodi složna, ako hočeš kaj doseči. Tisti pa, ki te ne'"lajkajo" in se kislo drže nad tvojim krtačenjem, kakor da bi zob&li amerikanske črešnje, naj gredo svojim potom, pa bo okej.—Solnčna roža iz Mulberryja, Kana. • • • Kultura v North Braddocku. Dragi Žarkomet, prosil bi te, da dobro posvetiš tukajšnji dr-hali, kadar «e spet privall v naš Dom prepirat se in pretepa t. Poduči jo, da pusti svoje za-hrbtnosti in oaebnosti na mostu. Naš Dom je bil zgrajen za napredek naše slovenske našel bine, ne pa za prepire in kazanje pesti. — KorobaČ iz North Braddocka. • • • Vedež. Canonaburg. Pa.: Ako je dotičnik član jednote, obtoži te ga pri društvu. K. T. B. land Ranchu blizu Death Val levja. V tej afovltf dolini ae temperatura dviga vsako leto do čet 120 stopinj.—P. L L S. — Vesti iz Jugoslavije kaj nameravajo slo- VENSKI klerikalci. Bobneča parola v naprednem hloku v Sloveniji je v miru za-Lla To je logična posledica domačih političnih razmer Kdo veruje danes v možnost ta-ZL bloka, ko vse mehanske •tranke z vso umetnostjo^ konkurence iščejo samo pota in prilike kako bi zlezle v okrilje ene močnejših srbskih meščanskih strank. Nš programi in ne nače-u nj80 merodajna pri tej konkurenci. Tu ne izvemomo ne ene stranke. Z*to, to je poVsem naravno, ne moremo trditi ne o eni in ne o drugi stranki, da ima svoje lastno politično pra-gramatično stališče, razen hlapčevstva, za katero naj prejema — koncesije. Slovenski klerikalci so se naprednega bloka najprej nekoliko ustrašili, zato so proti bloku parkrat zarobantili. Značilno na klerikalni politiki pa je, da so, odkar so bili na pustni torek vstopili v vlado, postali silno lojalni. Tudi tedaj, ko so na veliko soboto zleteli iz vlade, niso nič kaj godrnjali, čeprav so dobili prav pošteno brco. Vsakdo bi bil pričakoval, da se bodo pritoževali nad krivico, toda tega niso storili. In če o-pazujemo njih politično časopisje, shode in vse njih izjave, vidimo, da postajajo \jsak dan bolj i lojalni, bolj državotvorni in potrpežljivi napram vsem očitkom, ki jim jih režimovci tvezi-jo na vrat. Ce hočemo to veliko izpre-membo v klerikalni stranki prav presojati, moramo predvsem povdariti, da je sedanja belgrajska vlada kamarilska. 2e v Avstriji so slovenski klerikalci podpirali močjo dvorsko kamarilo, . kar je odgovarjalo njih političnemu konceptu. Sedaj imamo v Belgradu tudi podobno vlado, ki seveda ni tako homogena kakor je bila v Avstriji, vendar pa ima enak namen, namreč, ohraniti in vzdržati politični sistem v državi na podlagi sistemu vdfcnih političnih faktorjev iz vse države. Tak politični koncept kleri- kalci poznajo že iz predvojne dobe in ker čutijo, da se ustvarja nekaj takega tudi v naši državi, so postali takorekoč čez noč močan steber započete politične koncepcije. Pričakovati imamo torej, če ostane belgrajski režim v rokah sedanjih političarjev, da vstopijo tudi slovenski klerikalci v najkrajšem času v vlado, kjer bodo eden najmočnejših stebrov konzervatizma in reakcije. Ta razvoj je naraven in se ga klerikalci v Sloveniji prav dobro zavedajo. Zaraditega so začeli čitisti v svojih vrstah in eliminirati vse one elemente, ki so še nedavno udarjali- na preveč radikalne strune avtonomije, republike itd. Zdi se nam, da se ne motimo, če trdimo, da se zbirajo nad našimi glavami temni oblaki še hujše reakcije in da bo moralo prav socialistično delavstvo samo nastopati v bodoče proti reakciji inciativnejše in odločneje. Od meščanskih strank nimamo ničesar pričakovati, pač pa je v delavstvu še dovolj zdrave sile za odločno borbo, Če }e hoče. Zaraditega je tudi naše stremljenje, da stvorimo enotno politično socialistično stranko, utemeljeno. Imejmo to pred očmi, zdru-žujmo se, da nas ne najde črna reakcija, ki hujše grozi kakor kdaj prej, nepripravljene. Smrtna kosa. 9. t. m. je umrl v ljubljanski bolnici po daljši bolezni Alojzij Dermota, pripravnik finančne kontrole. — Dne 3. t .m. je v Ljubljani umrla Ljudmila Franz. — V Mirni peči je umrl trgovec in posestnik Alojzij Hudi. ' Smrtno se je ponesrečil dne 2. t. m. bivši posestnik Fran Rogelj iz DoK Brezovice, občina Preserje. Vozeč po klancu ni-zdol, je stopil pred konja, ho-teč ju zadržati. Oje voza pa ga je sunilo tako silno v trebuh, da je revež obležal nezavesten.' Poklicali so nujno zdravnika, ki je odredil, da so poškodovanca brž odnesli v bolnico v Ljubljano. Tam so ga operirali, a vsaka pomoč je bila prepozna; izdihnil je v groznih mukah._ Josip A. Hajnšek: Stari in novi Stambul Vsakdo, kdor je bil vsaj enkrat v Carigradu, bo vse življenje hvalil njegovo lepoto, čeprav si je še toliko želel večje »nage, tehničnega napredka in zapadnjaske udobnosti, ki jo obiskovalci vzhodnih dežela tem bolj pogrešajo, čim dalje potujejo na vzhod. Mimogrede bodi povedano, da se razmere v tem oziru neprestano izboljšujejo in ne bo dolgo, pa bodo tujci že tožili za zašlimi časi, ko je bil Carigrad vse drugačen : bolj izviren, bolj orijentalski. te stopiš po dolgotrajnem pokanju z Orient-expreesom čez balkanske ravnine in planjave na carigrajsko postajo, se malte začudiš, keç je kolodvor po naših pojmih dokaj provincija-*n in zanemarjen. Nič ne kale. da »i prišel v tako znameni-jo mesto. Kaj pa, na vzhodu si » veš, da je civilizacija parnih 'trojcv |,ri«la »emkaj znatno po-«fcje. I »a «e zdaj so jo zadrže-V razvoju pregloboko vko-*ninjeni starinski običaji in v*r"ki predsodki. Kreneš dalje in opaziš kar na železniških tračnic maj-,n" "»¡že in stolce. To je zače-»k kolodvorske kavarne "Me-llazande." Vsedeš se med H mirno srebljejo čaj In tojo na karte. Turki imajo »mreč |x>Hebno razvito kvarto-*rnko strast; v tem jih menda f pr. kana noben narod rça sve-r- 1'iješ kavo ali čaj in noga * » "k«»rajda dotika železniških r*m¿. med katerimi so naj-r^nitejAe proge v Evropi, H J« carigrajski kolodvor važ-r Prometno križišče med Ev-lri Azijo, vzhodom In za-¡T,rí1 Tu so brzi vlaki, ki od-rm v 1'ariz, Prago, Berlin. 1 )e dokaj živahen: vidiš v*oh mogočih krajev; ki se vračajo iz Azije Ie*. ki potujejo v Evropo, e, diplomate, turiste, pu- i». Kri ne, skladišča, vmes med ulicami pa so krasni parki. Tu komaj občutiš, da si na Turškem. Tretji del mesta je maloazij-ski Skutari. Ta del se še najbolj drži v svoji trdovratni turški starokopitnosti. Tu bivajo nekdanji begi in age, častitljivi carigrajski patriciji. Mesto kaže docela turški značaj, vmes pa se vpleta tudi vpliv grškega živ-Ija, ki ga je tu veliko. Promet med obema obalama — hkrati tudi med obema kontinentoma— opravljajo ladje, ki vozijo približno 20 minut. Krasno je ob morskem kanalu Boaporju. Tu so najlepši parki, peščena kopališča, vrtovi s pomarančami, smokvami, citro-nami, oljkami, palmami itd. Na-vmes so divne vile, sadovi bogastva in razkošja. Kanal je dolg kakih 18 milj in širok skoro miljo. Ponoči ga razsvetljujejo reflektorji, tako da lahko !alje pijejo brez skibi kakir podno-vu. Priznati je treba, da se nova turška vlada, ki se krepko drži v Angori, na vse kiiplje trudi, kako bi Carigrad povzdignila in v nemali meri tudi, kako bi njegov tujski promet kar najbolj izkoristila v prid državni blagajni. Glede tega so Turki sicer previdni, a kadar treba, tudi brezobzirni; vsekakor je Carigrad s svojim tujskim in trgovskim prometom tudi za novo Turčijo zlata ruda. 2e ponovno so se razširile vesti, da bodo Turki preimenovali Carigrad in mu bodo dali tako v turškem kakor v inozemskih jezikih ime po Kemalu paši, v katerem vidi mlada Turčija nar rodnega odrešenika. Zgodiio bi se mu tekaj tako kot Petro-gradu, ki je danes Ljeningrad. stolovce. Pisan človeški sejem se ti kaže pred odhodom vlakov. A blizu proge mirno kvartajo Turki in pijejo čaj. Njim se nikamor ne mudi . . . Ce hoče kdo odpotovati v A-zijo, se mora z ladjo prepeljati na maloazijsko obal Hajdar Paša (Skutari). Odtod se razpreda mreža azijskih železnic, ki vodijo daleč na vzhod: v Teheran, Bagdad, Bombay. Tu vidiš še pestrejši človeški sejem: poleg zamorcev in temnopoltih Arabcev se gnetejo palestinski Zidje, mršavi Saharci, lokavi Perzijci in visokorasli Indijci. Prispeli so v Carigrad po opravkih; nakupili so si raznih po-trebščin in se vračajo z obilno prtljago v svoje kraje. Kakor v prejšnjih časih, tako je tudi zdaj prortiet *> cari-grajskih ulicah zelo živahen in nenavadno pisan. A domačini pravijo, da se ves Carigrad od leta do leta bolj "evropejizira, kar marsikateremu staremu turškemu rodoljubu ni prav nič po volji. Poglejmo samo v mošeje, ki so ponos Carigrada in ki jih je v prestdlici turških sultanov-kalifov toliko, da jih ne mores prešteti. Vedno bolj propadajo in nekatere se le podirajo Nihče več ne skrbi zanje. Mladega turškega rodu ae je oprijel praktičen duh. vse se l^ganjs za dobičkom, stari običaji se po-zabijajo, koranov! nauki imajo vedno manj moči. Slovito mo-šeja Aje Sofije se izpremlnja v zabavišče. A tt> je najznamenitejša carigrajska mošeja, nekdanja Konstantinova cerkev, kjer je po propadu Bizants in turški okupsciji Konstantlnove-ga mesta zamenjal križ Mohamedov polmesec. Medtem, ko počasi propada staroturški Carigrad s svojimi napravami in zgodovinskimi o-stanki. se vedno bolj širi Beuly, mesto Evropcev In drugih tuj-cev Tu je glavno trgovsko pristanišče. ki Je zmerom pol™ dij Povsod, ksmor stopiš, vidi* lepe, velike hiše, benke, trgovi- SUKE IZ NASELBIN je odvisen od delevcev, če pa delavec ne dela, potem ni sredstva za dom. Delavec mora predvsem, če mu je mogoče, prehra-niti svojo družino. Stvar je gotova, da dom bo zgrajen, ker tisto zemljišče nam bo prineslo dovolj dobička, da si bomo lahko kupili dom. Zatorej apeliram na tukajšnje rojake, kupujte delnice, kateri morete, za kar vam ne bo žal. Cez par let boste lahko ponosni na vašo solidarnost in požrtvovalnost, ker boste lahko rekli, da je to vaše delo, katero vam bo večen spomin še po smrti. Na političnem polju so se malo pomirili razburkam i valovi. Tistega kavaa ni več med nami. Najboljše je, da ae delavci zavedamo, da smo vsi enako izkoriščani. Naš socijalistični klub št. 114 napreduje na članstvu in gmotno. ^ Našemu delavcu se le slabo obeta, kajti človek ima vedno pred očmi prepad* ln obup. Da malo pozabimo naše gorje vsaj za par ur, je klub Št. 114 aranžiral piknik dne «4. julija na O mile in Ruesell pri Fr. Tram-bushu. Delavci Iz Detroita in okolice ln val tisti, ki obiščete iz tujih mest avoje v Detroitu, ste povabljeni na ta delavski piknik. Na svidenje! — Anton Jurca. Albert Jeah: RESNIOA IN LAŽ Detrolt, Mich. — Kakor povsod, tako se tudi v Detroitu krha Coolidgeva prosperiteta in to tako, da kmalu ne bo nobenega zaslužka za delavce. Ko so bile predsedniške volitve 1924 in je kandidiral Robert La Follette na progresivnem "ticketu," je vse večje kapitalistično časopisje bobnalo* in na prvih straneh so slikali velikega bav-bava, ki pride, ako bo R. La Follette izvoljen, da bodo tovarnarji zaprli tovarne in da bodo delavci trpiell veliko pomanjkanje. Delavčl so se res ustrašili tega strašila. Zato so izvolili Coolidga. Robert La Follette ni bil izvoljen in je tudi že davno pokopan. Torej ni on kriv, če^ ?e danes- tovarne zapirajo in je tista prosperiteta, s katero so pretili gospodje, ko so Coolidga postavili za kandidata. Kdo je vsega kriv? Ali se bodo delavci še dali preslepiti v bodoče? Pregovor je, kar boš se-jal, to boš žel. Potemtakem naj si vsak sebi pripiše svoje gorje. Tukaj v Detroitu se armada brezposelnih vsak dan množi, Pred vsako tovarno stoji po dve do pet sto ljudi, ki iščejo dela. Nihče ne ve, kdaj se bo obrnilo na boljše. Dela ni dobiti v Detroitu. Ako je kdo tako slep, ds tega ne vidi, naj nikar ne poroča tistega, kar ne vidi in naj ne vabi ljudi v nesrečo. Pri Ford Motor Co. so odstvaili 75% delavcev in nihče ne ve, za kako dolgo. Ostali se delajo po dva do tri dni v tednu. Druge tovarne tudi odslavljajo delavce vsaki dan. Svetoval bi vsakemu, naj nikar ne hodi za delom sem v Detrolt. Slovenci v Detroitu smo tudi prizadeti vsled brezposelnosti, ali vseeno se zavedamo naše delavske dolžnosti, ker vidimo, ds smo majhen in od močnejših zatiran narod. Vsekakor pa vztrsjsmo in delsmo zs korist nsše dične S. N. P. J. Pri dru-Atvu št. 121 je mir in slogs brst-sko geslo. Vssk mesec dobimo po par novih članov. Na zadnji I redni seji dne 19. junija Je dru-štvo št. 121 podarilo $10 za Dob-I sovo radio postajo in kupili smo nadaljnih pet delnic za S. N. D. Sedaj društvo lastuje 18 delnic 8. N. To je lep napredek za društvo, akoravno sem delničar 8. N. D. Moja največja želja je, d« bi društva bila gospodar H. N. D. Msrnlkdo mogoče vpraša, zakaj se dom ne zida Ih zakaj ni več življenja za dom. Na to Je lahko odgovoriti, kadar Je )eraclj-ski mizi. Podzglavje od kavčuka mu je držalo tilnik malo više. "Pijte!" ukaže kemik, nudeč obsojencu stekleničico. Rosois je strasno mnahoval. Oči so mu iskale nemožno oevo-bojenje. Za tem Je na mah primaknil grlce k ustnicam In na en požirek izpil vse, kar Je bilo v drobni posodici. Vpliv opojne tekočine je bil bliskovit. Strašna bledicš se je razlila Jetniku pod težldmi vekami; dihanje mil je poslalo počasnejše. "Rosois," jame izsledni sodnik z zamolklim glasom od razburjenja, "Rosois, kje ste bil ponoči 12. marca lanskega leta?' "Pri neki ženi." odgovori Rosois. "Zakaj nam niste tega prej povedali?" "Ta žena je poročena. Nisem je hotel osramotiti." "Kako se ona piše?" Glas se je vsesal kaktir vodeni curek v pesku: "Izabela Villlers," je priznal. •A? Kako? Moja žena?" Kemik izpusti roko, na kateri je opazoval utripanje Žile, pa se besno nagnil nad uspavanim ,. Dvanajsti marec! . . , Dan njegovega odhoda v Lyon! 'Kje ste bili dvanajstega marca?" vpraša preiskovalni sodnik doktorja Villiersa. Prevarani mol pogleda svojo leno. Izza navidez mirnega lica je zaslutil poruištev vsega svojega Življenja , . . Ona pa ni drhtela, ne govorila, Čakala je raz|)oroke. "V noči dvanajstega marca sem bil doma s svojo ženo!" izjavil on z nekako globokim glasom . . ," Ta človek ni povedal po resnici . . . Preizkus torej dokazuje na mojo največjo Žalost, da učinek mojegu elikslra Še ni nezmotljiv . . .",, Umrli člani • ANTON POLICH. Chrlatopher, Illinois. —- Nemila smrt je pobrala iz naših vrst brata Antona Pollcha, ki Je umrl v.cvetju mladosti, star triindvajset let; Bolan je bil za sušico. Pokojnik je bil rojen v Rathburnu, Iowa, od roditeljev Antona In Kalofine Pölich. K našemu društvu je pristopil dne 4, decembra, 1021. Pokojnik je bil bolan Že dalj časa in ker ae mu nI hotelo obrniti na boljše, je bil premeščen v zavod za jetlčne, St .John's Hospital v Springfleldu, III,, kjer Je konč-no podlegel. Starši pokojnika 10 dali prepeljati mrtve oatanko k sodežu društva, kjer je bil pokopan na pokopališču St. Andrew dne 15. Junija. Sprevod za pokojnikom je bil vsllčsoten, da še malo takih v naši koloniji, Prisostvovalo Je članstvo našega društvu št. im in tnko tudi od društva št. 47» H. B. Z., h kateremu Je pokojnik tudi spadal. Iz Coella, lil., 110 bili bratje društva It. 491 in tkko tudi vač bratov Iz Bucknerja ter mnogo drugih znancev in prijateljev, katerim se vsem najlepše zahvaljujem v imenu društva št. S. N. P. J, Oder pokojnika je bil okrašen s cvetjem, katero so prispevala društva, sorodniki in lokalna unija, v katero Js mladi Pölich spadal. Nagrobne govore so Izrekli društveni tajniki in tako tudi zastopniki od unije in pogrebnik John Mat le-vich. Dragemu pokojniku želi-, mo miren počitek. Smrt pokojnega Pollcha je najboljši vzgled za tiste rojake, kateri še ne spadajo k bratakl organizaciji. Ob tej priliki smo zlasti videli, kako potrebna in koristna Je naša Slovenska narodna podporna jednota.—John Bujen, tajnik. MARINO PU1JEZ. Carnon lake, Mlnn. — Dne 81. maja je ob 5.30 popoldne umrl naš Član In brat Marino PlJez, ki se je nahajal v bolnišnici St. Mary v Duluthu, Mlnn. Pokojni Marino je bil član društva "Kremlin" št. 125 S. N, P. J. od 18. marca, 1925, Pobit je bil pri delu za premogokopno družbo v rudniku Letonia Mine v Carnon Laku. Nesreča se ju bila pripetila le 1. junija. 1985, ko mu je neki predmet • prebil nogo. Po slabi sdravnllki oskrbi se mu noga ni mogla prera-sti v teku dveh let In bolezen se je raspaaia čedalje bolj. Prvo zdravljenje je bil pokojnik dobil v bolnišnici v Buhlu, Mlnn., kjer mu je bila aestaVljena skupaj uožna koat, all tajio da je moral prlzadotl pred osmimi meseci zopet v bolnišnico v Duluth. Podati se je moral, da so mu resall zdravo nogo. Na ta način je slaliel in po zanikrnostl sdravlje nja je nastopilo še zastrupijo-nje krvi, tako da je navsezadnje moral v silnih mukah pod-lečl dno 31. maja. Pokojni Marino je bil rojen leta 1887 v selu Runovlč, občina lmotsko, Dalmacija, kjer zapušča staro mater in «brata, a v Ameriki pa brata, mater ln snaho ter nekaj'sinov, Tudi veliko prijateljev in znancev Je, da !a-lujejo sa pokojnikom. Drultvo "Kremlin" je pokojnika spremilo na pokopališče in ga pokopalo dne 5. junija na takosvanem Popi HUlu v Hlbb-Ingu, Mlnn., po civilno In po obredu Slovenske narodne podporne jsdnote. Pokasalo se Je, ksko priljubljen In (Jpbsr člsn Je bil, ksjtl sprevod ns pokopališče Je bil Uko velik, da so se ljudje dri|rlh narodnosti čudili toliki solidarnosti članstva Slovenske nsrodns podporne Jsdnote. To Je psč organizacija, ki Je ustanovljena na najboljšem in najtrdnejšem temelju pravičnosti, brststvs ln slogs. Nsšomu dragemu pokojniku bodi lahka zemlja, a sorodnikom in prijateljem pa našo prisrčno sožalje.—Hieve T. Chanak, tajnik društva "Kremlin" It. 125. Kampanjaja dnevnik Yg| aktivni Člani S. N. P. Jf. nnj gredo nt «glticljo! Dnevnik mo-rt Imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje, ki bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. y Kampanja sa nove naročnike na dnevnik "Prosvelo" as otvorl II. februsrja I»27 la se zsključl 15, novembre 1927. Vsakdo, ki ae naroči aa dnevnik "Proavelo" In ki doolej še al bil aa-ročntk, bodisi ss pol lets sli zs celo leto, sil ¿s stari naročnik pošlje dve ali vel naročnin NOVIH NAROČNIKOV, je deležea nagrade v knjigah Is sa-loge Knjlževns Matice H. N. P. 1. ' Pogoj za aagrado je NOV NAROČNIK In vsskdo mora poalatl cela vsoto nsročnlne brez vsskegs odbllks poštnine sH provlsljs uprsvnlštvu "Prosvete". V tej kampanji nI dovoljena nobens provizija. Kdor al vsame provizijo, ne dobi nsgrade. Za sna polletno nsročnlno ns dnevnik je pošiljetelj deležen knjige "Jlmmle Hlggins," ki js vredna $1.00. Zrn eao celoletno nsročnlno Je paAL Ijstelj deležen "Hloveneke-sngteške slovnice," vredne $2.00, ali pa dragih kajlg Is saioge Kajiževae Mstiss v vrednosti $2.00. Za dve celoletni naročnini dobi pošiljanj knjigo "Ameriški Hlevene!." vredao $5.00, aH pa drugih knjig Is saioge Književne Malice v vredna-sil $1.00. „ Brstje la eeoire S. N. P. U kakor tudi drugI rejakl la rojakiaje, ki la o lote naročeni na dsevnBi "Prosveto," esdsj ss vas» nudi agedaa prilika, da al sa laajhao vsetico nsbsvlte dober Bet la poleg tega dobHe le dobra kajlge ZAJTONJI Potu rite se i asročbo! Pošljite nsročnlno Is dsasst Naročnina Tre-■vete" sa eao leto je $5.00, se pol leta $2.50. (Za Cbkaga la Cleere Ja $4.50, sa Evropo ps $M.00.) Ctsal R. N. P. I. doplačajo $3.80 sa cele leto ali $1.90 so pol Ista, ker člaal plsčsjo prt ase« men te $1.20 aa leta sa todu«L Vsa pisma la densr pošljite as asslov: Prooveta, 2157 So. Letradalo AvOm Cblraga, IIL PRÖBVETÄ (BISERI IZ SfETOTE UTEMTI1E Charte« Dicken*: tUm ibepb MP* "Mož ei f* g» je zavrnil stot-nik z veo resnostjo. "Izobražen »t tudi in sposoben si marsičesa. In če tako mislil., kakor si v usta košček slame, jo (ravno prej izustil, potem si pa res padel že veliko nižje, kot sem si mislil. Dovolj sem - » (Dalie.) Ko je nekega dne prostak Ei-chard Doubled tek prišel iz črne luknje, kjer je ravno odsedel svojih oeeminštirideset ur in kjer je preždel večji del svojega časa, so mu naročili, da se mora podati v stanovanje stotnika Tauntona. Ves zamazan je že bil in smrdel je po ječi, zato si je v takem položaju toliko manj zaželel, da bi gs videl kspitan, ampak tako slab človek ie ni bil, da bi ne ubogsl ukazov in končno je stopil gori po terasi k poslopjem nad vežbalnim poljem, kjer je prebival stotnik. V roki je ie imel košček slame iz zapora, katero je nervozno me! v rokah, ko se je približeval. "Noter!" je velel stotnik, ko je potrkal na njegova vrata. Prostak Richard Doubledick je potegnil z glave čepico, stopil korak naprej in se je obenem zavedel, da je izpostavljen svetlim, temnim In jasnim očem. "Bil je trenutek molka. Pro-stak Richard Doubledick si je \lan M. grizel, da mu je končno zaletela v sapnik. „ "Doubledick," se je medtem oglasil stotnik. "Ali vel, kam drvi! V "K vragu, gospod!" se je obo-1 tavljal Doubledick. Prostak je medtem zopet dobil slamo v u-sta, da jo je z jezikom preobračal ; pri odgovoru je pokorno salu tiral. "Doubledick," je dejal stotnik. "Odkar sem vstopil v službo Njegovega veličanstva — bilo mi je sedemnajst let — sem, žal, videl že mnogo mladeničev, iz katerih bi lahko bilo kaj. da so ili na to po« Bolelo me je to, ali Ae nikoli pa me ni bolelo tako kakor sedaj, ko sem spoznal, da si takoj ob pristopu v polk pokazal, da si na tej krivi poti. Prostak Richard Doubledick je iskal nečesa na tleh, zdelo se mu je, da se vse vrti pred njim in videl je celo, kako se noge mize z zajtrkom za stotnika gibljejo kakor bi plesale. "Cisto navaden vojak sem, gospod r je'dejal. "Zato pa ne pomeni bogzns kako veliko, kam zabredem, in kakšen konec storim kol siromak. Prizanesite mi, gospod stotnik," je prosil Doubledick. "Moja mati bi nikoli ne sliAaia lepe besede o meni. Nikoli bi ne bila vesela in ponosna name, da sem njen sin. Mogoče bi me POZOR! ljubila in sočustvovala z menoj, i*>nižal, da celo razmišljam o te-1 toda ne — prizanesite mi gobi, ko vem o tvoji nečaeti in vi- «pod! Jaz sem uničena podrti-dim, kaj si." ns, čisto izročen vaši milosti. ' "Upam, da bom kmalu ustre- obrnil se je z obrazom k steni I jen, gospod," je rekel prostsk |jn iztegnil roko. Richard Doubledick. "Potem bo "Prijatelj moj . . ." je začel pa polk in ves svet rešen me- »totnik. ■ 1 ne." 1 "Bog vam povrni, gospod!" je Zazdelo se mu je, da *so se vzdihnil prostak Richard noge mize čisto skrivne, kskor Doubledick. je Doubledick trdovratno zrl vs- "Usoda te je vrgla ,v tak po-nje. V tem pa je začutil na se- k^j. 2ivi samo kratek čas ta-bi stotnikove oči, ki so nanj U- ko naprej, pa veš, kaj se mora ko močno vplivale. Zastrl si je Ugoditi. Jaz vem celo bolje, kot ocl z roko in pri tem se je sra- gj ti moreš predstavljati, kaj se motni zaporni jopič vsled težke- bo zgodilo na vse to početje, ga dihanja tako dvigal kakor dajsihU, ki bi drugače točil solze bi imel počiti. za teboj, se ne bo hotel spomni- 'Rajši bi," je dejal stotnik, tj tvoje sramote." , "rajši bi videl, da bi bilo kaj iz . "Vse to Vferujem, gospod," je tebe, Doubledick,," kakor pa bi I ¿^¿j progtak Richard Double-naštel pet tisoč gvinej svoji ma- dick z „jzkim in tresočim gla teri. Ali imaš še mater?" "Hvala! Umrla je, gospod!" "Toda človek, naj bo kakor "Ce bi tvoja hvala šla od ust ¿nikoli stanu, lahko stori svo-do ust skozi ves pešpolk, skozi J0 d0|in0»t," je rekel mladi stot-vso srmado in skozi vso domo-l^ «in to stori si zasluži RADA BI IZVEDELA, kje se nahaja J os. Ražem, doma iz Lokve pri Divači na Krasu. Svoječasno je bival v West-land Čami> 25, Box 5, Michigan. sedaj ne vem, kje je. Cenjene rojake uljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi to naznani, ako pa bode sam Čital vrstice, naj se priglasi, ga prosim, svoji teti, Uršuli Kučer, it. 183 Senožeče, Venezia Giulia, talija.—(Adv.) vino, ali bi si zaželel, da bi tvoja mati še živela in bi z veseljem in ponosom rekla: 'On je| moj sin V " Ivaa Sergijevič Turgenjev: NESREČNICA Poslovenil L P. (DnUs.) ' • To je bila, kakor sem pozneje izvedel, sloveča "f-molna sonata opus 57". Suzanina godba me je jsko obupnils, ker nisem pričakoval take sile, takega ognja, takega navdušenja in gibčnost). 2e pri prvih udarcih navdu-ševalnega in strsstnegs "allegro" spreletelo me je tisto otrpnenje in mra^ in pretreslo me Je tisto veselje, katero čuti ¿(ovek, kadar se mu nepričakovsno ponudi kaj krasnega. Jez se nisem gsnjl iti z enim člsnom prsv do konca; rad bi bil vzdihnil, pa nisem se tipal. 8edel sem Suzani za hrbtom, in nisem videl njenegs obraza; videl sem samo, kako so njeni črni in dolgi lasje poskakovsll ln mshali jej po ramenu, kako se je pripogibal njen život, ln kako,so se dvigale njene roke z golimi komolci hitro in mslo vogiato po tipkah. — Js, Ja, je opomnil gospod Ratč, ki je tudi pazljivo posluial. — Romantlsche Muslk! To je sdaj v modi. Le zakaj bi čisto ne igrsl ? In zakaj dvs glasa naenpot? Seveda je bolj hitro in goreče, kaj na? je kričal kakor črednik. Suzana se je na pol obmils proti gospodu Ratču in jaz sem zagledal njen obraz. Tanke obrvi so se visoko povzdignile nad povešanimi trepalnicami; neenakomerna rdečica se ji je razlila po vratu, majhno uho je gorelo pod nasaj zavihanimi lasmi. — Slišal sem že najttčje vlrtuoze, je nadaljeval Ratč In zmračil cmraz — a vsi so ničle proti pokojnemu Fleldu, prsve ničle. Dss war eln Kerll In njegove kompozicije — kaj lepšega si le misliti ne moreš! A vsi ti novi tru-tu-tu in trs-ta-ta napisani so, mislim, samo za šolarje. Udarja po tlpalnicah, kakor pade . . Kaj! Nekaj je le! he! (Ivan Demjanič sije obrisal čelo s robcem.) 8icer pa tega ne govorim o vas, Suzana Ivanovna; vi ste dobro igrali, moje opazke vas ne smejo žaliti. — Vsak ima svoj okus, je odgovorila Suzana s tihim glasom In njene ustni so trepetale; — a vi že veste, Ivan Demjanič, da me val«! opazke ne morejo razžalitl. — O, te vem! Samo ne mislite si, ml1-! lost Ji vi gospod, se je obrnil Ratč k meni —• da to prihajs od prevelike dobrotjivosti in ponižnosti, s midvs s Suzano Ivanovno se misliva tako visoko povzdigniti, da pred nama kapa zadaj z glave psde, kskor pravijo Rusi, in naju nobena kritika doseči ne more. Samoljubje, milostjivl gospod, samoljubje naju napolnuje. Strmeč sem poslušal gospoda Ratča. Žolč Strupeni žolč je ki|>el iz vsake njegove besede. 2e davno se mu je moral nabirati! Dušil ga je. Poskusil je končati to tlrado s svojim navadnim smehom — ps je samo krčevito in hripavo /akašljnl. Suzana mu ni odgovorila niti besede, ssmo /majala Je z glavo, prijela se je z rokama za oba komolca, ln vprla Je vanj svoje oči. V njenih negibljivih in širokih očeh Je tlelo s ti-him in negasljivlm ognjem sovražstvo. Meni bilo je čedalje bolj zoprno. — Vidva (»ripsdsts rszličnima godbenlma (Mikolenjema začel sem s prisiljeno zgovoros-t jo, s to jfovornostjo hotel *«»m pokarati, da ni-sem nlčessr ¿spsr.il. — tedaj ni čudo, ds se ne strinja vajino mnenje . . , Pa dovolite mi. Ivan Demjanič. da stopim na strsn . . . mlajšegs po-kolenja. Jsr. ni*em zve<|en v godbi, |ia prlznstl morsm. ds nikdar še ni nolwns godba napra-vila nsme tskegs utiša, kskor to . . . kskor je svirsla Suzana Ivanovns. Ratč se je naenkrnt spustil ns mene. —- Morda vi mislite, Je rskričsl ves mdeč od kalija, da vas mislimo pridobiti v naš lager? (R«*ket je.Lsger po nemški). Nikskor ps ni treba tega. 8vob»>dnemu svoboda, odrešenje temu« kdor hrrpenl po nJem. A ksr se tiče dveh pokolenj, je samo to res, ds Je nsm star-tem tstavno živeti t vsmi! Nsli pojmi se v ni* I Čem ne strinjajo, ne v umetnosti (morali) ne. AH ni res, Suzana Ivanovna? Suzana se je nasmehnila s preziranjem. Seveda, seveda! je poprijel besedo Ratč. — Jaz nisem filozof ! Jaz ne znam stati... tako visoko! Priprost človek scftn, suženj predsodkov — drugega nič! Suzana se je nasmejala. — Zdi se mi, Ivan Demjsnič, da ste se tudi vi nekdaj umeli povzdigniti nad to, kar imenujete zdaj predsodke. — Wie so? to je, kaj je to? Jaz vas ne razumem. — VI me ne razumete? Ali ste tako pozabi ji vi? . Gospod Ratč je bil ves zbegan. — Jaz . . „ jaz . .., je ponavljal. — Jaz! — Da, vi, gospod Ratč! Nsstopil je molk. — Vendar dovolite, izpregovoril je zopet Ratč — kako morete biti tako predrzni . . . Suzana se je stegnila, a ni izpustila komol cev iz rok, stisnila ju je in prebirala po njima s prsti, ter stopila pred Ratča. Njen obraz se je ves izpremenil; kakor bi trenil postal neizra-čeno lep ln pa tudi strašen, z nekakim veselim in hladnim bleskom — bleskom, kakršnega ima jeklo — zabil sni le so njene motne oči; nedavno še trepeči ustni, stisnili sta se v premo, neizrečeno strogo potezo. Suzana se je držala, kakor bi hotela poklicati Ratča na dvoboj, a ta je izgubil pogum, umolknil je, povesil glavo in noge so se mu libile, zgrudil se je v naslonjač. Veteran dvan^stega leta Je bil prestrašen, o tem nI bilo več dvoma. Suzana je obrnila oči od njega in pogledala mene, kakor bi me bila hotela poklicati za pričo, kako je zmagala in ponižala svojega sov-ražniks, in le enkrat se je zaamejala, potem pa odšla iz sobe. Veteran je sedel še nekaj Časa miren v svojem naslonjaču, nazadnje je pa, kakor bi se bil spomnil pozabljene uloge, vstal in udaril mene po ramenu in zahohotal se po svoji navadi. —- Glejte, ha-ha-ha, ne živim prvih deset let s to gospodično, pa še zdaj me ne razume, kdaj se šalim in kdaj govorim resno! Da, dragi moj, zdi ae mi, da me ne razumete. .. . Ha-ha-ha. To prihaja od tod, ker starega Ratča še ne poznate. "O . zdaj te bom že poznal," mislil sem si, ne brez nekakega strahu in mržnje. — Ne posnete tega starca, ne! je zatrjeval, ko me je spremil do predsobnih duri, gladeč sebe po trebuhu. — Jaz sem Človek, težko udarjen od usode, ha-ha, pa jako dober. Bog to ve! Hitro sem tekel na ulico. Želel sem, kar najhitreje proč od tega dobrega človeka. ♦ > XIV. Da drug drugega sovražita, to je jasno, sem si mislil, vračajoč se domov — tudi nisem dvomil, da je on hudoben človek, ona pa dobra deva. Pa kaj se je takega prigodilo med njima? Kaj je vzrok njenega neprestanega sovraštva? Kam merijo ta cikanja? In kako, da je tako nepričakovano vzki(>elo! Drugi dan svs se odpraVila s Fustovom v gledališče gledat Sčspklna v igri "Oorje od uma". To Igro Grlbojedova je ravnokar dovolila cenzura, ali jo je prej dobro obstrigla. Mnogo smo ploskali Famusovu, Skalozubu. Ne pomnim več, ksk glumec je igral vlogo Cačkega, a dobro pomnim, da Je bil neizrečeno trapast; prvikrat je nsstopil v aurkl in škornjih z zaponkami, potem v fraku ta čas modne barva "flamme de puneh" In je stal frak na njem. kakor na našem slugi. Šele plea v tretjem dejanju me je navdušil. Četudi v navadnem življenju nlkdo ne dela takih korakov, pa je fc* tako v navadi in mislim. da s« še sdaj tako godi na glediških odrih. Kden itded gostov je tako zelo skakal, da mu je odnkakovala lasulja, čemur so se gledalci glasne smejali. Odhajaje Is gledišča, smo se srečali t Viktorjem. (Dalj* prihodnji*) Še 3 dni časa spoštovanje in samozavest, pa naj bo v še tako obupanem položaju. Priprosti vojak, siromak, kakor praviš ti, ima vsa. to prednost, da v viharnih dneh lahko stori svojo dolžnost pred množico prič, ki čutijo z njim Ali misliš, da lahko tako stori ko 'je razvpit v vsem regimen tu in v vsej armadi ter končno po vsej domovini? Kreni na drugo pot, daj slovo preteklost in poskušaj!" Bom! in vprašal bom samo za eno pričo, gospod" je vzklik nil Richard iz vsega srca: "Razumem te. Jaz bom osta skrben in zvest." Iz ust prostaka Richarda Doubledicka samega sem sli&a da je padel na kolena in poljubi roko častniku, nato pa se dvignil in nato pa odšel izpred jas nih temnih in obenem svetli oči kot — drug človek. Leta tisoč sedemsto devetin-devetdesetega so bili Francozi v Egiptu, na ^aškem, Nemškem in takorekoč povsod. Napoleon Bo-naparte je napadal tudi nas in se odpravljal proti Indiji. Vsakdo je lahko razumel, da prihajajo težki in Slabi časi. Ravno v letu, ko smo stopili v zvezo z Avstrijo, j« bil polk kapitana Tauntona v vojni službi v Indiji. In v vsem polku ga ni bito zaljšega podčastnika — niti v vsej liniji ne — kakor je bil korporal Richard Doubledick. V letu osemnajststo prvem je bila indijska armada na bregovih Egipta. Naslednjega leta je bil proglašen mir za kratko dobo in bili so odpoklicani. Postalo je vsesplošno znano, da je povsod, kjer je vodil' stotnik Taunton s svojimi temnimi, jasnimi očmi, bil ob njegovi strani trden kot skala, zvest kakor Aolnce in hraber kakor Mars, ko so se bile bitke na življenje in smrt, slavni vojak, narednik Richard Doubledick. Leta osemnajststo petegs znanega po slavnem Trafalga-ru, je bilo leto hudih bojev tudi v Indiji. Tistcgs leta je nadna-rednik storil naravnost čudežna dela. Z eno roko si je skozi go-što gnječo ljudi presekal pot ln rešil prapor svojega polka, katerega so bili otell Iz rok ubogega dečka, ko mu je šla krog lja skozi srce. Rešil je ranjenega stotnika, ki je že padal ga dvignil na konja in z bridko sabljo sekal pot Iz ognja. Vse to so videle tisočerih oči in nad-narednik je bil povzdlgnjen še višje, nad vrste podčasništva in je upravičeno postal nositelj prapora; (Dalj« prihodnji«) ZELO VAŽNO ZA NAROČNI KE PROSVETE. Po sklepu seje glavnega od bora S. N. P. J., zboru jočega meseca februarja, 1927, se POVIŠA NAROČNINA ZA DNEV NIK PROSVETO ZA $1.00. Ta aklep stopi v veljavo od L julija, 1927, naprej. Upravni Itvo želi, da naročniki in član stvo ta sklep upoštevajo, kajt bil je potreben, da ae ohrani list, kakoršen je, povečan na sedem kolon še za naprej in tako da imajo naročniki več dobrega gradiva« Seja je tudi sklenila, da se ds vsem naročnikom, ki so že sedaj naročeni na list, prilika, ds lahko plačajo po atarl ceni svojo naročnino in vsi, ki tako želijo, lahko to Izvrie do 1. julija, 1927. . To velja tudi za vse one, katerim poteče naročnina po 1. juliju, da lahko plačajo sedaj za naprej še po atari ceni. Bratje in sestre, sedaj imate priliko, da pošljete naročnino, pridno stopi v veljavo nova cena. Časa je še 3 >4ni, vendar hitite s podiljatvljo vaše naročnine in pridobite še .kakega novega naročnika. Zapomnite, da je čaa do 1. julija, *927, , Cene po 1. juliju, 1927, bodo: Dnevnik za celo leto $6.00, za pol letai $3.00. člani doplačajo za celo leto $4.80, za pol leta 12.40. Za staro domovine stane za celo leto $9.00, za pol leta $4.50. Za mesto Chicago in Cicero, za celo leto $7.50, za pol leta $3.75. Te nove cene stopijo v veljavo takoj po 1. juliju, 1927. FILIP GODINA, upravitelj. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (May 31-1927) pomeni, da vam je naročnini potekla ta dan. Ponovite jo »ravočasno, da Tam Hita ne ustavimo. Ako Usta ne prejmete, je mogoče vstavljen, cer ni kril plačan. Ako je vaš list plačan in ca ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi dro-štveni tajniki in drogi «a-stopniki, pri katerih, lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto ]< $5.00 in za pol leta pa $2.50 Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 in za celo leto «3.80. Za mesto Chicago in Cicero za leto $6.50, pol leta $3.25. za člane $5.30. Za Evropo stane za pol le* U $4.00, za vse leto pa $80)0. Tednik stane za JEvropo $1.70. Člani doplača jo samo 50c «T poštnina Naročnino lahko tudi sa nki pošljete na naslov': UPRAVNIBTVO " PROS VET A" 2661 & Lawndale Ave. CHICAGO. ILL. POJASNILO DRUŠTVENI) TAJNIKOM IN POŠILJATE IUEM RAZNIH NAZNANIL Kadar poftljete listu Proave ta, kakoršnakott naznanila u zahvale o smrti, tedaj vselej po vejte v pismu, ali želite imet plačan oglas aH kot navadni vest. Ako je priobčano kot na vadna vest, ae izpusti iz Bazna nila vae osebne zahvale in ime na posameznikov, ter se tak« naznanilo priobči brezphrnoJ Kadar pa hočete imeti priobče no celo vrsto raznih drugih stvari, je pa to oglas, katerega ae mera plačati, to ve lja za člane in za nečlane. Na dalje velja isto tudi za razni prireditve, veselice, shode, Vaelej je treba povedati ali ho čete imeti plačan oglas ali sami navadno časnikarsko vest, tud v takem slučaju ae za navadi» vest, naredi stvar bolj na krat ko ln ae pove le važnejši del. C p« naročite, da naj bo plačan o glas, se priobči vse, kar zahte vata. lato tako velja za vsa dru ga naznanila Če ae koga išče, že nitvene ponudbe, prodaje, itd Za vae take stvari ae mora ved no povedati, da naj bo to oglas kolikokrat naj ae isti priobči ii da bodete zanj plačali. To po jasnilo dajem mdl tega, ker j to aklep konvencije, da se poten ravnamo val, društva, člani, na ročnild in upravništvo lista Prosim, da to upoštevate in s potem ravnate. — Filip Godim upravitelj. j Agitirajte za "Prosveto"! 1EZNAM PRIREDB S&OVKNSKIf ORGANIZACIJ V C H1GAGU. Mladinski oddelek društev S. N. P. J. ▼ Chtcsgu, piknik v Ls Grange parku, Forest Treserve,-dne 31. julija. Piknik drnštvs "Zvon" it. 70 J. S. K. J. dne 4. Julija pri .Vidmarju v Willow Springsu. Pioneer. Piknik dne 14. avgusta v Widmarjevem vrtu, Willow Springs, 111. Zvesa slovenskih organizacij, piknik dne 21. avgusta pri Johnu Widmar-Jq, Willow Springs. KNJIŽEVNA MATICA S.R.P.J. ima v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 632 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane..$5.00 Slovensko»Angleška Slovnica—zelo poučpa in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo.............................$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni , razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro...........................«.««.......$1.50 - Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami oeeeessoeeeeeeeeeeeeeeeseeeeSeeseess $1.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija poslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek.........................................................-.......-.......$L00 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J„ 252 strani mehko vezana* stane samo......u................................................50c "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo..............................25c "Informator*—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. ' J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c Pišite poaje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, ID. Dve darili za nove naročnike kdor se potrudi v tedanji kampanji ie 4eb« esem polletnih aH •tiri celoletne asrečaiee sa daev-aik "Presvete" ia pošlje cele ___. - ..■■iiliin -1-t-i vsoto upravnisivn, oem srasao ismonapojno pisalno pero ia avtomatični svinčnik S. N.M. Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih vodstvo tiskarne apelira NA Članstvo s.n.p.j., da tiskovine naroča v svoji tiskarni Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA