Leto LXVIII
Poštnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne -29. maja 1940
Štev. 120 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111
SLOVENEC
telefoni uredništva ia oprave; 44M)1, 40-02, 404«, 40-04, 4(Mti — izhaja vaak dan cjatraj razen ponedeljka in tlnera po praznika
Čekovni račun Ljubljana številka 10.050 in 10.349 U inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica t te vilka 6.
Španija v važni vlogi
Usodni razvoj vojne z Nemčijo je imel za posledico, du je Veliku Britaniju jioslala v Madrid za poslanika tako osebnost, kakor je sir Samuel Iloare, ki je bil pred leti njen zunanji minister, šaljivo pripominja k temu nek švicarski list, da to dvorjenje ni naperjeno deklici, ki je v letih, du se poroči, ampak veliki dami, ki so jo nekoliko preveč zanemarjali in ji nedolgo tega tudi želeli in storili dosti hudega, [>a jih danes skrbi, du ne bi tega povrnila z glavnico in obrestmi. Sir Iloare ni majhna osebnost vodilnih londonskih krogov, ki so lircjiričani. da bo general Franco razumel veliko pozornost, katero njegovi deželi posveča Velika Britanija, ko mu jjošilja tako odličnega predstavnika svojega imperija.
Francija, ki je pod nesrečno vlado poglavarjev ljudske fronte še veliko bolj kot Anglija nacionalni Španiji metala jx>d noge |>o-lena, se je poslužila še bolj sloveče osebe, kakor je sir Samuel, maršala Petaina, da popravi napake, ki jih je storila diplomacija g. Blunia. Kdor primerja, kako so gledali na Francijo nacionalni Španci, potem ko so premagali bolj-ševiško vlado v Barceloni, ki jo je postavila, plačevala in podpirula vlada ljudske fronte v Parizu, in po preteku 4 let vidi sedanje dobre odno.šaje med Francijo in Španijo, ta 1k> vedel pravilno ceniti, kakšno veliko delo je opravil francoski maršal v tihi in modri službi svoji domovini. Prepričal je Špance, ne da bi se zatekal k časnikarski reklami in intervjuvom, da je Francija nekaj čisto drugega, kakor ljudska fronta, ki je žal predstavljala Francijo za času, ko so se nacionalni Španci trudili in žrtvovali jmtoke krvi, da preprečijo boljševizacijo svoje države in njeno zasužnjenje mednarodnemu frainasonstvu. Še ko je bilo že očitno, da borba proti temu ni bila gola kaprica kakšnega generala in voditelja, niti da pomeni politično rcakcijo, najmanj pa še |x>i/kus potlačiti delovne sloje, ampak da znači narodno probujo Španije, in ko noben pameten človek ni več dvomil, da se bo tak elementaren jxxlvig mogel končati samo z zmago pravega ljudstva, ki ga marksistični in staroliberalni elementi nikoli niso razumeli — v Parizu še niso uvideli, da igrujo na napačno karto, dočim se je Anglija, ki se ni nikoli docela angažirala za to kliko, veliko prej zavedla, da bo treba začeti drugo politiko. Seveda je bilo tako s francoskega, kakor z angleškega stališča, če hočemo biti vse-skoz.i pravični, če pustimo v nemar ideološki činitelj, po politični strani razumljivo če so se v Parizu in Londonu bali, da ne bi Španija zašla jMid politično vodstvo obeh avtoritarnih evropskih velesil, ki sta se bili po antikomin-ternskein paktu obvezali, da ne bosta boljševizmu dovolili vsidruti se na zapadu. Bilo pa je popolnoma napačno. da so se gotovi krogi zahodnih demokratičnih velesil dali baš od svojih ideoloških simpatij zajieljati, da so s svojo aktivno podporo boljševiški španski inteligenci izzvali poseg Italije in Nemčije v državljansko vojno v Španiji, ki bi bila gotovo že v kratkem času končala z zmago nacionalne Španije, če ne bi bila pariška ljudska fronta državljanskega klanja jiodaljšala s svojo brezuspešno intervencijo.
Takratni francoski in angleški državniki, v prvi vrsti Blum in Eden, so se pa tudi v tem hudo motili, meneč, da bi general Franco bil po svoji zmagi voljan plačati jx>moč avtoritarnih velesil z neodvisnostjo španske države, ki je bila njegov prvi in edini cilj. Takratni vodilni krogi zahodnih demokracij niso bili zmožni razumeti, da bo šj>anski nacionalizem |K> svoji zmagoviti krvavi izkušnji glede neodvisnosti španskega naroda veliko bolj nacionalno neizprosen, nego so bili boljševizujoči oblastniki španske republike in da bo narodne interese prerojene Španije znal varovati tudi nasproti ideološko sorodnima avtoritarnima državama, če bi jih le-te nameravale kršiti ali si jih (Kjdrediti. Zelo pozno je bilo, ko so tako v Londonu kakor v Parizu, kjer jc zdravo ljudsko čustvo in nejevol ja nad jalovim marksizmom ljudsko fronto pospravilo v ro|xitar-nico za vselej propalih političnih idej, izpre-virleli, da general Franco ne namerava slu žiti nobeni drugi stvari, kakor samo španski, kar mu po zmagi ni bilo težko tudi dejansko dokazati, ko se ni kljub vsem vabam na noben način hotel glede bodoče smeri španske politike v mednarodnem pogledu nikamor in v nobeni meri ter na noben način kaj obvezali. Dal je takoj jasno razumeti, da je šjianski narod jilemenit in hvaležen, pa tudi jx>nosen na svojo politično neodvisnost danes bolj kakor kdaj koli v svoji zgodovini in da bo hodil svoja pota izključno tuko, kakor ustreza narodnim Koristim Španije. Posebno močno je nacionalna Španija poudarila to lansko leto, ko je s paktom med Berlinom ,in Moskvo padel anti-kominternski )>akt, na katerem je ideološko slonela združena jiomoč Nemčije in Italije generalu Francu.
Sir Iloare torej, jiosebno ko je že marš ll Petain dobro pripravil tla za vpostavitev tradicionalnih dobrih odnošajev med Španijo na eni ter Francijo in Anglijo na drugi strani, liri uresničevanju svoje naloge v Madridu ne 1k> imel toliko težav, kakor bi jih mogel pričakovati človek od strani tistega, ki je bil svojčas politično žaljen in oškodovan. Vendar pa brez vseh težav ne lxi. posebno zaradi nenadnega preobrata v razvoju evropske vojne. Ko namreč vojna grozi, da se razširi še na Smlozoinsko morje, je Španija naenkrat postala eno najvažnejših torišč te borbe, ker vhod v to morje odpira in zapira angleški imperij na |xiti v Indijo in ker «e ta točka zemeljske oble, okoli katere se suče vsa imjic-rialna politika Britanije, nahaja na tleli, ki so do leta 1704 bila španska in jih je spnnija skušala od takrat trikrat osvojiti nazaj. Pereče l)o postalo tudi vprašanje španskega Maroka, ki meji na francoski del tega velikega ozemlja. Španija bo po vsej verjetnosti, kakor hitro bi se /ačel krvavi ples nad valovi Sredozemskega morja, svojo dosedanjo politiko popolne nevtralnosti presmotrila ali in koliko bo ustre-
Belgijski kralj se je vdal
Pod njegovim osebnim poveljstvom je bila v Belgiji armada več stotisoč mož Belgijska vlada, zbrana v Parizu, objavlja, da je kraljevo dejanje protiustavno in da bo Belgija, od katere se je kralj ločil, nadaljevala boj do osvoboditve
Nad zaveznike se zgrinjajo vse nesreče. Tako rekoč sredi bitke, ki jo je zavezniška severna armada že nekaj dni bojevala
s premočnim sovražnikom, je belgijski kralj pozval belgijske čete, da odlože orožje. Zgodovina bo šele odkrila, kaj je kralja napotilo do usodnega koraka, ki je Nemcem pripomogel do vojaškega uspeha, kakor jih je v zgodovini le malo mogoče zabeležiti.
Predaja belgijske armade, ki je štela okrog pol milijona mož, je spravila namreč tudi angleške in francoske divizije, ki so se ramo ob
rami z njo borile, v nemogoč položaj. Ker ni videti, da bi glavna francoska vojska poizkusila prodor proti severu, s čimer bi osvobodila obkoljeno vojsko v Flandriji, angleškim in francoskim divizijam ne ostane drugega, kot da se udajo ali bore do zadnjega Nekaj se jih bo verjetno rešilo s prevozi v Anglijo, toda glavna sila, to je 250.000 do 300.000 mož pa bo zadeta ali uničena, če se ji ne posreči prebiti se k glavni francoski armadi.
Z vseh drugih bojišč ne poročajo posebnih dogodkov.
Belgijska vlada ne priznava kraljevega dejanja
Pariz, 28. maja. t. Havas: Ministrski predsednik belgijske vlade Pierlot jc danes spet govoril v radiu Šele snoči je po seji svoje vlade povedal po radiu, da je vlada in narod odločena voditi boj do konca, do zmage in do obnove svobodne Belgije. Ponoči pa sc je belgijski kralj Leopold na lastno pest odločil, da odloži orožje, ne da bi obvestil zaveznike ali svojo vlado. Predsednik Pierlot je v zvezi s tem dejanjem imel danes 6ejo skupno s člani vlade in poslanci ter senatorji, ki so mogli priti v Pariz. Po zaključku posvetovanja je imel v radiu nagovor, v katerem je med drugim dejal tole: »Belgijski kralj je sam začel pogajanja za premirje. Vsa Belgija je od začudenja pretresena. — Odgovornost za to dejanje ne pada na ves belgijski narod, niti na belgijsko vojsko, ki prav gotovo ni zaslužila takšne strašne usode. Nobeno dejanje, podpisano od kralja, ki ni tudi podpisano od edgo-vornih ministrov, po belgijski ustavi nima veljave. Kralj se je ločil od svojega naroda in samega sebe postavil pod oblast napadalčevo. Zatorej danes ne more več vladati, vsi častniki in uradniki so razrešeni vseh obveznosti, ki so jih imeli do njega na podlagi prisege, v kateri so mu obljubili pokorščino in zvestobo. Vlada ne bo klonila v svojih dolžnostih. Zbrana v Parizu in v tesnem sodelovanju s člani narodnega predstavništva, s katerimi je mogla do-
biti stike, izjavlja, v prepričanju, da govori v imenu vsega belgijskega naroda, da bo nadaljevala boj za osvoboditev domovine. Med našo mladino bomo zbrali novo armado, ki se bo zvesto borila ob strani zaveznikov za cilj, ki nam je vsem isti, namreč, da svojo domovino osvobodimo. Vsi tisti Belgijci, ki ne bodo poklicani pod orožje in se nahajajo na ozemlju zavezniških držav, bodo poklicani, da sodelujejo v tovarnah za izdelovanje orožja, ali kakorkoli drugače v vojnih industrijah. — Belgijci, sedaj preživljamo najbolj boleče preizkušnje naše zgodovine. Spomnimo se tistih, ki so se borili za svobodo Belgije od 1914 do 1918. Bodimo vredni njihovega zgleda.«
Takoj na to je bila v radiu prečitana ista izjava v flamščini. Na koncu je godba zaigrala belgijsko narodno himno. Po seji vlade je šel Pierlot z vsemi ministri k spomeniku pokojnega kralja Alberta — viteza in junaka, »četa sedanjega kralja Leopolda, ter tamkaj položil cvetje. Obredu je prisostvovalo ogromno ljudi, mnogi med njimi so imeli solze v očeh.
*
(Po ustavi iz 1. 1831. 1893 in 1920-21 je Belgija dedna monarhija s parlamentarno obliko vladavine. Vsako vladarsko dejanje kralja mora sopod-pisati pristojni minister. Vlada je odgovorna ljudskemu predstavništvu, to je parlamentu in senatu.)
Paul Reynaud poroča o zlomu kralja Leopolda
»Dejanje, ki se v zgodovini še ni zgodilo«
Pariz, 28. maja. t. Havas: Davi ob 8.30 je imel predsednik francoske vlade Paul Reynaud naslednji nagovor v radiu, naslovljen na francoski narod:
»Sporočiti moram francoskemu narodu zelo hud dogodek, ki se je pripetil ponoči, Francija odslej ne more več računati na sodelovanje belgijske vojske. Od četrte ure zjutraj naprej se irancoska in angleška armada borita sami proti sovražniku.«
»Vi vsi veste, kakšen je bil položaj, Po predoru naše ironte dne 14. maja so se nemške čete vrinile med naše armade, ki so bile ločene v dve skupini, ena je ostala na severu, druga na jugu. Na jugu se francoske divizije uspešno drže na novi fronti, ki teče ob rekah Somme in Aisne ter se potem spaja z Maginotovo črto, ki je ostala nedotaknjena. Na severu pa so ostale tri zavezniške armade: belgijska, Angleška in nekaj francoskih divizij, med kateriNi ima marsikdo izmed nas dragega vojaka, ki ga posebno ljubi. Ta skupina treh armad je bila pod poveljstvom generala Blancharda in je dobivala vse svoje potrebščine skozi pristanišče Dunkerque. Francoska in angleška armada sta branili to pristanišče na jugu in na vzhodu, med tem ko ga je branila belgijska armada na severu.«
»In ta belgijska armada se je nenadno brezpogojno vdala, vdala na odprtem bojnem poliu, ne da bi bila opozorila na to svoje francoske in angleške vojne tovariše. Povelje, ki ga je dal belgijski kralj, je sedaj odprlo pot nemškim divizijam. Pred točno osemnajstimi dnevi nas je isti kralj, ki je do tistega trenutka polagal isto važnost nemškim kakor zavezniškim obljubam, prosil, naj pridemo na pomoč. Šli smo na pomoč po načrtih, ki so bili določeni že v decembru lanskega leta od zavezniških generalnih štabov. Sedaj pa gre isti kralj in sredi najhujše bitke, ne da bi kaj črhnil vrhovnemu poveljniku generalu Blanchardu, ne da bi imel le eno besedico za francoske in angleške vojake, ki
zala ali ncustrezala šjianskim koristim v bo-dočnosti.
Zato je več kot razumljivo, da je bil sir Samuel Iloare poslan |>rav v sedanjem trenutku v Madrid, ki lx> začel avtomatično igrati zelo važno vlogo. Naj se zgodi kar hoče, ^palici gotovo ne morejo zatajiti smehljaja, ko vidijo, kako se zdaj vsi jx>tcgujejo ?i» prijateljstvo nacionalne Španije, naj so bili v preteklosti njeni prijatelji ali ne
so na klic njegove zaskrbljenosti prišli na pomoč njegovi domovini, položi orožje. To je dejanje, ki se v zgodovini še ni pripetilo.«
»Belgijska vlada mi je sporočila, da je kralj storil ta sklep proti prepričanju odgovornih ministrov belgijske vlade, ki je odločena, da postavi v boj proti skupnemu sovražniku vse razpoložljive sile Belgije, s katerimi še lahko razpolaga ter želi sestaviti novo belgijsko armado in sodelovati skupno s Francijo tudi na polju oborožitve.«
»Na svoje vojake mislimo v tem trenutku. Oni smejo mirno reči, da je njihova čast ostala nedotaknjena in da se na fronti sijajno drže. Vsak dan v tej bitki, ki traja sedaj že polnih osemnajst dni, so s tisočerimi dokazi prikazali svoje junaštvo. — Mladi in požrtvovalni Francozi, ki so komaj stopili na mesta starejšega rodu, so se obdali s slavo. Naši vojaki in naši poveljniki so postali enota, v katero domovina zaupa in ki bo jutri postala predmet občudovanja vsega sveta.«
»Vedeli smo, da bodo prišli temni dnevi. V Francijo so vdirali sovražniki že stokrat, a nikoli je niso premagali in podrli na tla. V preizkušnjah, ki nam prihajajo, se bo skovala nova irancoska duša, ki bo domovino napravila večjo, kot je bila kdaj poprej. Naš« zaupanje v zmago ni omajano. Napori slehernega francoskega vojaka, vsakega Francoza in Francozinje se bodo podesetorili Nesreča je Francijo še vedno napravila večjo. Nikoli naša domovina ni bila večja, kot je danes. Na novi fronti, ki jo je naš npvi veliki poveljnik Weygand določil na rekah Somme in Aisne, in to sporazumno z maršalom Petainom, se bodo naše čete upirale, in zato, ker se bodo znale upreti, bodo končno tudi zmagale.«
V Parizu ogorčeni nad ,/zdaiskvom belgijskega kralja Leopolda"
Pariz, 28 maja. t. Hava.s: »Izdajstvo kralja Leopolda« imenujejo kapitulacij^, ki jo jc zapovedal belgijski kralj svoji armadi. To dejanje je prišlo kot veliko presenečenje in je sprožilo čustva ogorčenosti tudi med francoskimi vojaškimi krogi. Vendar pa v vojaških krogih ne prikrivajo spoštovanja do belgijske vojske, ki da se je od začetka vojne obnašala zelo
hrabro na vseh frontah Flandrije in se je z veliko odločnostjo upirala nemškim napadom pri C o u r -t r a i in na reki L y s.
Podrobnosti o sporazumu za prenehanje vojskovanja med nemško in belgijsko vojsko, ki je bil sklenjen davi ob 5 in (akoj uveljavljen, še niso znane. Ni še znano, če se je belgijska vojska enostavno vdala, ali če ie bilo sklen.eno samo premirje za dobo, ko bo belgijska vojska oddajala orožje. Naj bodo te okolnosti takšne ali takšne, res je. da ie dejanje belgijskega kralja spravilo francosko in angleško armado v skrajno težaven položaj. Angleži in Francozi pa so novemu položaju pogledali junaško v oči in bodo nadaljevali boj z vso odločnostjo
Vtis, ki ga je dejanje belgijskega kralja povzročil v javnem mnenju pa je poln trpkega ogorčenja. Toda francoski časopisi delajo razliko med kraljem in belgiiskim narodom. Listi nanašajo, da je bil kralj Leopold tisti, ki je Belgiji vsilil tako imenovano politiko popolne nevtralnosti in preprečil, da bi bila Belgija pravočasno skupno s zavezniki zgradila vojaške utrdbe, ki bi bile vzdržale nemški naval. Belgijski kralj da je bil listi, ki je trmasto preprečeval vsake slike med belgijskim in francoskim generalnim štabom, čeprav je sprejel varnostna jamstva Francije in Anglije. Ko pa je bila Belgija napadena, je takoj vedela, kje prositi za pomoč. Anglija in Francija, ki prej nista imeli nobene mažnosli, da bi se bili z Belgijo pogovorili o načinu pomoči, sta kljub temu takoj poslali v Belgiio svoje armade. Francoska armada je zapustila svoje varne obrambne črte in je šla v Belgijo kljub nevarnosti, ki so jo francoski generali imeli pred očmi, da zna Nemčija navaliti na oslabšano obrambno črto, kar se je dejansko tudi zgodilo z vsemi strašnimi posledicami. In sedaj, ko je bilo potrebno, da vsi napnejo vse svoje napore, je belgijski kralj zapoveda da naj belgijska armada odpre Nemcem vrata v hrbet f r a n -cosko-angleški obrambi, ki se bori v boju za življenje in smrt Takšno dejanje nima v zgodovini primere. Kralj Leopold ->e je ločil od svojega junaškega naroda, tako pišejo skoraj vsi današnji francoski listi.
Na fronti ob reki Somme ni bilo večjih bojev. Francozi so čistili levi breg te reke in sproti uničevali vse nemške oddelke, ki se jim je posrečilo priti čez reko. Na reki Me ust pa so se razvili spet hujši boji, ker so Nemci napadli r eno svojih divizij. Francozi pa so nemški napad takoj zlomili Nemci so imeli velike izgube.
„Kliub temu..."
Pariz, 28. maja. AA. Havas. V francoskih vojaških krogih so davi izjavljali, da je izdajstvo kralja Leopolda toliko hujše, ker se je dogodilo v trenutku, ko je bil položaj francoske in britanske vojske na severu težaven, toda ne brezupen. Kljub temu, da je kralj Leopold položil orožje, in da so bile nemško-belgijske sovražnosti ustavljene, se irancoske in angleške čete še dalje bore. Calais jc še vedno v zavezniških rokah.
Churchill:
O dejanju belgifskega kralja in o odločnosti Anglije nadaljevati boš
London, 28. maja. AA. Reuter- Ko se je ministrski predsednik Churchill pojavil v parlamentu, so ga vsi poslanci navdušeno pozdravili z vzkliki V svojem govoru je Churchill dejal:
Spodnji dom že ve, da je belgijski kralj včeraj poslal svojega opolnomočenca k nemškemu poveljstvu ter zaprosil, da se ustavijo boji na belgijskeir bojišču. Vladi Velike Britanije in Francije sta takoj poslali navodila svojim generalom, naj se nc solidariziralo s tem postopkom (vzklikanje in odobravanje), ter da nadaljujejo z boji, ki so v teku. Ko je nemško poveljstvo sprejelo belgijske predloge in ko je belgijska vojska prenehala dajati sovražniku odpor, je bila ura štiri zjutraj.
Z naše strani ne obstoji nobena namera, predlagati spodnjemu domu, da v tem trenutku jx>da svojo sodbo o tem dejanju belgijskega vladarja, dejanju, ki ga je izvršil kot vrhovni poveljnik belgijske vojske. Ta vojska se je borila zares hrabro ter je pretrpela, pa tudi prizadejala sovražniku težke izgube. Belgijska vlada je izjavila, da se nc strinja ? tem dejanjem svojega suverena ter je proglasila, da je ona sama edina zakonita vlada Belgije. Istočasno je izpovedala svojo trdno odločnost, da nadaljuje z boii na strani zaveznikov, ki so prišli Belgiji na pomoč, ko jih je zanjo prosila.
Naj že bodo naši občutki nasproti temu dejstvu kakršnikoli — v kolikor nam je dozdaj to dejstvo znano — mi moramo gojiti bratska čustva
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemunska vremenska napoved: Na severni polovici dr/uve se bo počasi zjasnilo. Tu bodo še prehodni nalivi, morda tudi nevihte Nn ju/ni polovici države in v spodnjem Primnrju l»o prevladovalo oblačno vreme. jx>nekod z dežjem. 1'cmperatura brez znatne spremembe. Noči bodo hladne
Zagrebška vremenska napoved: Jasneje t možnostjo lokalnih padavin
(Nadaljevanje s 1. strani)
med narodi, ki so padli pod oblast zavojevalca, in onimi, ki se zdaj bore proti njemu in ki pričakujejo boljše dni, kol so dnevi, ki jih zdaj preživljamo.
Položaj angleških in francoskih čet, ki bijejo idiij eno največjih bitk, če«, na katere udarja sovražnik s treh strani in še ii zraka, je očividno skrajno težak. Dejstvo, da je belgijski kralj položil orožje obenem s svojo vojsko v takšnem položaju, povečuje v veliki meri težko nevarnost. Toda naše čele iinajo junaško srre (ploskanje) in sc bore z največjo discipliniranostjo in odločnostjo.
Danes se bom vzdržal in ne bom podajal nobenih podrobnosti o tem. kako se naše čete ob močili podpori vojne mornarice in letalskih sil bojujejo, toda nadejam se, da bom lo v kratkem storil. Mislim, da bom mogel dali izjavo v spodnjem domu o splošnem položaju, čim ho znan izid le velikanske bilke in čim ho moči oceniti la izid v vsem svojem pomenil. To očividno lip bo možno pred začetkom prihodnjega ledna. Toda parlament mora biti pripravljen, da ho prišel krut in težak čas. Morem pripomnili le tole: Nobena stvar, ki hi se mogla zgoditi v tej bitki, v nobenem primeru in na noben način ne more vplivali na našo dolžnost, da hranimo (navdušeno odobravanje) stvar vsega sveta, ki smo ji posvetili vse svoje sile. ler da nobena stvar ne more omajati našega zaupanja ter nas pripraviti do tega, da bi stopil s svoje poti. Nikdar v zgodovini nam ni nobena nesreča preprečila, da se borimo do končnega poraza naših sovražnikov. (Navdušeno odobravanje.)
Duff Cooper o kapitulaciji
London, 28. maja. AA. Reuter: Minister za informacije D n f f Cooper je imel danes opoldne govor po radiu. V njem je med drugim dejal:
Kapitulacija Belgije je bila končana danes ob zori. Ne verujem, da smo poklicani dajali sodbo o tej odločitvi. Vemo, da se je belgijska vojska borila hrabro in nasproti strahovitim težavam. Položaj. v katerem je na podlagi trga angleška armada, je skrajno težak, vendar pa ni nobenega razloga, za kakršnokoli paniko. Naj ho izid sedanje bitke kakršenkoli, mi ne zgubimo in ne smemo
Angleška armada po zlomu Belgije
London. 28. maja. t. Reuter: Na merodajnih mestih v Londonu nikakor ne podcenjujejo resnosti položaja, v katerem se sedaj po belgijskem zlomu nahaja angleška armada. Vendar pa poudarjalo, da Angleži niso poraženi. Vse naloge, ki so jim bile poverjene, so storili. Kadar so bili poslani v protinapad, so ga izvedli, kadar jim je bilo ukazano, da morajo zaradi slabega položaja nazaj, so se s stisnjenimi zobmi umaknili, a ubogali so. V bojih se je pokazalo, da je Anglež v boju proti Nemcu kot osebnost močnejši. 14 dni so neprestano korakali, med korakanjem so se borili proli napadom nemških tankov in letal. Počivati niso mogli, hrano so med potjo in med boji zauživali. Toda nikdar se niso uklonili. Imeli so zaupanje v svoje vodstvo. Tega zaupanja bi ne bili imeli, ako bi častniki ne bili slali v prednjih vrstah in v teh bojih pokazali svoje odlike kot voditelji.
Položaj ie danes takšen, da jim bo težko preosjiQYwatj tronto tako,.da bi mogj.i napasti,/ia treh irontah hkratL. Toda borili; s« bodo skupno s Francozi dalje. S tem l>o severna armada, ki se nahaja v stra?nem< položaju, daln francoski'armadi na jugu dragocenega časa, da se na svoji fronti utrdi in preide v napad Ta bilka bo v zgodovini vojne spadala med najbolj sijajna dejanja, kar jih je angleška armada kdaj storila v vsej svoji slavni zgodovini.
Kako Italijani slikajo predajo belgijske vojske
Rim, 28. maja. b. Italijanski radio poroča iz
Ostende sledeče podrobnosti o kapitulaciji Belgijo:
Sklep belgijskega kralja Leopolda, da položi belgijska vojska orožje, je padel včeraj popoldne. V glavnem šlabu belgijske vojske je bila konferenca, ki so se je udeležili ministri, razen onih, ki se mudijo v Parizu in Londonu. Dalje so bili na konferenci ugledni belgijski generali. Predsedoval ji je kralj Leopold.
Najprej je ministrski predsednik Pierlot jiodal obširno puročilo o pogajanjih, ki jih je vodil v Londonu in Parizu glede položaja Belgije, nakar so posamezni generali izrazili svoje mnenje glede položaja belgijske vojske, ki se je znašla včeraj v najbolj kritičnem položaju.
Kralj Leopold se je dvignil na seji ter je izjavil, da je sklenil kapitulirati, ker ne vidi nobene možnosti več za naduljno borbo pod sedanjimi razmerami, ker je belgijska vojska prepuščena sama sebi in na jiočasno uničevanje, pomoči pa ni bilo in je tudi ni pričakovati, ker so zavezniki podcenjevali vojne sile Nemčije, zaradi česar mora sedaj Belgija prenašati najtežje udarce in posledice.
Izjava kralja Leopolda je delovala na.belgijske ministre kakor eksplozija bonibe. Generali pa so smatrali, da ima kralj prav in da zares ni nobenega drugega izhoda kot kapitulacija, če noče Belgije popolnoma uničiti za desetletja.
Belgijski ministri so skušali delovati na kralja Leopolda, da odstopi od svojega sklepa. Kralj Leojiold je dejal, da od svojega sklepa ne odstopi. Ministrski predsednik Pierlot je zaradi tega takoj nato obvestil francosko in angleško vlado, razen tega pa je poveljnik zavezniških čet v Belgiji general Blanchard zahteval tudi avdijenco pri kralju Leopoldu.
Angleška in francoska vlada sta nato po Pier-lotu in Blanchnrdu skušali pridobiti kralja Leopolda, da svoj sklep odgodi vsaj za teden dni, toda tudi ta jiredlog je kralj Leopold zavrnil. Razgovor med kraljem Leopoldom in generalom Blanchardom je bil zelo buren in dramatičen. General je zaman skušal nagovoriti kralja, da odstopi od svoje namere in da bo šel na roko vsem željam, da se Belgija reši.
Kralj Leopold je nato zahteval od generala Blancharda, naj zahteva v Parizu, da francoska armada pri Amiensu takoj preide v ofenzivo, da se na ta način zmanjša pritisk na belgijsko vojsko, ki je v zadnjih borbah najbolj trpela. General Blanchard je stopil po radiu v zvezo tudi z generalom Weygandom, ki pa je dejal generalu Blanchardu, naj sporoči belgijskemu kralju, da mu ne more obljubiti ofenzive pri Amiensu. Nato je kralj Leojiold prekinil vsaka nadaljna pogajanja s poveljnikom zavezniških sil. Pred tem je še belgijski kralj zahteval, da se ustavi organizacija in pouk 800.000 belgijskih mladeničev, ki so se ob začetku vojne podali v Francijo. To pa je general Blanchard odločno odklonil.
Proti večeru je ministrski predsednik Pierlot še enkrat skušal vplivati na kralja Leopolda, naj odstojii od svojega sklepa in mu sporočil, da je od francoske in angleške vlade dobil močna jamstva, da bo Belgija ptt'vojni vzpoštavljeha v šedahji celoti tako na gospodarskem Itot tudi na političnem polju.' Belgijski kralj je'ojibzoril "ministrskega predsed^ nika Pierlola, da ne igra tolikšne važnosti rušenje in uničevanje, temveč da gre predvsem za človeška življenja, ker je povsem jasno, da bi bila v na-daljnih borbah belgijska vojska uničena do zadnjega moža, če bi se ne hotela udati.
Včeraj zvečer je ministrski predsednik Pierlot
odkitel z letalom v London, kamor je prispel tudi francoski ministrski predsednik Reynaud. Tam je bila konferenca z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom. Storjen je bil Se en poskus, da se reši položaj zavezniške vojske v Belgiji, ki se je zaradi odločitve kralja Leojiolda znašla v najkritičnejšem položaju in pred popolnim uničenjem. Toda tudi zadnji napori se niso posrečili in ponoči je kralj Leopold svoj sklep uresničil. Ob 2. po polnoči je belgijski kralj prišel v zvezo z nemškim generalnim štabom in to s posredovanjem nemškega vojnega poveljnika v G a n d u, ki je bil že tekom včerajšnjega večera informiran, da bo prišlo do važnih dogodkov in da naj bo pripravljen na vsak korak s strani Belgije ter da naj vsako (»oročilo nemudoma dostavi nemškemu generalnemu štabu.
Po krajših pogajanjih, ki so se vodila s posredovanjem tega nemškega poveljnika, je ob 4. zjutraj belgijski kralj Leopold formalno izročil nemškemu generalnemu šlabu svojo in svoje vojske kapitulacijo.
Ob 4.15 je nemški generalni štab kapitulacijo sprejel na znanje. Belgijski kralj je položil orožje brez pogojev. Nemški generalni štab je takoj sporočil vsem poveljnikom nemške vojske v Belgiji in v severni Franciji, naj se z belgijsko vojsko postopa kot z nasprotnikom, ki se je hrabro in častno boril. Belgijskemu kralju Leopoldu pa so dali na izbiro enega izmed dvorcev v Belgiji, kamor se lahko naseli, dokler ne bodo končno urejeni odnošaji med Nemčijo in Belgijo.
Za zavezniško vojsko je položaj postal brezupen zaradi tega, ker je bila belgijska vojska zbrana na položajih, ki gredo od izliva reke Schelde (Escaut) pa vse do Armentiersa. Zaradi kapitulacije belgijske vojske bodo nastali siloviti prodori nemških čet, ki jih bodo motorizirani oddelki izkoristili še v teku današnjega dne, da čimprej likvidirajo ostanke zavezniške vojske na severu.
Že danes opoldne so prispele novice, da so nemške čete prodrle v Brugge (Bruges) in da napredujejo proti Dunkerqucju, ki je še edina
luka, ki jo imajo v rokah zavezniki ob Rokavskem kanalu. Dunkenpie je še edina luka, iz katere se lahko reši angleška armada, ki šteje 250 do 300.000 vojakov in častnikov. Veliko vprašanje je, koliko od te armade bo mogoče rešiti, prav tako pa je važno, koliko bo mogoče odpeljati dragocenega vojnega materijala, ki so ga Angleži nagromadili v Belgiji.
Po zadnjih poročilih iz Ostende je belgijski kralj Leopold v teku današnjega dne prekoračil nemško vojno črto na nekem kraju pri Brugge in je na poti v neki dvorec, ki leži v vzhodnih mejah Belgije. Ni izključeno, da je kralj Leopold odšel v nemški generalni štab, kjer se bo rešila nadaljna usoda Belgije, njene vojske in bodočnosti.
Računajo, da je kapituliralo okrog pol milijona belgijskih vojakov, medtem ko jih je v Franciji okrog 300.000. Ni še znano, če bodo ti vojaki zahtevali prehod v Belgijo in zahtevali prav tako kapitulacijo, kar bi moglo povzročiti nove prodore v zavezniške črte, za katere splošno pravijo, da ne bodo vzdržale.
*
Rim, 28, maja. t. Havas. Kapitulacija belgijskega kralja je v vseh rimskih krogih napravila največji vtis. Presenečenje je splošno, tem bolj, ker so dopisniki italijanskih listov na nemški fronti v Belgiji še ponoči poročali svojim listom, kako sijajno se zavezniške armade branijo na belgijski fronti. Italijanski poročevalci so celo pisali, da Nemci sami priznavajo, da bo hud odpor zaveznikov zelo zavlekel napredovanje nemških čet
Vtis v Ameriki
Wishington, :8. maja. AA. Reuter. Kapitulacija Belgije, ki jo je sporočil kralj Leopold, ni zbudila velikega presenečenja v Washingtonu z ozirom na izjave o tem, da se položaj poslabšuje. Takšna poročila so prihajala zadnje dni. Toda kapitulacija Belgije je zbudila nov val pesimizma glede časa in prostora, na katerem bi bilo možno ustaviti nemško prodiranje. Nikjer drugod, razen v Londonu in Parizu ni bilo večje nade kot v Washingtonu, da se bo zavezniški vojski posrečilo presekati sovražni prodor. Tu prevladuje mnenje, da bo v skorajšnji bodočnosti prišlo do napada na britansko otočje s francoske in belgijske obale. Tukaj tudi z vso resnostjo jemljejo na znanje sedanji položaj zaveznikov.
Nemško poročilo o predaji
»Belgijska vojska je štela okrog pol milijona mož«
Ameriški poslanik na seji francoske vlade
Pariz, 28. maja. b. Preteklo noč je bila v Parizu seja vlade pod predsedstvom Lebru-n a. Seja je trajala nad dve uri in so bili na njej sprejeti izredno važni sklepi. Seje so se udeležili tudi generali Weygand, maršal P e t a i n in admiral D ar lan ter ameriški poslanik B u 11 i t. General Weygand je poročal o vojnem položaju. Ministri so obravnavali tudi splošen mednarodni položaj.
New York, 28. maja. A A. Bivši predsednik Združenih držav Hoover je imel snoči po radiu govor, y katerem je predložil uijtuno-
viter ministrstva za municijo. Izrazil je mnenje, da bi morala ena osebnost voditi izvedbo načrta obrambe Združenih držav. Ameriki je jiotrebna taka obramba, je dejal Hoover, ki bi onemogočila vsuki evropski državi napadalne načrte na Ameriko čez 300 milj široki Ocean. Amerika potrebuje močno mornarico in vojsko, v kateri bi se moralo znatno zvišati število strokovnega osebja. Če bi znašala proizvodnja letal za vojsko in mornarico 4000 letal mesečno, bi to bil zadosten o|iomin svetu. Očividno pa je, da še nismo dovolj pripravljeni.

Berlin, 28. maja. t. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Ko je belgijska vojska uvidela svoj brezupni položaj, je bilo izdano posebno poročilo, ki pravi: Belgijska vojska, ki šteje od 400 do 500.000 mož, je pod vodstvom kralja Leopolda položila orožje.
Glavni stan Hitlerja, 28. maja. AA. DNB. Pod vtisom uničujočega učinka nemškega orožja je belgijski kralj sklenil narediti konec nadaljnjemu brezsmiselnemu odporu ter je zaprosil za premirje. Odzval se je nemški zahtevi po brezpogojni kapitulaciji. S tem je belgijska vojska na današnji dan položila orožje ter prenehala obstojati.
Glavni stan Hitlerja, 28. maja AA DNB. Da bi preprečil nadaljnje prelivanje krvi in popolnoma brezsmiselno pustošenje svoje države, se je kralj Belgijcev odločil položiti orožje v nasprotju z željo večine svojih ministrov. Vojno ministrstvo, ki je v
V K C1 (1K 3,U|1II llliuiail ^ > . . „ | > , V UIIIIIDll.,,1,, ni J*. » . it r Uj v i nia
glavnem zakrivilo katastrofo, katera je doletela i jajna dejanja,
Belgijo, se zdi, da je zdaj pripravljeno pokoravati se še dalje svojim angleško-francoskim zapovedo-valcem. Hitler ie ukazal, da se nasproti kralju Belgijcev in njegovi vojski zavzame zadržanje, do katerega imajo pravico vojaki, ki se hrabro bore. Ker belgijski kralj ni zase osebno izrazil nobene želje, mu je določeno mesto bivališča v nekem belgijskem gradiču, dokler ne bo končnoveljavno določen kraj njegovega stanovanja. Zdi se, da skupno število belgijskih vojakov, ki jih je zadela kapitulacija, znaša okrog pol milijona mož. Nemške armade se bodo zdaj s povečanimi silami posvetile uničenju glavnih krivcev.
V tem trenutku Nemčija misli na svoje hrabre vojake, ki so s svojim bojevitim duhom zavzeli trdnjave, kakršne so jih imeli za najmočnejše naprave na svetu. Ves nemški narod v globoki hvaležnosti in s ponosom gleda na 6Vojo vojsko, ki je izvojevala to kapitulacijo potem, ko je izvršila si-
Zemljevid k vojnim dogodkom v Belgiji: Pikčasto polje prestavlja od Nemcev že	do pretekle sobote
zasedeno ozemlje. Od nedeije se je pas okrog v Belgiji postavljenih armau 2e	zožil n. sicer »o Nemci na jugu prodrli do Calaisa in do Len s a. Belgijska vojska, ki je držala severno fronto, je sedaj izročila Nemcem dejanskovso Belgijo do francoske meje.
fet V;
Angleška poročila
Angleško vojno poročilo
London, 28. maja. A A. Havas. Angleško vrhovno poveljništvo je izdalo snoči tole sporočilo:
Sovražnik je danes zelo močno napadel angleške čete na flandrijskem ozemlju. Angleške čete so uspešno odbile napade ter pri tem vzdrževale zveze s francoskimi oklopnimi enotami. Na belgijskem bojišču se angleške čete borijo skupno z belgijskimi ter se močno upirajo močnim sovražnikovim napadom. Angleška fronta je ostala nedotaknjena. Naša letala so izvršila velika bombardiranja v ozadju sovražnika. Naše topništvo je zbilo številna sovražna letala.
Delovanje angleškega letalstva
London, 28. maja. AA. Letalsko ministrstvo je izdalo sporočilo o bombardiranju, ki ga je izvršilo angleško letalstvo v toku minule noči. Sporočilo pravi: Angleško letalstvo je v minuli noči močno bombardiralo železniške in vodne prometne zveze v pokrajini med Renom in francosko mejo. Poleg že omenjenega bombardiranja letališč v Flisingenu, Bruslju in Anversu sta bili bombardirani tudi letališči v Venloju in Charleroiju. Več jx>žarov je bilo videti na letališču Flissingenu. Na letališče pri Anversu sta dve angleški letali vrgli težke bombe. Okoli 150 bomb je bilo vrženih n aletatišču pri Bruslju in Charleroiju. Letališče pri Venloju je bilo napadeno z višine 150 m. Porušena so bila jjoslopja na letališču. V toku nočnih operacij so bile bombardirane železniške proge v Belgiji in zapadni Nemčiji, železniški mostovi v Belgiji ter oddelki nemške vojske in kolone tovornih avtomobilov.
London, 28. maja. AA. Reuter: Iz pooblaščenega vira se je zvedelo, da ji bil včerajšnji dan najugodnejši dan za angleška lovska letala od vdora Nemcev v Holandijo in Belgijo. Angleška lovska letala so uničila, oziroma resno poškodovala 79 nemških letal, od katerih so angleški letalci ugotovili, da jih je padlo 50, 29 pa poškodovanih pobegnilo. 14 angleških letal vrste ddurican« in »Spitlire« se ni vrnilo v svoja oporišča, smatrajo pa za gotovo, da so letalci ostali nepoškodovani.
Izgube nemškega letalstva
London, 28. maja. AA. Havas: Angleški mero-dajni krogi izjavljajo, da so zavezniška letala v času od 15. do 26. t. m. zbila najmanj 1575 nemških letal. Naglaša se, da so tu upoštevana samo ona letala, za katera je na osnovi ostankov bilo ugotovljeno, da so bila v resnici zbita. Če se temu številu dodajo še letala, ki jih je zbilo francosko protiletalsko topništvo, so po mnenju angleških vojaških strokovnjakov Nemci izgubili v omenjenem času okoli 2000 letal. To so večinoma bombniki in lovska letala.
Vprašanja v parlamentu o letalskih napadih na begunce
London, 28. majnika. t. Reuter. V s|xxlnjem domu je fioslanec Wedgwood vprašal vlado, če ji jc kaj znano o dozdevnih napadih nemških letal na zdravstvene ustanove in na begunce. V imenu vlade je odgovoril lord zasebnega pečata major
Attlee, ki je dejal: Bombni napadi nemških letal na sanitetske ladje, streljanje s strojnicami na ambulante v Franciji, in razni drugi napadi na begunce, na žene in otroke, predstavljajo premišljene napade nemške letalske sile. ki lih ie treba vzeti na znanje ' , . . i „ . . , Vlada si pridržuje popolnoma svobodne roke odgovoriti na ta de*janja, toda ne z istim načrtom, ker nihče ne more od nje zahtevati maščevanih dejanj nad ranjenimi ženami in otroki.
Francoska poročila
Wey9and bo sprožil veliko ofenzivo
Bern, 28. junija, o. United Press poroča, da ima Francija zbranih 30 divizij, ki bodo mogoče še v teku te noči poslane v boj ob reki A i s n e v bližini R e t h e 1 a. Francija namerava s to ofenzivo sedaj ali nikdar rešiti francosko in angleško armado, ki je tako rekoč zajeta in obkoljena od Nemcev na belgijskem ozemlju. Poročila, ki so prispela sem z obeh strani bojišč, pravijo, da je general W e y g a n d poslal večji del svoje armade na postojanke, še preden so se Belgijci udali. Posamezne zavezniške divizije štejejo okoli 15.000 do 18.000 mož, torej skupno 450.000 do 650.000 mo5, ki so pripravljeni za glavni napad.
Na obeh straneh, tako na nemSki kakor na zavezniški, smatrajo, da bo general Weygand že v teku 36 ur pokazal svoi uspeh ali neuspeh. Središče zbiranja zavezniških čet pa je nekje medl Rethelom in Montmedyjem ob reki A i s n e. V vojaških krogih so mnenja, da mora general Weygand zdaj na vsak način rešiti svojo obkoljeno armado. Iz zanesljivih virov poročajo, da ko so bile prebite belgijske črte, so Nemci takoj po prodoru pošiljali nove rezerve v Sedan, da bi zavrli nameravani zavezniški napad.
Delovanje francoskih letal
Pariz, 28. maja. AA. Havas: Letalsko ministrstvo poroča: Trojna zmaga francoskega letalstva v treh minutah boja. Na površini 400 kvad. metrov so našli tri »Messerschmitte«. Naša lovska letala so od začetka »totalne vojne« v neprestanih bojih. Vsak dan lete po več ur ter preganjajo sovražna lovska letala, pa tudi bombnike. Udeležujejo se živahno v bojih, ki piotekajo, odkar so nemške čete prekoračile mejo Holandije, Belgije in Francije. Medtem ko naši bombniki in ogledniška letala letajo nad sovražnim zaledjem, kjer bombardirajo prometna križieča ter prinašajo o premikanju nemških čet dragocene podatke, naša lovska letala opravljajo stalno patrolno službo in neprenehoma napadajo nemška letala. Od 20 jiodvigov, ki vsi do zadnjega zaslužijo, da jih stavljamo za zgled, je vendar potrebno omeniti predvsem tale primer: Šest lovskih letal je stikalo za sovražnikom. Na 600 m se je patrola srečala z neko formacijo 18 sovražnih letal tipa Messerschmitt 109. Oglasile so se strojnice. Od vseh strani je odmevalo prasketanje avtomatskega orožja. Bilo je ob 0.40, ko so francoska letala stopila v boj z nemškimi letalci. Potekle so tri dramatične minute. Ob 9.42 je vodnik eskadrile na 150 m daljave začel streljati na enega od Messerschmittov. Sovražni letalec je sko-
(Nadaljevanje na 3. strani!)
(Nadaljevanje z 2. strani)
čil s padalom z letala, dočim je aparat strmoglavil na tla, ves v plamenih. Ob 9.43 je nameril narednik svoje letalo na drug Messerschmitt. Ta je padel na zemljo poleg onega, ki je bil sestreljen preje. Ob 9.45 je poveljnik opazil nad seboj neko nemško letalo. Naglo se je dvignil v višino, začel streljati na sovražnika. Tudi to letalo je bilo zadeto in je strmoglavilo na zemlja
Nemška poročila
Nemško vojno poročilo
Berlin, 28. maja. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča:
Velika bitka, ki se bije v Flandriji ter na področju Artoisa, je dosegla vrhunec srditosti. Naše čete so pri svojen) srditem napadu ponekod naletele na ogorčen odpor. Ugnale so obkoljene sovražne armade v čedalje manjši prostor. Ta prostor strahovito tolčejo naše letalske sile. Po srditih bojih smo hitro pridobili na terenu proti belgijski vojski in smo zdaj 10 km fred Bruges (Briigge) in pred Tourouxom (Turnhont). Prekoračili smo Thielt (Tild) in v naskoku v bojih na nož zlomili odpor sovražne artilerijske divizije, ki je do zdaj branila tamkajšnje postojanke.
Ko je belgijska vojska uvidela ta svoj brezupni položaj, je bilo izdano naslednje posebno poročilo: Belgijska vojska pod poveljstvom svojega kralja, ki je štela od 400 do 500 tisoč mož, je položila orožje.
Nadaljujejo se boji proti obkoljenim Angležem in Francozom. Severno od Valenciennesa so naše čete na široki fronti prebile močne francoske obmejne utrdbe, medteiu ko so zahodno od Valenciennesa prekoračile prekop Scheldc (Escauta). Zavzeli smo Orchies in Douai. Tudi naše čete, ki prodirajo v smeri od zahoda, so na vsej črti odbile sovražnika. Mesta La Baisse, Merville, Haze-brouck in Bourboarg so v nemških rokah.
Vojna letala so obmetavala z bombami ceste in železniške proge, ki vodijo proti Zecbrugge, Nieuport, Ostende in Dunkerque, pristaniške naprave kakor tudi ladje v teh pristaniščih. Ob tej priliki je bil porušen v Dunkerqueu pristaniški most. Med Calaisom in Doverjem so nemški bombniki hudo zadeli nek sovražni rušilec.
Na južnem bojišču smo odbili nekaj sovražnih napadov, izvedenih v gornjem toku reke Somme ob uporabi bojnih vozil. Pri tej priliki smo uničili 30 sovražnih tankov. Južno od Carignana smo zboljšali svoje postojanke in odbili močne sovražne protinapade.
Sovražnik je včeraj izgubil skupno 91 letal. Od teh jih je bilo 63 sestreljenih pri letalskih spopadih, 11 pa jih je zbilo protiletalsko topništvo. 15 letal je bilo uničenih na enem samem letališču. Izgubili smo 23 nemških letal.
Berlin, 28. maja. AA. DNB. Francozi se umikajo s tolikšno naglico, da imajo komaj čas rešiti najvažnejši in najdragocenejši vojni material — pravi poročilo DNB ja z bojišča. Zaradi tega je tudi vojni plen nemške vojske v zadnjih dneh zelo velik. Razen drugega vojnega materiala so nemške čete zajele velike količine sanitetnega materiala in poljskih bolnišnic, v katere so takoj spravili ranjene nemške vojake.
Nemci zanikajo
Berlin, 28. maja. A A. Današnji nemški tisk se ponovno obširno bavi z vestmi nasprotne propagande o nemških zverstvih.
»Berliner Lokal Anzeiger« pravi, da se te novice sedaj posebno pridno širijo za to," da se 1. pri lastnih narodih ohrani in še ojača razpoloženje za odpor navzlic dosedanjim neuspehom, 2. da se vpliva na nevtralne države, da bi se še katera izmed njih dobila za vojno proti Nemčiji, in 3. da se najde vsaj eno naknadno opravičilo za pobude zaveznikov za vstop v vojno.
»Berliner Borsen Zeitnng« naglaša v nasprotju s temi neresničnimi poročili poročila o umorih ujetih nemških letalcih, naglašujoč, da je to surova kršitev mednarodnega vojnega prava. List dodaja, da je maršal Goring kot glavni poveljnik nemškega vojnega letalstva odredil strogo preiskavo za vsak posamezen primer te vrste, da bi se
zaradi takega postopanja izvršile potrebne konse-kvence.
»V ii 1 k i s c h e r Beobachter« pravi med
drugim, da se nasprotniki Nemčije motijo, če mislijo, da bodo s tako propagando dosegli ceneuo zmago, kakršno so na ta način izvojevali v vojni leta 1914 do 1918. Takrat se je nasprotnikom posrečilo s proizvodi svoje fantazije dvigniti ves svet na noge proti Nemčiji. Danes pa je Nemčija močnejša od svojih nasprotnikov tudi v pogledu tega vojnega sredstva.
Nemci krajih
v francoskih industrijskih
Berlin, 28. maja. AA. DNB. Najnovejše uspehe nemških čet v »hodniku« v severozapadni Franciji je treba gledati ne samo z vojaškega, temveč tudi z gospodarskega stališča. Nemške čete so prispele v najbolj industrijsko francosko pokrajino, ki je največjega pomena za gospodarsko življenje Francije. Severovzhodni del Francije, kjer je zdaj bojišče, proizvaja 75% skupne francoske proizvodnje črnega premoga, 21% železa in železnih proizvodov, 82% proizvodnje jekla itd. Nemški strokovnjaki trdijo, da tekstilna industrija v teh krajih pokriva 88% skupne francoske proizvodnje volnenega blaga, 30% bombažnega blaga in prediva ter 90% lane-nega blaga. Pokrajina Nord z industrijskim središčem Lille je znana industrijska pokrajina.
Cesar Viljem v Potsdamu
Bern, 28. majnika. t. Havas. »Basler National Zeitung« poroča iz Berlina, da se bo jutrišnjega pogreba v vojni padlega princa Viljema, sina bivšega prestolonaslednika, ki bo v Polsdamu, udeležil tudi hivši cesar Viljem, ki je že prišel v ta namen v Berlin.
Norveška fronta
Kanadske čete korakajo skozi London. V ozadju je stolp angleškega parlamenta.
Berlin, 28. maja. DNk: Poročilo vrhovnega poveljstva sc glasi:
Vojno letalstvo z uspehom napada v severni Norveški. V Bozeu je bila uničena radijska postaja, dočim je bila neka druga sovražna radijska postaju težko poškodovana. Na Norveškem smo zbili na tla dva sovražna letala Kakor je bilo sporočeno žo v posebnem obvestilu, so nemški i>orbeni čolni uničili ob belgijski obali nek angleški rušilec in eno sovražno podmornico. Ponoči na 28. maj se je posrečilo razen tega nekemu našemu lmjnemu čolnu potopiti prevozno ladjo, ki je imela "M 100 ton. Na njej je bilo mnogo blaga. Angleško vojno letalstvo je nadaljevalo s svojimi napadi brez cilja in načrta nn nevojaške objekte v severni in zahodni Nemčiji. Ubitih jc bilo nekaj civilistov.
Vojna na morju
London, 28. maja. AA. Reuter: Angleška admiraliteta sporoča, da so izgube trgovske mornarice v tednu od 12. do 19. maja naslednje: Ena angleška 629 tonska ladja, tri zavezniške ladje s skupno tonažo 29.552 ton, vsega skupaj štiri nevtralne ladje s tonažo t(>.t20 ton. Po tem takem je bilo potopljenih skupno 8 ladij, ki so imeli 46.501 ton.
Zvedelo se je, da so Norvežani potopili nemško petrolejsko ladjo »Motokgak« (6051 ton) in ladjo »Rosario« (6079 ton). S tema ladjama znašajo skupne izgube nemške trgovske mornarice do 19. maja okoli 830.000 ton, kar ,e mnogo več kakor pa znašajo izgube, ki jih jc sovražnik prizadejal angleški trgov, mornarici.
Posveti Rim - Berlin - Moskva za ohranitev miru na jugovzhodu?
Švicarska »Neue Ziiricher Zeitung« objavlja sledeči dopis od svojega dopisnika v Budimpešti: V južnovzhodni Evropi je začel prevladovati vtis, da so diplomatični razgovori, ki so očividno v teku med Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo, že toliko napredovali, da je mogoče trditi, da bi v primeru odkritega izbruha sovražnosti na Sredozemskem morju Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Bolgarija ostale izven prepira in bi jih sredozemska vojna ne potegnila s seboj v vojni vrvež. Na podlagi poročil, ki jih je sprejelo iz Berlina, Rima in Belgrada, meni glasilo madžarske vlade »Pester Lloyd«, da Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija zasledujejo politiko, ki mirnega ravnotežja v južnovzhodni Evropi v nobenem primeru ne sme motiti. Hitra obnova sovjetsko-jugoslovanskih trgovinskih odnošajev podčrtava verjetnost naziranja, da bo hitro sledila tudi obnova rednih diplomatičnih odnošajev, morda celo že v juniju. Tudi skorajšnji vstop Sovjetske Rusije v donavsko komisijo naj služi kot dokaz za to, da Italija in Nemčija na jugovzhodu Evrope ne zasledujeta ciljev, ki bi bili sporni ciljem sovjetske Rusije.
Jugoslavija — Sovjetska Rusija
• Rim, 28; majnika. t. Havas: Današnji jutranji listi javljajo, da pride dne 5. junija v Belgrad večje sovjetsko odposlanstvo, ki bo imelo nalogo, da z jugoslovansko vlado sklene sporazum o obnovitvi rednih diplomatičnih odnošajev med obema državama. Italijanski listi dodajajo, da bo to zastopstvo prisostvovalo tudi obredu slovesne potrditve jugoslovansko-sovjetske trgovinske pogodbe. Končno izjavljajo rimski listi, da ho morda kakšna bolj odlična sovjetska osebnost pri tej priložnosti prišla t Jugoslavijo, da osebno vodi pogajanja za obnovitev diplomatičnih odnošajev.
Angleška pogajanja s Sovjeti
London. 28. maja. AA. Reuter: Današnji listi kažejo veliko zanimanje za pot angleške delegacije v Moskvo pod vodstvom sir Stafforda Crippsa.
f$kriti možgani nemške armade'
Pariški »Match« objavlja v evoji številki z dne 23. maja sledeči opis nemškega generala Wietersheima, ki ga imenuje »skrite možgane nemške vojske«, ker je načelnik strategičnega oddelka v vrhovnem nemškem generalnem štabu.
En general, visok in tenak, trd v svoji uniformi, preudarno koraka po stopnicah v vojno ministrstvo. V tretjem nadstropju odpre vrata neke pisarne in se vsede za mizo. Njegov adjutant ga spoštljivo sprejme. To je general Gustav von Wie-tereheim, »možgani nemške armade«, ki je prišel na delo. Trdo obrit po obrazu, v svojih kretnjah in besedah ledeno hladen. Povelja, ki jih daje, so jasna in določena. Pisarna ni velika. Vse štiri stene so skrite za visokimi jeklenimi omarami, ki ima vsaka varnostne ključavnice. V teh omarah se nahajajo številni spisi. Od vsebine teh spsiov je odvisna usoda nemškega orožja, V teh omarah eo namreč shranjeni vsi strategični načrti za vse pro-šle vojne, za vse vojne, ki so v razvoju, za vse tiste, ki še pridejo.
Nekaj tednov je ležal spis o vojni na Norveškem a a mizi generala. Kakor hitro se je tamkaj vojna začela, je ta spis za njega postal že zrel, da ga položi v arhive. Načrt je bil do pičice natančno izdelan že mesece. General je zapisal po njem Ie tu in tam kakšne pripombe, dal nekaj povelj, in spis jc šel v svoj predal nazaj. Nekaj 100 km daleč lam gori na Norveškem pa se je začula premikati ena divizija.
Le zelo redko se izven vojnega ministrstva imenuje generala Wietersheima. On spada med tlite, ki delajo skrili v največji tiš/ni. On je živa rez med nekdanjo ccsarsko in novo hitlerjevsko nemško armado. Stvarno jc izvrševatelj Luden-lorffovcga testamenta. Ko je bilo treba epravib v ikladnost vse vojne izkušnje iz svetovne voine »d 1914 do 1918 z novimi vojnimi sredstvi narodno-locialistične Nemčije, so za to potrebovali moža. Vloža, ki bi znal uporabiti vseh pet vrst orož|a so-iobne nemške vojne znanosti: letalstvo, brodovje, luhozemsko vojsko, gospodarsko orožje in orozie sropagandc. Državni kancler Hitler je to nalogo poveril Wictershcimu.
L 1914 ie bil noročnik Wietersheim, ki ]e pripadal blestečemu polju »Cesarica Augusta« gene-ttlnemu štabu Schefier-Boyadela. Preden je odšel
od tamkaj, «e je srečal m spoznal s poročnikom von Brauchitachem, ki je pripadal polku cesarskih Elizabetinih grenadirjev«. Po svetovni vojni ga je general von Seeckt poklical v generalni štab berlinskega vojnega okrožja. Tam je pomagal ustvariti novo nemško armado. L. 1933 je Hitler prevzel oblast in Wietershesm je bil z generalom Fritschem vred1 postavljen na drugo službeno mesto. Dobil je končao zaposlitev, ki mu je najbolj ustrezala. Postal je načelnik strategičnega oddelka v vrhovnem generalnem štabu.
Semkaj je Hitler pogostokrat prihajal in se uvajal v vprašanja moderne strategije. Tukaj je proučeval znani spis slovitega »Schlieffenovega načrta« (nemški napadalni načrt za vojno proti Franciji, ki so ga imeli pripravljenega za zadnjo svetovno vojno, a se ga niso držali). Tudi Rohm in njegovi prijatelji so prihajali semkaj na pogovor z generalom VVietersheimom. Toda ta jih je odganjal z besedami, ki so odmevale, ko da bi udarjala dva kosa jekla drug ob drugega: »Jaz sem samo vojak in se na politične spletkarije ne razumem.« Zato se tudi ni premaknil, ko je slišal, da so bili Rohm ia prijatelji ustreljeni. Nekaj časa zalem je bil imenovan za generala.
Po svoji naravi je veljal za največjega strokovnjaka v primeru kakšne vojne s Sovjetsko Rusijo. Toda kot mož, ki zna delati in biti tiho, ni črhnil besede, ko je bila v avgustu 1939 sklenjena zveza s Sovjetsko Rusijo, in od takrat naprei spis o načrtih vojne proti vzhodu ni prišel več na generalovo pisalno mizo.
Od srede aprila 1940 dalje so v malo pisarno generala \Vielersheima prihajali številni odlični gostje. General Keitel, vrhovni poveljnik nemškega generalnega štaba, ie po cele ure presedel v tej sobi. V usodnih dneh od 2. do 5. majnika. torej tik pred dnevom, ko je nemška vlada Nizozemski in Belgiji poslala znano spomenico, ki ii je sledil napad, general Keitel sploh ni zapustil te sobe in »Ludendorffovega dediča«, tistega nemškega generala, ki ga nikjer ni videti, ki ga nikdo ne pozna, a ki vse ve in vse vodi. Nobena slika o njem ni znana. Nobenih izjav ni izustil. Samo eno razvedrilo ima sredi svojeua tako strašno odgovarnega dela. Vsako jutro ialia po cestah okrog svoje vile v Dahlenu. Ce ca kdo vidi jezditi mimo, bi mu nikdo ne prisodil, da so te roke, ki tako "lahno drže vajeti, sprožile nemško oIbu-zivo na zahodni fronti.
»Times« pišejo ob tej priliki, da je vlada sklenila poslati delegacijo v Moskvo, da bi pokazala dobro voljo, da se doseže sporazum. List pravi, da bi bila romantična iluzija smatrati, da bo Kre-melj radikalno spremenil svojo zunanjo politiko, toda v okviru te politike obstojajo gotova praktična vprašanja, glede katerih se lahko angleški in ruski interesi spravijo v sklad. Obnovo trgovinskih pogajanj med obema državama je treba v tem smislu pozdraviti. »News Chronicle« smatra, da je angleška vlada postopala odločno, ko je poslala Stafforda Crippsa v Moskvo. List izraža zadovoljstvo, da je za to določena oseba, za katero
se ve, da ne izgublja Pasa. To dokazuje tudi dejstvo, da je takoj odšel v Moskvo. List nazadnje naglaša, da je Sovjetska Rusija obljubila, da bo vse blago, ki ga bo uvozila iz Anglije, uporabila za lastno porabo in ne za to, da bi 6e podaljšala vojna.
Ix»ndon, 28. maja. b. Angleška vlada jc na nasvet sovjetskega poslanika v Londonu Majskega sklenila imenovati v Moskvi novega angleškega poslanika namesto NVilliama Sectsu, ki se ne bo več vrnil v Moskvo.
Ziirich, 28. maja. b. Budimpeštanski dopisnik »Neue Zuricher Zeitung« poroča, da se v Budimpešti mnogo govori o tem, da je bilo letos veliko število sovjetskih čet odposlanih iz svojih garnizij v smeri proli Kijevu v področjih nove zahodne ruske meje. Ni še znano, če gre samo za zamenjavo v prejšnjih mesecih mobiliziranih čet, ali gre za pokrete ruskih čet, ki stojijo na Karpatih.
k junij, važen dan v Italiji
Popolna vofna
Rim, 28. maja. b. Ii merodajne strani poročajo, da bo 4. j u n i j a seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolinija, na katerem bodo sprejeti važni sklepi o bodočem stališču Italije do sedanje vojne. Na tej seji bodo razpravljali o obveznosti Italije, ki jo ima pn sporazumu n neniško-italijanski vojni zvezi. Mussolini ho poročal ministrskemu svetu o pripravah, ki jih je Italija storila na kopnem, na morju in v zraku.
Rim, 28. maja. b. Angleško poslaništvo je svetovalo v posebni okrožnici vsem angleškim državljanom, naj čimprej zapustijo Italijo. V Rimu in drugih italijanskih mesiih nadaljujejo s propagando za vstop Italije v vojno. Na vseh italijanskih univerzah so bile v tem smislu sprejete resolucije, ki so jih odobrili rektorji in jih poslali Mussoliniju.
Nevtraln opazovalci so prepričani, da ie vstop Italije v vojno le še vprašanje nekaj dni, ker se vedno bolj jasno kaže, da blokada zavez-niiov ni bila stvarni razlog za odločitev Italije. Tudi popolna ukinitev blokade ne bi mogla spremeniti Mussolinijevega sklepa. Za boljše razumevanje trdijo ti krogi, da se odgovorne oblasti v Italiji pečajo sedaj samo s propagando po terilo-rijalnih zahtevah. Tako 60 včeraj zahtevali Italijani Nico, proti večeru pa so zahtevali Korziko in celo vrsto drugih zahtev.
Na italijansko-francoski in italijansko-švicarski meji
Rim, 28. maja. A A. Reuter Čeprav franeosko-ilalijanska meja ni uradno zaprta, so vendar nekaterim Francozom nenadno in brez poprejšnjega obvestila preprečili, da bi zapustili Italijo, ker niso imeli italijanskega vizuma za odhod. Vizuma do zdaj nikdar niso zahtevali. Ta nov ukrep izvajajo samo nasproti Francozom. Vlaki vozijo normalno.
Curih. 28. maja. AA. Renter: V nasprotju z nekaterimi vestmi, italijansko-švicarska meja zdaj | ni zaprta — izjavljajo švicarske zvezne oblasti. Francoski krogi v Bernu pravijo, da jim ni niče- | sar znanega o tem, da bi bila francosko-italijan- i ska meja zaprta.
pripravljenost v Egiptu
Kairo, 28. maja. t. Havas. Ministrski predsednik Malier Paša je objavil izjavo, v kateri poziva prebivalstvo, naj ohfani mirno zadržanje spričo hudega zunanjepolitičnega položaja in naj ima polno zaupanje v vlado, ki jo na svojem mestu in je v svojih ukrepih zelo previdna. Vlada da je zadnje čase storila vse ukrepe, ki so potrebni za vsako možnost, ki bi mogla nastopiti v bližnji bodočnosti.
Angleško-italijanski odnošaji
London, 28. maja. t. Reuter. V spodnjem domu je poslanec Wedwo«d Benn vprašal vlado, kakšni so trenutno odnošaji med Anglijo in Italiio. Na vprašanje je odgovoril državni podtajnik But-tler, ki je dejal
Angleški zastopnik sc je nedavno vrnil iz Rima in je prinesel seboj predloge, ki « njih vlada Nj. Vel. meni, da so zailastna podlaga za sporazum o nadzorstvu nad vninim tihotapskim blagom. Zastopniki Anglije in Italije sedaj v Rimu te predloge proučujejo in izdelujejo vse podrobnosti. Dokler to delo traja, ne morem dati nadaljnih pojasnil.«
Osebne novice
Belgrad, 28. maja. m. S kraljevim ukazom je premeščen višji pristav in izseljeniški odposlanec v Bruslju Janko Švajger v ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje v Belgradu. — Napredovali so: konzultor ia škofijski vikar v Skoplju Viktor ZakrajSek v 6. skupino; v 4. skup. 1. stopnje dr. Blaž Svetel, profesor Drž. trgovske akademije v Ljubljani; v 5. pol. skup. za višjega katastrskega inšpektorja Minati Vilko pri katastrski upravi v Ljubljani in Bajt Josip pri katastrski upravi v Krškem. V 7. skup. za podinspektorja finančne kontrole Vehovec Feliks, za katastrskega geometra Pajer Slavko v finančnem ministrstvu.
Takoj po bombardiranju se spravijo vojaške delavske kolone na delo, da popravijo ceste.
V zasedeni Nizozemski
Srbski pisatelji pridejo v Ljubljano
Belgrajsko »Vreme« prinaša članek svojega ljubljanskega dopisnika, ki poroča o sestankih slovenskih in hrvatskih pisateljev v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. V svojem članku tem sestankom pridaja mnogo pomena ter naglasa, da so pobudo za sestanke s hrvatskimi pisatelji dali Slovenci. Nato pa poroča, da je II). t. m. bilo v Mariboru sklenjeno povabiti na Slovensko ludi srbske pisatelje ter da se podoben sklep pripravlja tudi v Ljubljani. Ta namen, pravi poročilo, bo v Belgradu gotovo pozdravljen. To je potrebno zlasti dandanes, ko se to delo premišljeno pripravlja, da se izvede načrt za spoznavanje pisateljev in pisateljskih del, ko nam bodo ti povedali ne le, kako je nekdaj bilo in kako je, temveč tudi, kako bo. Sedanji čas zahteva prerokov in naš narod jih ima. Treba jim je le omogočiti, da povedo svojo besedo narodu, ki naj jih sliši. Na koncu omenja hrvatsko himno, ki jo je bil skomponiral Slovenec. Vilhar, »Slovenec in Hrvate, ki pa se je po vojni spremenila v »Slovenec, Srb, Hrvat«. Ta himna naj bi bila znak naših teženj v sedanjosti. Tako belgrajsko »Vreme«.
Drage volje domovini vse
Sarajevska muslimanska »Pravda? piše v članku o naši nevtralnosti ter naglaša, kako nas je ta oboroženi spopad našel sredi našega dela, ko smo urejali svoje še ne urejene domače razmere. Naši sovražniki so hoteli izrabiti naše nesporazume, da bi nas razdvojili, bili pa smo tako zavedni, da^ bi se bili ob času največjih notranjih nasprotij složno zoperstavili vsakršnemu prizadevanju zoper nas. To ve vsa Evropa in ves svet, zato se nas nihče ne loti, vsaj za zdaj ne, ne vemo pa, ali bo to ostalo ves čas, dokler bo trajala vojna. Zato se ukrepajo ukrepi previdnosti, da bi bili pripravljeni za vsakršno morebitnost, kar je treba le pozdraviti ter se vključiti v ves ta sistem narodne obrambe, ki bo delovala kakor kolesje v uri, kadar bo pokazala potreba... Zato svoji domovini rade volje dajemo vse, kar od nas zahteva. Vsekdar smo pripravljeni doprinesti za svojo domovino še mnogo več kakor drugi iu več kakor si drugi sploh misliti morejo.
Muslimani
za svojo versko avtonomijo
Kakor znano, je pravosodni minister dr. L. Markovič razpustil muslimanski verski odbor v Skoplju, ki se imenuje vakufsko mearifski sabor, ter je vanj postavil komisarja. Ta verski odbor pa je avtonomen ter podrejen le verskemu poglavarju muslimanov. Zato so muslimani iz Hosne in Hercegovine zaradi tega silno razburjeni ter pravijo, da je bila s lem kršena njihova verska avtonomija. Muslimani pravijo, da bi bil kaj takega, ako bi bilo sploh treba, smel ukreniti le njihov verski poglavar reis ul ulema Spaho, ker je la odbor strogo verska, prosvetna ustanova. Zaradi tega je reis ul ulema Spaho odpotoval v Belgrad, kjer bo na merodajnem mestu protestiral zoper ta ukrep, če ga minister prej ne bo hotel preklirati. Listi poročajo, da so se protestnemu gibanju pridružili vsi muslimanski politični zastopniki, senatorji in bivši poslanci, ki so poslali svoje protestne brzojavke tudi Dragiši Cvet-koviču kot predsedniku JRZ, ministru dr. Mar-koviču ter svojemu ministru dr. Kulenovičti. V zadnji brzojavki pravijo muslimanski zastopniki, da imajo tako postopanje za najbolj grobo kršitev versko-prosvetne avtonomije muslimanov kraljevine Jugoslavije ter zahtevajo, naj se takoj prekliče. Kulenovifiu so poleg tega še sporočili, naj o tem pouči tudi najvišje kroge ter pri njih posreduje. Kakor poročajo listi, se bodo temu protestnemu gibanju pridružila vsa muslimanska društva in organizacijo.
Finančni položaj zagrebškega mesta
Na ponedeljkovi slavnostni seji, kjer so novi zagrebški občinski svetniki bili zapriseženi, je po opravljenih ceremonijah spregovoril novi zagrebški župan, dosedanji komisar Mate Starčevič, ki je v kratkem podal poročilo o finančnih razmerah zagrebškega mesta. Kakor poročajo listi, je zagrebški župan takole dejal: Ko je prevzel dolžnosti mestnega komisarja, sploh ni bilo blagajniške gotovine, ker je bilo vse porabljeno za redne potrebe. Bili so dnevi, ko je občinska gotovina znašala le pol milijona dinarjev, medtem ko bi prometna glavnica za mesto Zagreb morala znašati najmanj 15 do 20 milijonov dinarjev. Zato je bil prisiljen najeti kratkoročno posojilo treh milijonov dinarjev pri Mestni hranilnici, poleg tega pa je bilo sklenjeno posojilo 30 milijonov dinarjev pri SUZORju. Ko je šlo za izplačilo tega posojila, je bilo ugotovljeno, da stanje občinskega premoženja ni ugodno, ker je SUZOR zahteval po svojih določilih vknjižbo na nepremičnine v vrednosti 89 milijonov dinarjev, za kar pa so le težko našli kritje. Nato je naglašal, da je v imenu vseh mestnih občin na Hrvatskem naprosil finančno ministrstvo, naj izda uredbo, ki naj bi omogočila pravilno porazdelitev davčnih bremen. Dokler ne bo te uredbe, ni mogoče sestaviti niti mestnega proračuna ter ne bo mogoče plačevati obveznosti, zlasti ne letečih dolgov, ki znašajo v Zagrebu 57,750.000 dinarjev. — Kakor je videti, ni zabava biti zagrebški župan.
Premišljevanja o Sovjetski Uniji
Splitski »Narodni list« prinaša iz Belgrada članek o Sovjetski Uniji, kjer med drugim pravi: Naša delegacija se je vrnila iz Moskve. Gospodarska pogodba je podpisana, kakor kaže, v za-dovoljnost obeh strani. Kakor odločno pozdravljamo, da so vzpostavljene gospodarske razmere ter upamo, da se bodo čimprei vzpostavile tudi politične s Sovjetsko Rusijo, vendar nismo med tistimi, ki bi bili pretirani optimisti, kakor so nekateri naši ljudje, ki v teh razmerah vidijo vse mogoče dobre posledice za Jugoslavijo. Rusija ni več stara Rusija, še manj kaka velika slovanska Rusija, pač a je Sovjetska Rusija, s čemer je treba računati.« .' »Narodnem kolu« pa je Hinko Krizman napisal članek, kjer pravi,, da naši upi v zvezi s trgovinsko pogodbo s sovjeti ne smejo biti pretirani. Nato pa pravi: »Jugoslavija kot najbolj izpostavljena in največja balkanska država ima največji interes, da se ohrani balkanski mir in neodvisnost. Odnosi s Sovjetsko Rusijo morejo temu služiti, kar je prav tako v interesu balkanskih držav kakor v ruskem imperialnem interesu. Svobodno in mirno življenje balkanskih narodov v vedno večjem sodelovanju in fcdcraciji svojih političnih in gospodarskih interesov more biti najlepši doprinos k trajnemu miru in novi organizaciji političnega življenja človeštva.'

Švicarski list »Neue ZUrcher Zeitung« objavlja naslednji dopis poročevalca »Uniled Press«, ki je osebno prehodil od Nemcev zasedeno nizozemsko državo:	•
Potniki, ki so prišli na Nizozemsko, pravijo, da postaja življenje spet normalno. V Amsterdamu in v Haagu takorekoč ni videti nobene spremembe v zunanji sliki pouličnega življenja, ako izvzamemo avtomobilski promet, ki je bil zaradi nemške zasege bencinskih zalog skrčen do skrajnostne mere. Zasega bencina je bila potrebna, tako pravijo nemške vojaške oblasti, zaradi tega, ker so odhajajoče angleške čete zažgale ogromne zaloge petroleja in bencina v Amsterdamu in v Rotterdamu. V Amsterdamu so na primer velikanska skladišča petroleja, ki so last ameriške »Standard Oil« in angleške »Ro-yal Dutcli«.
Preskrba z živežem, ki je za časa vojnih dogodkov nekaj dni popolnoma zastala, je postala spet redna. Spričo velike poljedelske proizvodnje na Nizozemskem tudi v bodočnosti ne pričakujejo nobenih znatnih omejitev v tem pogledu. Le prodajo kavo in čaja so trgovci sami zelo omejili.
Toda občutne spremembe se kažejo zaradi bliskovite ukinitve pomorske trgovine, kakor tudi zaradi nejiričakovano hitre vrnitve 600.000 vojakov v gospodarski obtok državnega življenja. Nizozemska je že pred izbruhom vojne imela znatno število brezposelnih, ki pa se je sedaj kar naenkrat pomnožilo za nove stotisoče, za katere ne bo mogoče najti dela. Nemška oblast bo zaradi tega nizozemske vojake, ki so uradno sicer še vojni ujetniki, a se smejo svobodno gibati in niso pod nadzorstvom, le počasi odpuščala iz objema vojaške organizacije nazaj v zasebno življenje. Orožje pa smejo nositi samo častniki. Verjetno bo nemška oblnst nezaposlene uporabila za obnovitvena dela v porušenih pokrajinah.
Obnovitvena dela bodo trajala dolgo in bodo veliko ljudi zaposlila. Tako na primer vidi popotnik na cesti od Haaga do nemške meje povsod strašne slike razdejanja. Posebno hudo je prizadet 60 km dolgi odsek ob cesti med Utrechtom in Arnheinoni. Že pred Utrechtom se začenjajo dolge vrste hiš v razvalinah, razstreljene, brez streh ali z od dima črnimi odprtinami, kjer so bila prej okna. Nato
sledi pokrajina, polna podeželskih domov raznih bogatašev, kjer je ludi mnogo razvalin. Od nekaterih palačam podobnih domov so ostale le še stene. Druge so preluknjane od topovskih krogelj in kar posejane z vdrtinami od strojnih pušk. Vmes pa so spet večji predeli, kjer ni niti najmanjšega sledu o kakšnih vojnih dejanjih. Mnoge ceste so še vedno delno zaprte s hlodi in debli dreves, ki so jih nizozemski vojaki pri umikanju sekali iu valili na ceste ter jih še prepredli z bodečimi žicami.
Okolica Doorna, kjer je prebival bivši nemški cesar Viljem, je skoraj nedotaknjena. Za bivšega cesarja se nikdo ni zmenil, le njegovo strežno osebje, ki je bilo nemško, so Nizozemci ob izbruhu vojne internirali. Pet kilometrov daleč od Doorna pa, v Dreibergenu, so bili že hudi boji.
Čim bolj se bližamo brenskemu mestecu Iihe-nen, tem hujša postajajo razdejanja. Mesto Kbenen je danes le še kup razvalin, iz katerega so se še na dan zloma nizozemske vojske valili črni dimi. Le cerkev, ki je stala nekoliko stran od ceste, nI prav nič trpela. Za mestecem Hhenen leži naselbina Wa-geningen, ki je tudi zelo trpela. Potem pa postaja pogled na pokrajino spet lepši. Vsi mostovi so bili seveda porušeni in treba si je pri prekoračenju številnih kanalov in rek pomagati z različnimi po možnimi mostovi in brvmi, ki so jih nemški jiio ni rji v hitrici zgradili. Zelo zanimivi so v tem pogledu prehodi čez reko Ijsel In čez reko Ken. Človeka zazebe po hrbtu, ako misli na to, da so tukaj čez korakali celi polki in so se valile cele oklopne divizije. Čez Ren in čez Ijsel sla bila dva ogromna železniška mostova, ki so jih Nizozemci pognali v zrak, a ki so jih Nemci hitro nadomestili s pomočjo velikih vlačilcev, ki so jih v rekah zasidrali in med seboj povezali z lesenimi tramovi.
Po izjavah nemških oblasti znaša porušeni del Nizozemske le malenkostni odstotek vsega ozemlja, ki je ostalo nepoškodovano. Najhujše je bilo menda prizadeto veliko mesto Rotterdam, kjer je bilo mestno središče, tam, kjer je bil sedež trgovino in gospodarskih ustanov na skoraj dveh kvadratnih kilometrih prostornine, od topovskih granat in letalskih bomb pretolčeno in zmleto v kup razvalin. Smrtnih žrtev pa ni bilo veliko. Nemške številke navajajo v Rotterdamu 300 mrtvih in 360 ranjenih.
Pravi pogum
Kaj nam bosta duh in morala?, porogljivo sprašujejo v sedanji zmedi, strahu in negotovosti mnogi ljudje. Glavno je, da smo fizič-no pripravljeni, da se branimo proti fizičnemu uničenju. Ali ni govorjenje o duhovnem zavarovanju sodobnega človeka jalovo in znamenje slabosti?
Res, da je v vojski ali y vojni nevarnosti prirodni animalični nagon fizične samoohranitve in samoobrambe bistvene važnosti, toda prav tako je bistvene važnosti moralno razpoloženje človeka in pa duhovni faktor njegovega življenja. So namreč mnogi ljudje, ki jih potreba fizične ohranitve ne navaja na to, da bi se branili do konca, ampak se raje udajo, sklepajoč, da je, kakor pravi že stari grški pregovor, »živ pes več vreden od mrtvega leva.« Žival pozna samo sedanjost in za njo je življenje največja dobrina. Za človeka, ki mora misliti na bodočnost, pa je smrt pogumnega važnejša od življenja strahopetca. _ Človek ve, zakaj umira. Zato mu je smrt lahko
B važnejša od življenja in pomen življenja ter « i i . « , «• * < «
Pariško pismo*
Pariz, 21. maja.
Nič se ne ponavlja v zgodovini, pa vendar najdemo zanimive vzporednice v vodstvu vojska. Imena Amiens in Abbeville igrajo dan danes veliko vlogo v vojnih poročilih, prav tako kakor v zadnji svetovni vojni, ko so bile velike bitke spomladi 1918. leta. Tudi tedaj je bil tak položaj, da so vsi mislili, da so zavezniki izgubljeni. Ludendorff je z več kot milijon mož nu prav genijalen način zupočel veliko ofenzivo, ki je segla nazaj po Schlieffenovem načrtu in je na široki fronti med Laonom in Arrasom sprožil silen sunek proti Amiensu. Nemci so prodrli 70 km globoko v zavezniško bojno črto. Dne 9. aprila 1918 je bila seja zavezniških politikov in vodilnih generalov v Doullensu, na kateri je bil imenovan za vrhovnega poveljniki general Focli. Focli sam pripoveduje v svojih spominih o tem imenovanju, ki je bilo sklenjeno pod vtisom grozečega katastrofalnega poraza. Prvotno je bil Foch določen, da gre v Abbeville in da tam organizira odpor proti j) rod i ra jočem u sovražniku. Na poti tja pa je dobil povelje, naj pošlje šefa svojega generalnega štaba Weyganda v Abbeville, sam pa naj gre v Compiegne, da se udeleži seje vrhovnega vojnega sveta. V kritičnem trenutku je Foch prevzel vrhovno poveljstvo na celi zapadni fronti. S sladkokislim obrazom mu je ob tej jjriliki rekel njegov stari zoprnik Clemenceau: >No torej, tu imate končno vaše vrhovno poveljstvo.« Foch pa mu je, kakor sam piše v spominih, odgovoril: »Vi ste mi podarili izgubljeno bitko, ki naj jo sedaj jaz do&iin.« In Foch jo je res dobil.
V čisto podobnem položaju je danes Wey-gand, nekdanji šef Fochovega generalnega štaba. Malo pred smrtjo je Foch spregovoril svoji okolici: »Če bo Francija v nevarnosti, pokličite VVoyganda.< Francija je v nevarnosti in v tem trenutku se je spomnil novi Clemenceau, predsednik vlade Reynaud, Fochovih besed in je Weygandu podaril izgubljeno bitko, da bi jo on sedaj rešil.
Ali bo Weygand dobil to bitko in z njo vojno? Francozi upajo in to je že zelo veliko. V čem je bila skrivnost maršala Focha? Ni bilo meročlajno, da je bil on poveljnik, ampak da jc znal svoje podrejene prepričati o pravilnosti svojih zapovedi. To se je pokazalo že leta 1914, ko mu je bilo v bitki pri Ypernu uspelo, da je belgijskega kralja Leopolda in angleškega maršala Frencha prepričal o pravilnosti svojega gledanja, ne da bi imel oblast, nad njima zapovedovati. Fochu ni bilo toliko do tega, da rlobi novo oblast, kakor da mu je bila dana možnost, da je zaveznike prepričal o nujnosti in pravilnosti svojih načrtov. Zanj vodstvo vojske ni bilo le tehnično vprašanje, ampak predvsem dušeslovno vprašanje, kako se vživeti v različen značaj raznovrstnih zavezniških armad. Foch ni vplival toliko s svojo strogostjo, kakor s sposobnostjo, da je znal podrejene poveljnike pridobiti za svojo zamisel. Iz tega se je porodilo zaupanje, zaupanje pa vodi do zmage. Pravijo, da ima Weygand tudi podobno pojmovanje o nalogah vrhovnega vojnega vodstva. Foch in VVevgnnd sta najtesnejše sodelovala med vso svetovno vojno. Foch je po vojni izjavil svojemu živijenjepiscu Recoulvju: »Zelo imam rad Weyganda. To je čudovit človek. Med vojno in zlasti v kritičnih trenutkih mi je izkazal neprecenljive zasluge. Povsod, kamor l>o poslan, l>o znal napraviti čudovite stvari.« Svojo duševno prisotnost je Weygand dokazal pred 20 leti v poljsko-ruski vojni, ko je tudi rešil zelo nevarno situacijo poljske armade. Wey-gand je Fochu podoben po tem, da se ne oklepa suženjsko izdelanih načrtov, ker je mnenja, da to more poveljniku vzeti svobodo odločevanja in ga ovirati, da ne more vedno izrabiti trenutne situacije. To je bilo usodno za Nemce leta 1914, usodno pa je bilo tudi za Nizozemce v sedanji vojni in je bilo prav tako usodno za Francoze pod Gamelinovim poveljstvom, k i-teremu so Nemci popolnoma prevrnili « svojim novim načinom vojskovanja njegov široko-potezni brambeni načrt. Poveljnik mora biti gospodar ne le vojnega načrta, ampak mora znati obvladati tudi usodo.
O izidu sedanje velikanske bitke na zahodu ni mogoče še ničesar reči. Gotovo .ie
* Pismo je bilo, kakor je itak razvidno, napisano pred udajo belgijskega kralja in njegove vojska
izven vsakega dvoma, da je Weygand prevzel zavezniške armade v najslabšem položaju. Toda Francija je zdaj jirepričana in z njo tudi Angleži, da so postavili z Weygandom na čelo svoje vojske najboljšega moža, ki ga imajo. Zdaj imajo brez dvomu Nemci tehnično premoč nad zavezniki. Ako ta izrazita tehnična premoč že v prihodnjih tednih ne bo strla zaveznikov, l>otem je pričakovati, da se bo na obeh straneh merila sposobnost poveljujočih generalov. Pred nekaj dnevi je maršal Gtiring izjavil, da je na nemški strani Hitler tisti vojskovodja, ki je v glavnih obrisih izdelal načrte za sedanje ofenzivne bitke nemške armade. Po Gii-ringovi izjavi je Hitler zamislil pohod na Pol jsko, drzno zavojevanje Norveške in so n jegovi tudi načrti za nemški napad proti zahodu. Če je to točno, potem sc je neznani vojak iz svetovne vojne razvil v resnično velikejri vojskovodjo in bo sedanja vojna rta zahoiiu velikanski dvol>oj, ki se bo bojeval med generalom Wevgandom in Hitlerjem.
Dr. — ec.
njegova korist ni v tem, kako dolgo traja, ampak v tem, k a k o ga živimo. Zato tako zvano duhovno zavarovanje človeka v sedanji zmedi nikakor ni brez vrednosti, kakor kratkovidni materialist misli. Če ima človek strah, to ni tako hudo, če ga ne prevzame popolnoma zaradi poloma živcev. Ko je v neki bitki nek vojak videl, kako se njegov častnik boji in se je temu smejal, je častnik dejal: »Če bi imel ti toliko strahu, kakor ga imam jaz, bi bil že davno zbežal.« Kdo od obeh je bil hra-brejši? Ne gre toliko za prirodni strah, kolikor za to, da človek razume smisel današnjega zla in mu ne nuja samo fizičnega, ampak tudi duševni in duhovni odpor. Ta odpor pa raste ob spoznanju, da se iz vsakega kaosa zopet rodi nov svet: kjer je kaos, tam je blizu novo stvarstvo! Kdor se tako resnično krščansko usmeri nasproti današnjemu svetovnemu dogajanju, ta ne bo zapadel histeriji in bo vedel, zakaj umira kot junak za domovino in njene bodoče rodove, da bi se jim godilo bolje ko nam.
Nevihte na Hrvatskem
Zagreb, 28 maja. b. Včeraj popoldne je nad vsem Zagorjem, Medmurjem, Podravino in tudi delom Slovenije divjala huda nevihta. Okrog 4 so zakrili nebo temni oblaki, ki jih je vihar gnal z veliko brzino proti severozahodu. Nad Varaždinom in okolico je najprej lahno deževalo, naenkrat pa so nastali strahoviti nalivi, ki jih je spremljala izredno debela toča. V ludbreškem okraju je padala toča debela kakor oreh ter napravila ogromno škodo po posevih, zlasti nad pšenico in ržjo. Hudo so bili prizadeti vinogradi. Nevihta je trajala več ko eno uro. Med nevihto je treskalo in so tudi strele napravile veliko škodo.
Skupina ujetnikov pri Sedanu.
Muslimanski verski poglavar kliče muslimane k domovinski ljubezni
Belgrad, 28. maja. m. Vrhovni poglavar jugoslov. muslimanov reil ul lilema Spaho jc izdal poslanico vakufskim direkcijam in drugim muslimanskim verskim organizacijam .'u ustanovam, v kateri med drugim govori o težkih razmerah sedanjih dni, ki jih povzroča vojno stanje v Evropi. Vrhovip poglavar jugoslovanskih muslimanov Spaho v svoji poslanici poudarja vero v kompaktnost naroda in bodočnost države,, nadalje poudarja zvestobo muslimanskega živlia do države in kraljevskega doma zaradi svobodne izpovedi vere, življenjskih gospodarskih dobrin in enakopravnost. Svojo poslanico Spaho zaključuje s pozivom na muslimanski svet, da jc danes potrebna bratska ljubezen med vsemi državami brez razlike na vero in plemensko pripadnost.
Krematorij bi radi zgradili v Belgradu
Belgrad, 28. maja. m. Kakor znano, je belgrajsko društvo »Ogenj« že dolgo vrsto let ponavljalo svojo zahtevo po zgraditvi kremato-rija v Belgradu. Društvo je svoječusno že dobilo od občine jiotrebno zemljišče ter ima že tudi pripravljen načrt. Z načrtom za zgraditev kreinatorija se je zadnje čase pečal tudi gradbeni odsek belgrujske mestne občine ter je o njem [Kidal ugodno mišljenje. Svoj tozadevni predlog je mestna občina zdaj poslula v na-
daljne poslovanje v gradbeno ministrstvo, ki bo o tej stvari, ki še vedno povzroča prah v javnosti, končnovcljavno odločilo.
Škoda po zadnji povodnji
Belgrad, 28. maja. m. Komisija, ki je pregledala škodo, ki jo je povzročila zadnja povodenj v Adamovičevem naselju v Novem Sadu, je ugotovila, da je visoka voda porušila 705 hiš, poškodovala 299 stanovanjskih poslopij ter da znaša povzročena škoda 21,377.800 din.
Največji banaški mlin zgorel
Belgrad, 28. maja. m. V Petrovgradu je danes zgorel parni mlin, last delniške družbe »Domovinski mlin«, ki je spadal med največje mline v Ba-natu. Ogenj je veliko poslopje popolnoma uničil. Zgorele so ludi velike zaloge žita in moke. Skoda se ceni na 10 milijonov din.
Belgrajske novice
Belgrad, 28. maia. m V Belgrad je dopotoval naš sofijski poslanik g. Milanovič ter je bil sprejet pri zunanjem ministru dr. Cincar Mamoviču.
Slavna knjižnica v Leuvenu spet uničena
Slavna univerzitetna knjižnica v Letiwenu v Belgiji, ki jo jr I. 1926 ustanovil vojvoda Je-an IV. in ki jc bila v bivši svetovni vojni uničena, je bila I. 1920 s |>otnočjo nabranega denarja iz Amerike obnovljena. Zdaj pa. ko so Nemci zasedli Belgijo, je postalo to junaško brabantsko mesto pogorišče in z n jimi je bila vpepeljena tudi knjižnica, ki je vsebovala 700 tisoč knjig.
GajpodaKStuo
Občni zbor ljubljanske borze
Ljubljana, 28. maja 1040.
Danes popoldne je bil v Trgovskem domu v Ljubljani občni zbor članov ljubljanske borzo, katerega se je udeležilo osebno ali s pooblastili 127 članov l>orze od 105, kolikor jih skupno šteje lx> rza.
Občni zbor je vodil predsednik borznega sveta g. dr. Ivan Siokar, prisostvoval pa ie g. dr. Dra-gotiu Trstenjak, načelnik trgov, oddelka kot zastopnik bana in borzni komisar, nadalje zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze trgovskih združenj, ljubljanskega Združenja trgovcev. Društva industrijcev in veletrgovcev. Trgovskega društva Merkur in Kmetijske zbornice.
Po uvodnem pozdravu in ugotovitvi skleiično-sli je predsednik borze g. dr. Ivan Siokar predlagal udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru U. ler Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, nadalje brzojavne pozdrave predsedniku vlade g. Cvetkoviču, ministru trgovine in industrije g. dr. Andresu, ministru financ g. dr. Suteju, ministru za gradbe g. dr. Mihi Kreku in guvernerju Narodne banke g. dr. Drag. Protiču. Po počastitvi spomina umrlih članov je podal g. dr. Siokar uvodno poročilo za občni zbor. Iz njegovega govora posnemamo:
Poročilo predsednika g. dr. Slokarja
Dogodki v mednarodni politiki zadnjega leta niso mogli ostati brez skrajno škodljivih posledic za vse gospodarsko udejstvovanje. ki nas gospodarstvenike v prvi vrsti zanima. Beg kapitalov in zlata čez Atlantik, diskreditiranje vseh evropskih valut kot mednarodno plačilno sredstvo, blokada, uničevanje trgovskega brodovja, ogromna uporaba raznih surovin za vojne in obrambne svrhe itd. so imele za posledico skrajno omejitev in dez-organizacijo svetovne trgovine, velikanske motnje v proizvodnji, tezauriranje gotovine, splošno povečanje obtoka novčanic in vsem tem pojavom primerno povišanje cen. V gigantski borbi za supre-inacijo v Evropi in na svelu se male in manjše države, tudi če so popolnoma nevtralne kot je Jugoslavija, nahajajo med dvema mlinskima kamnoma in občutijo vse težave mednarodne politične in gospodarske napetosti in nejasnosti.
Po treh letih dobre gospodarske konjunkture je ostalo pri nas tudi preteklo leto v glavnem v znamenju ugodnega razvoja in šele proti koncu lela so se v nekaterih važnih strokah, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja glavnih prekomorskih surovin pokazali znaki težav, ki so se do danes še pomnožile. Zaradi tega so bili zaključki borznih računov za p reteklo leto ugodni in bi obetali dober razvoj tudi za letos, če ne bi nad našim gozdarstvom viseli temni oblaki mednarodnih za-plctljajev, ki nam zakrivajo pogled v bodočnost. Kruia stvarnost je diktirala splošno povišanje davčnih in taksnih bremen, ki ogrožajo rentabilnost dela brez ozira na drakonične kazni, ki jim ukoraj ni primere.
Toda zakon skrajne sile ne pozna Sentimentalnosti. V časih, ko mora zahtevati država haj-večje žrtve, vemo tudi mi, da moramo z razumevanjem, ki nam ga narekujejo težki časi, prevzeti vsako, tudi največje breme brez i>omislekov ali zabavljanja. Notranje spremembe na podlagi sporazuma. doseženega avgusta lanskega leta, nam obetajo splošno konsolidacijo države in končno tudi ustvaritev avtonomne banovine Slovenije. Napram zunanjosti naša država ni bila nikoli tako enotna in složna kot je danes, tako da moremo oprti na našo modro in dalekovidno zunanjo politiko, na moč in odločnost naše oborožene sile, na slavne tradicije naše vojske in na vojaške vrline našega ljudstva mirno gledati na nadaljni razvoj dogodkov in na našo bodočnost.
V težkih časih je naloga predvsem gospodarskih krogov, kol pionirjev ustvarjanja in distribucije vseh za ljudstvo potrebnih dobrin, tla stavijo vse svoje moči v službo splošnosti in da začasno zapostavijo svoje osebne koristi. V tem znamenju sainozalajevanja in duha vzajemnosti bomo uspeli ter končno nadaljevali svojo pot k napredku gospodarstva, kulture in civilizacije.
od devizne kurlaže in sicer za 0.18 na 0.40 milil, din. nadalje dohodki od borznega razsodišča za 0.08 na 0.277 milij. din, dočim so drugi dohodki bili na prejšnji višini. Tudi dohodki od obresti so narasli. Stroški so ostali v glavnem neizprenie-ii jen i. Poleg tega je borza dotirala iz prebitka za 10519 v stavbni sklad 0.5 (prejšnje leto samo 0.25) milij. din. S tem je na koncu leta 1939 narasla imovina stavbnega sklada 2.5 milij. din. Sklad je naložen v treh ljubljanskih velehankah.
Občni zbor je potrdil računske zaključke ter podelil borznemu svetu razrešnico.
Volitve
Nato so bile volitve 0 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 12 članov borznega razsodišču. Soglasno so bili iionovno izvoljeni v borzni svet: ing. Hribar Boris, Kavčič .1. Josip, Niklshacher Kerdo, Skubec Rihard. Paraboli Andrej in Schwinger Rihard.
V	finančni odbor so bili soglasno izvoljeni: Oregorc Ivan. Jovan Janko, Kralj Anton. Ljubic Josip in Soršak Anton, ki so bili že doslej člani borznega finančnega odbora.
V	razsodišče so bili ponovno izvoljeni gg.: Avsenek Ivan, dr. Blinc Leo. dr. Božič Mirko. ing. Ferlinc Bogdan. Friedrich Aleksander, (lolob lio-man, Jovan Janko. Knez Zdenko. Medič Fran. Je-lenič Jernej, Malavašlč Franc in Pielick Ivan.
Takoj ih) končanem občnem zboru se ie konstituiral borzni svet. Za predsednika je bil izvoljen ponovno g. dr. Ivan Siokar, za podpredsednika pa gg. Ivan Jelačin in Hihard Skubec, v upravni odbor pa gg. dr. Basni Josip, ing. \ladimir Remec, Schvvinger Rihard in dr. VVindischer Fran.
Film o milijonih lepih deklet, ki sanjajo o slavi ln umetnosti filmskih zvezdnic!
■ ■	OTk _ ™_ slavna Dtinnjčanka, ki »I j* pribo-
LUISc Kalllfil rila nanefijo naurado b meri tke —akademije 7,a filmsko umetnost.
Dramatska šola
Danes premiera! Ob 16,, 19. in 21 KillO UM0I1 22*21
Borzne finance
V imenu finančnega odbora je poročal njegov predsednik g. Ivan Oregorc o računskem zaključku. Dohodki borze so se lani povečali od 0.65 na 0.92 milij. din. Predvsem so narasli dohodki
Končano zasedanje jugoslovansko-nemškega odbora
Iz Belgrada poročajo, da je končano zasedanje stalnega jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora. Odbor je začel s svojim delom dne 7. maja ter je trajajo delo skoraj tri tedne. Pričakovati je, da bo v kratkem podpisan in objavljen tudi zaključni protokol o delu odbora.
Dovoljena zvišanja cen
Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Prah Adolf, tovarna volnenih in bombažnih tkanin v Kranju, da sme prodajati modri gradi I a po 10.8(1 dinarjev za 1 m na debelo. — Kr. banska uprava je odobrila tvrdki M. Oset, Maribor, da sme prodajati čaj po 220 din za 1 kg na debelo.
*
Dividenda Trboveljske premogokopne družbe.
Po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 27. maja znaša dividenda za leto 1030. 16.50 din čistih, ne bruto, kot smo pomotoma poročali včeraj. Kupone so začeli izplačevati z 28. majem 1040.
Naša delegacija za Rim. Svoječasno smo poročali, da se začne dne 4. junija v Rimu zasedanje stalnega jugoslovansko-italijanskega odbora. Kakor sedaj poročajo iz Belgrada, odpotuje naša delegacija že dne 2. junija v Rim. Ni pa še gotovo, kdo bo vodil našo delegacijo, ali g. Milivoj Pilja, pomočnik zunanjega ministra, ali g. dr. Sava Obra-dovič, pomočnik trgovinskega ministra.
Novi delniški družbi. Trgovinski minister je odobril ustanovitev delniške družjje Jugoslovanska rudarska azbestna d. d. v Belgradu z glavnico 1.5 milij. din. Ustanovitelji so: T. Valaj, inž. dr. V. Rot, O. Vicman, inž. kem. S. Stojšič, Brabec in M. Mejovič. — Nadalje je odobrena ustanovitev d. d. za eksploatacijo premogovnikov pod firmo Radjevina. Ustanovitelji so M. Bogdanovič, T. To-dorovič, D. Zarič in B. Ilič.
Strokovna pojasnila o dobavah itd. iz Nemčije Ih> dajal na ljubljanskem velesejmu od I. do 10. junija poseben urad nemške gospodarske obveščevalne službe. Vsakemu, ki se zanima za dobave, trgovske zveze itd. z nemškimi tvrdkami, bodo tukaj brezplačno postregli z vsemi pojasnili. Tudi prospekti nemških firm vseli gospodarskih strok bodo interesentom na ra/.|X)lugo.	_
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
Dobava. Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do 51. maja ponudbe /a dobavo 120.000 kg negašenega apna, ograjnih štaket ter gozdnih drogov.
Licitacije. Dne 51. maja bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za popravilo vojašnice -»Vojvoda Mišičac v Ljubljani. — Dne 20. juniju bo pri Komandi dravskega žandarme-rijskega polka v Ljubljani licitacija za nabavo ca 250 knb. metrov bukovih drv.
Obisk slovenskih županov na bratskem jugu
Drugi dan je bilo doi>ol(lne posvečeno ogledu nekaterih najpomembnejših belgrajskih občinskih ustanov. Zupani so si ogledali veliko otroško zavetišče, ki služi le kot prehodni dom za zapuščene otroke. Dom sam je postavljen sredi velikega parka v četrti, kjer stoje same vile. Je ogromna štirinadstropna palača, ki že na zueaj dokazuje, da je bila zgrajena po najbolj sodobnih gradbenih načelih. Še bolj pa lo dokazuje notranjost doma. Sprejemnica in drugi uradni prostori so v pritličju, vse nadstropja pa so slrogo ločena in tujec van je nima doslopa. Značilna je ureditev otroških sob. Ker sprejema dom otroke od dojenčkov do štirinajstletnih, so posamezni trakti določeni za posamezne starostne dobe. Prav tako so v teh traktih ločeni prostori za dečke in deklice. Sobe same imajo le zunanjo steno z okni in nasproti tej hodnik. Od hodnika pa so vse ločene s stekleno steno, s katero so prav tako ločene sobe med seboj. Ta način omogoča izredno preglednost nad celini traktom, s kateregakoli mesta na hodniku.

Zupani si ogledujejo vzorno urejeno dečje lavetišče v B#i*c.adu.
Borze
Dne 28. maja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,680.180 din, na belgrajski 9.265.000 din. V elck-tih je bilo na belgrajski borzi prometa 1,470.000 dinarjev.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 140.62- 143.S2
Pariz 100 frankov...... 79.48— S1.7S
Newyork 100 dol....... 4425.00—4485.00
Zetieva 100 frankov..... 993.36—1003.36
Ljubljana — svobodno tržišče: London I funt . . Pariz 100 frankov . Newyork 100 dol. . Ženeva 100 frankov Ljubljana
173.9S— 177.18 . . . . 9S.40— 100.70 . . . . 54SO.OO—5520.00 . . . . 1227.55—1237.55 zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Zagreb —-zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 28.50 denar
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 28.25- 28.S5
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.02, London 14.15, Newyork 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin
ADRIATICA TI B R E N I A
V	NEW-YOKK:
„Uoiiih" 11. VI. Iz. Tmla: 11. VI. i/. lliiliro*« nika — ..(.'o ril'* <li Savina" 11 VI. j i. Gencve
V	HIJKNOS AllIKS:	.....
,.v irjrilio" 1;. VI. i7. (Jenov e. — »Vulcaula 1». VI. Iz Tr-tn : I!'. VI. iz Splita
V	V AI.PA HA ISO:
„Ocoiuiin" 21. VI. iz (Jenov« I n formacije:
IT A LI A LLOYD TRIESTINO
I.J lil LJANA, MlkloAli-eia cenla 13.
178.25, Stockholm 100.25, Sofija 5.50. Budimpešta 79, Atene 3, Carigrad 3, Bukarešta 2.25, lielsing-fors 8.50, Buenos Aires 102.
Vrednostni papirji
Vojna škoda;
v Ljubljani 399—402 v Zagrebu 398—400 v Belgradu 392—394
Ljubljana. Državni papirji: T/c investicijsko posojilo 94—06, agrarji 49—50, vojna škoda prom. 399—402, begluške obveznice 70 blago, dalm. agr. 52—55, 8% lilerovo posojilo 96 blago. 1% Blerovo posojilo 86 blago, 7% slab. posojilo 94 blago. — Delnice: I rboveljska 250 blago.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 blago, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 398—400 (41X1), begluške obveznice 71 blago, dalm. agrarji 54.50—55 (54.50), 4'}', severni agrarji 50.50 do 51.50, ()% šumske obveznice 60 blago, 8% Blerovo posojilo 95 blago, 7% Blerovo posojilo 85 blago, V/c slab. posojilo 95 blago. — Dclnicc: Priv. agrarna banka I7S blago. Trboveljska 249 do 252 (250, 252), Outmann 52— 60. Sladk. tov. Osijek 215 denar, Osj. livarna 160 blago, Isis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 400 den.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promp. 392—394 (397.50, 393), begluške obveznice 60.50 do 61.50 (61), dalm. agrarji 51.50 52.50 (53, 52), 4% severni agrarji 49 denar (49.30). 8"/', Blerovo posojilo (93). 7% Blerovo posojilo 82.50 denar (83). — Delnice: Priv. agrarna banka 174—177 (175).
2itnl trg
Novi Sad. Pšenica: bač. oko!. Novi Sad, bač., srem., slav., gornja ban. 244—246. bač. ladja Tisa 246—248. Ječmen: bač.. srem. 205—207.50. Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 195—197, bač. pariteta Vršac 194—196. Tend mirna, promet srednji.
Sombor. Koruza- bač., kasa duplikat 195—197. Tend. neizprem. Promet srednji.
. ;. ..A
Slovenski župani na Oplencu.
poleg tega pa je najbolj zanesljiv glede izolacije, ki mora biti nujno omogočena v takem domu. v katerem živi lahko do 200 otrok. Vsak novo sprejeti otrok pride najprej v majhno stekleno sobico, kjer leži nekaj dni sam. dokler se ne prepričajo, če ui prinesel s selioi kake nalezljive bolezni, s katero bi mogel okužiti cel trakt. Ko zdravniki ugotove, da je zdrav, pride med svoje vrstnike. Posamezne kolonije otrok v tem domu so kaj ljubke. Dojenčki imajo svoje majhne posteljice in skupne spalnice, nadzirajo pa jih zaščitne sestre. Mladež, ki že hodi in čeblja, pa še ni dosegla starosti za vstop v ljudsko šolo, ima zopet svoje spalnice pa tudi dnevne sobe, v katerih se igra in zabava. Poleti ima ta mladina seveda dovolj prostora na mikavnih igriščih v parku doma. Šolo obvezna mladina je zopet v svoji skupini, vendar ne hodi v šolo izven doma. V domu so namreč učiteljice in za posamezno skupino skrbi učiteljica. ki gleda na lo. da dobe otroci potrebni pouk in zabavo v dnevnih sobah ali v parku. Pouk je v glavnem individualen, to se pravi, učiteljica vsakega otroka, ali pa prav majhne skupine^ poučuje posebej. To je nujno potrebno, saj včasih pridejo v dom tudi otroci, ki bi po letih morali že imeti več razredov ljudske šole. pa ne znajo uiti pisati. To je razumljivo, če upoštevamo, tla se v ta dom zatekajo v glavnem otroci, za katere se starši ne menijo, nezakonski otroci, sirole ild. Seveda v tem domu večina otrok ne ostane dolgo, saj služi le namenu, da reši nedolžno mladež z belgrajskih ulic. Prav zaradi tega je lahko v dom sprejet vsak otrok, če tudi ni doma iz Belgrada. Največ bivajo otroci povprečno ik> mesec dni v domu tako, da se navadijo reda. potem pa jih pošiljajo ali v domovinske občine ali pa v oskrbo zdravim družinam, torej v rejo. Po svoji celotni ureditvi je dom nadvse vzorna in sodobna ustanova in je prav gotovo na vsem Balkanu najlepše in največje prehodno otroško zavetišče.
Belgrajska elektrarna
Na hitro so si župani ogledali tudi veliko vrtnarijo belgrajske luc-stne občine m nckai za
vetjšč proti napadom iz zraka. Belgrajska občina je zgradila veliko število zavetišč v parkih. Ta so podobno urejena kakor zavetišče na Kralja Petra trgu v Ljubljani. Trdnejša zavetišča pa gradi v nekaterih šolah v kletnih prostorih. Zanimiv je bil ogled velike električne kalorične centrale, ki oskrbuje v glavnem Belgrad z električnim tokom. Centraia je postavljena na obrežju Donave tako, <la dovažajo lahko premog zanjo kar z vlačilci. Te rztovarja žerjav, ki naklada premog na veliko razkladišče ob centrali, od koder gre premog v posebne drobilce in nato naprej v jaške nad pečmi. Velika centrala ima osem ogromnih parnih kotlov, nalaganje premoga pa je popolnoma avlo-motorizirano, kar je razumljivo, če upoštevamo, dn pokurijo na dan pri polni obremenitvi kotlov do 35 ali celo 40 vagonov premoga. Premog je sicer nekoliko manj izdaten, kakor naš velenjski, je pa razmeroma blizu in ie zanj ugoden ceneni prevoz po Donavi. Temu primerna je seveda tudi sila, ki jo premore elektrarna, nekaj nad 40.000 konjskih sil. Ne zaostaja mnogo za Falo in kar je najbolj zanimivo, tudi kapital, ki ie zgradil lo elektrarno je isti. kakor lastnik falske elektrarne. Elektrarna torej ni last mestne občine belgrajske. Pač pa elektrarna prodaja tok mestni občini, ki ga potein na drobno razprodaja naprej. Pogodba je taka. da bo vsa elektrarna po 25 letih prešla brez odškodnine v last belgrajske občine. Strojne naprave same so ogromne in ie v strojnici postavljenih 5 mogočnih turho-generatorjev, med katerimi premore največji 12.500 kw.
Poučen je bil tudi obisk občinskega ambula-torija za kožne in venerične bolezni, ki ga vodi mestna občina in ki je po svoji skrajno socialni ureditvi edinstven zavod te vrste, kar še posebej dokazujejo številna uspešna ozdravljenja. Popol-rlne so se župani še ogledali palačo narodne skupščine iu palačo senata. — Deputacija županov je bila la dan sprejeta tudi od podpredsednika vlade dr. Mačka. Na večer pa so imeli župani skupno večerjo. na katero so povabili nekatere belgrajske Slovence, posebej uradnike. Na večerji je bil tudi senator Sinode j.
Na Avali in Oplencu
Tretji dan je bil namenjen obisku Avale in Oplenca. V zgodnjem jutru so se odpeljali župani z avtobusom belgrajske občine i>o lepi asfaltirani cesli. ki vodi skozi živahno pokrajino proli Avali, visokem hribu, na katerem je postavljen mogočen spomenik neznanemu vojaku. Avala je bila brez-dvoma za vse, ki so io obiskali prvič, prijetno presenečenje. Nad 4 in pol km dolga asfaltirana cesta se pne proli vrhu Avale, kjer je sredi velikega in lepo urejenega parka postavljen arhitektonsko dovršen spomenik, zamisel slavnega Meštroviča. S|x>-nienik sani s svojo enostavnostjo in velikimi dimenzijami napravlja na slehernega gledalca najgloblji vtis. Tu so vsi župani počastili spomin vseh borcev za svobodo, predsednik zveze u. Nande Novak pa je položil na grob lep lovorjev venec.
Pot je vodila župane naprej jx> lepi asfaltirani cesli skozi prekrasno in bogato Šumadijo. srce nekdanje Srbije, do Toi>ole, nad katero kraljuje na lepem gričku mogočna cerkev na Oplencu. '/.a vse je bil obisk Oplenca posebno doživetje. Najprej so župani obiskali grob kralja Aleksandra. Predsednik zveze pa je imložil prekrasen venec na grob. Precej časa je zahteval ogled te najlepše cerkve na Balkanu, katero je postavil kralj Peter I. kot zadužbino iz svojega zasebnega premoženja na svojem posestvu. Kralj Aleksander je dediščino svojega očela prevzel in io bogato okrasil z mozaiki tako, da ima rorkov nn Oplencu tiad 8000 m' mozaikov, s čimer se ne more ponašali nobena še tako bogata rerkev na svelu. Zanimiv je bil ludi ogled muzeja, v katerem so zbrani številni venci iz plemenitih kovin, ki -o jih častilci in javne ustanove položili na grob kralja Aleksandra. Sprehod po zasebnem vrtu kraljevega posestva je nagradil vse udeležence s prelepimi razgledi na pokrajine, ki so bile vedno doni slavnega junaštva in zibelka naše kraljevske dinastije.
(Dalje.)
2)ju?£me novice
Koledar
Sreda, 29. mni»: Marija Magdalen« Pazzi, devica; Maksim. Zadnji krajec ob 1.40, Ilertchel napoveduje lopo vreme.
Cctrlek, JO. maja: Ivana Orleanska, devica; Ferdinand.
Novi grobovi
+ V Belgradu je mirno v Gospodu zaspala gospa Josipina KerSovan, soproga načelnika mi-irstrslva za notranje zadeve v p. g. Vekoslava Kcr-šovana. Pokopali so jo 26. maja na novem pokopališču v Belgradu. Pogrebne obrede jc opravil pre-vzvišeni g. nadškof dr. Josip Ujčič. — Naj blaga rajnica počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Zagorju ob Savi je umrla gospa Antonija H o č e v a r. Zapušča soproga in štiri otroke. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
Duhovniške spremembe v lavaiitinaki škofiji. Umeščen jc hil za župnika v liornji Lendavi g. Ivan Kalen«', provizor istolum. Postavljeni so liili jm,: Alojzij Cigliir. kaplan v Beltincih, za provizorja pri Sv. Juriju oh Pesnici; Alojzij Peitler, 1. kaplan v Slivnici pri Mariboru, za provizorja na Zdolah; Ivan Sukič, kaplan v (Jankovi, zu provizorja v Gor. Pet rove i h. — Nastavljeni so bili za kaplane gg. se-nieniški duhovniki Jožef (ijuraii v Zrečah, Avgust ŠlHHPer pri Sv. Pelru pod Sv. Gorami, Jožef »«iit-nian v K ranili z delokrogom na Tišini, Adolf 1'ikl v I tel l i uči Ii, Božidar Božič v ftmarlnem oli 1'aki, Alojz .la kopiti u v Slivnici pri Mariboru (II.), Maksimilijan 1'ruh v Črensovrili, Franc Cnsl ml., resign, župnik na Zdolah za kaplana v CilištMlju z delokrogom na Dolu pri Hrastniku, Anton ILuižel, sale-zijauei'. iz Veržeja, za kaplana pri Sv. Marku niže 1'iuja. — Hesigniral je na župnijo /.dole g. Franc ( asi ml. — Umrl je 20. aprilu v Gornjih Petrovcih I a mošnji župnik g. Anton C'irič v 60. letu starosti.
—	.\'a lielfsrnjffki univerzi je bila dne 27. maja promovlrnmt za doktorja medicine g. Tatjana Zu-lokar iz Ljubljane. Cestilamo!
= Poročila sla se v cerkvi Sv. Cirila iu Meloda /.a Bežigradom g. d;. Alfred serko in gdč. Lojzka Vindišarjevu, uradnica finančne direkcije. — V Novem mestu sta se poročila g. Slavko Lazar, uradnik PAB iz znane ugledne 1-ožarjeve rodbine v Ljubljani i" gdč. Slavka Košakova, učiteljica. Novo-poročencem želimo obilo božjega blagoslova.
—	|z vojaške službe. Napredovali so za strokovnega majorja kupolan I. razr. Kvgenij Uomii-revski. štelo od 31. dec. 1988. za iiastaviiika-uči-tolju vojaških šol (i. pol. skup. Viktor Ladenhituser, doslej v 7. pol. skup., za inženirja-arhitekta 7. pol. skup. Dušaii Pavešif. doslej v 8. pol. skup., za strok, državnega mojstra 7. pol. skuj). Vincenr (ierhredpr, doslej v S. pol. skup. Upokojeni so na svojo prošnjo: divizijski general Djordje Popovi* in inženirski brigadni general Miloš HlameilkoVif, ki sla prevedena v rezervo, pehotni polkovnik Krešimir Košak in topniški polkovnik Franjo Dobički, ki sta -prevedena v rezervo, ler inženir (i. pol. skup. Janku (»ra-hor. Odlikovani so z redom Belega orla IV. stop. div. general Djordje Popovi? in inženirski brigadni general Miloš HliuilPilkovič, z redom Jugoslovanske krone V. sttopnje peh. major Vladislav Hobek. — Upokojena sta peli. mirednik-vodnik I. razr. Anton Žorak iu peh. iiiireilnik-vodnik I. razr. Ivan Murus. Za aktivnega inženirskega kapolana II. razreda je napravi i/.| it inženirski poročnik moruurke iuž.
Ivan Markiis, za rez. strok, podporočnika pa rez. narednik vodnik it. razr. Friderik Bogatin iu rez.
mornariški narednik Matej Hode.
*
—	Za mir. Spričo strašnega prelivanja krvi tolikih narodov ki se bijejo za obstoj, vsepovsod dvigajo k nebu molitve in prirejajo procesije za mir. Celo listi narodi, ki so doslej spali v nebriž-noeti, so začeli uvide vati, da sc jc obrniti k Bogu in v javnih božjih službah prosijo nebeško pomoči. Med narodi, ki prvačijo v prošnjah za mir, je gotovo slovenski narod. Na več krajih prirejajo po-božnosti in te predvsem k Mariji, ki se ne imenuje zastonj »Pomočnica kristjanov«. Ta namen bodo imele tudi pobožnosti, ki bodo 1. in 2. junija v čast Mariji Pomočnici kristjanov na Rakovniku. Molili bruno, da Bog po Marijini priprošaji ru« vojnih strahot našo domovino, vojujočim državam pa čimprej podeli mir in medsebojno spravo. Pridite v obilnem številu! Čim več bo src, ki bodo vzdihovala k nebu, tem bolj gotova in večja bo božja pomoč. Romarjem, ki se bodo udeležili slavnosti, je dovoljena polovična voznina in sicer od 31. maja do 2. junija za prihod v Ljubljano, od 2. do 4. junija za odhod iz Ljubljane. — Popoldanska nedeljska procesija bo [ilmana.
Pozor: Danes po sveže R.BE!
Sardelice din 8'— din, skuše 12*— din kg
„RIBA" -1. Ogrinc, Ljubljana
—	Cesta Jeperca-Labore zaprta za promet. Z
31. majem 1940 se zaradi dovršitvenih del na drž. cesti št. 2 v odseku Jeperca-Labore ta odsek zapre za čas 10 do 14 dni. Promet v smeri Ljubljana-Kranj gre po banovinski cesti Medvode-Mavčiče-Labore, promet v smeri Kranj-Ljubljana pa po banovinski cesti Stražišče-Suha-Jeperca.
—	Učne knjige na srednjih šolah. Kmalu bodo sklepali učiteljski zbori o učnih knjigah za šokko leto 1940-41. Zelja staršev je, da bi bile na slovenskih srednjih šotah po možnosti iste učne knjige. Koliko denarja velja starše, če morajo iz tega ali onega vzroka dati otroka na drug zavod in mu ku- j piti zopet nove knjige! Povem samo en primer: V Sloveniji imamo v nižjih razredih srednjih šol kar tri učne knjige za- botaniko! Uvedla naj bi se samo ena, in sicer tista, ki ie najnovejša, ker ustreza gotovo učnemu načrtu najbolje. Ko bi se učiteljski zbori ne odločili za iste učne knjige, pa naj poenoti stvar prosvetni oddelek, ko bo sezname potrdil. — Oče.
atenski sod daje fmuiftmi našim
elegantnim, /a/ikirn, robupmtun oeolmn. knlBV seiinliavite pri
—	Reklamacije vabil k otvoritvi XX. Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od I,—10. junija, izvolile naslovili na velesejemsko pisarno. Vabila so že razposlana, vendar pa je pri obilici dela inogdee, da vabilo po pomoti morda ni bilo komu poslano.
—	Razpis službe. Štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema do dne 10. junija lustiio-
Veličastna proslava 39. peš. polha v Cel\u
Nad 3000 ljudstva in vojske je proslavilo spomin na zmagovite boje celjskega polita leta 1919 na Koroškem
Celje, 28. ninjUlOlO.
28. maj, dan zavzetja f'riie, je praznik celjskega polka. V .-h la> leto proslavi HO. p. |>. la spominski dan na zmagovite hoje naše vojske na Koroškem. a letošnja proslava je bila šo posebno prisrčna in lepa.
Vojašnica kralja Petra I. na Dečkovem trgu je bila vsa v zastavah iu zelenju. Pred vhodom sla siražila polog vojakov še dva fanta v narodnih nošah. Po sv. maši v opatijski cerkvi, katere so se udeležili člani I.KB, krajevne organizacije v Celili, je bila pred spomenikom padlih koroških borcev na dvorišču vojašnice kralia Petra I. žalna svečanost. Po prihodu poveljnika 39. p. p., g. polkovnika Dolarja Llhcriitn in |h> pozdravu polkovne iu Malgajeve zastave, ki so jo prinesli koroški borci, je zaigrala vojaška godba, takoj nato pa je vojaški duhovnik g. Nikoli? Dušan opravil pred spomenikom žalne obrede. V počastitev padlih je častna čela oddala tri salve, godba 30. p. p. pa je pod vodstvom dirigenta g. podporočnika Fabjanovič« odigrala žalno koračnico. Po molitvah je zbor vojakov in koroških borcev zapel pod vodstvom g. Kronovška žaloslinko Oj Doberdob . To je bila bolj interna proslava, vendar so se je udeležili številni zastopniki oblasti, društev, korporacij in organizacij. Med peljem sla prileteli nad vojašnico dve vojaški letali iu še bolj povzdignili svečanost.
Polkovntl proslava se ie pričela ob 10. dopoldne. ko se ie vojaštvo in občinstvo zbralo na velikem Dečkovem trgu in ga napolnilo. Slave se je udeležili) -kupno nad 3000 ljudi, Posebno lepo je bilo videli občinstvo in gimnazijsko mladino, ki se je udeležila slave z ravnateljem Mravlja-kiim in profesorskim zborom pa čelu. Slava se je pričela s prihodom poveljnika 39. p. D- s- Defitrja. ki je ob spremstvu podpolkovnika g- Stelaiiiivjfa in arliutanln pregledal bataljone in Pete koroških in Maistrovih borcev. Nalo je poveljnik g. Dnlar I »ozdravil zastopnike oblasti, uradov, drušlev in organizacij. Med' številnimi oilličniki *o bili predsednik mest im občine g. tir. Vnr-if. senator «■ Mi-hrlfir. okrajni načelnik e- <lr. Zobec, poveljnik ioinškegH okrožja polkovnik e. Čilska. opat k. Peter J u ra k. predalnik upraviiea« sodišču u. ilr. Likar, predsednik okrniiiena sodišča g. ilr. \ iilo-lič bivši poslanec Tciiersrhiih. orožniški poveljnik major ViiidaKijcvif, major BHrnr.; immIžupan K- stnrnieiki. ravnatelji šol, zastopniki društev. korporacij itd.
Po igranju godbe so se pričeli obredi. Katoliške je opravil g. opat .fnrnk. pravoslavne pa g. Nikolič Dušan. Po obredih ie slopi! prod bataljone poveljnik g. Drla r in spregovoril;
Pred 21 leli, ko so močne vojske na raznih frontah izvršile po "> letnem bojevanju svojo dolžnost in z mečem izvojevale resnično zmago, je zasijal nam vsem dan svobode. Prepričani smo, da niso zastonj tekli potoki krvi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za Io svobodo je bilo potrebno vzeti v roke puško in stali na braniku naših pravic. Najtežje borbe so pretrpelo naše čete na naši se-verozapadnl meji. V teli borbah sc je zmagovito tldejslvoval naš 39. pesadjjski polk, v katerem so bili v največjem številu dobrovoljci iz Mežiške, Savinjske in Mislinjske doline.
Polk se je vedno odlikoval z visoko moralo in požrtvovalnostjo in se izkazal pred 21 leti pri zavzetju Črne, v kateri jo z junaškim zaletom zavrnil sovražnika čez Dravo in ga pregnal celo na samo (losposvnlsko polje, kier so na kaiiienitem prestolu nekdaj kronali Slovenci svoie kneze. ", ,, 4 , , ,< / A4 . f - ». t * ' . * . , a . .,D p bi ostali li junaški podvigi našega polka v spomin vsem našim potomcem, ki bodo imeli rast in dolžnost služiti v njegovih čelah, ie določeno, da proslavlja naš jiolii vsako leto 28. maj kol spomin na te zmagovite bojo. Naj vam ostane la dan v zgodovini našega polka trajna pobuda zlasti v današnjih dneh, ko morajo bili majhni narodi pripravljeni prej na smrt, kakor na sužnosl..
G. polkovnik se jo nalo spomnil vseh imen častnikov, podčastnikov iu vojakov, ki so padli v leli borbah. Tem junakom ie zukliral poveljnik Slava , vojaštvo in občinstvo pa je z. gromkim vzklikom Slava! . ki iu zavaloval i>o vsem slovenskem Celju, počastilo spomin onih, ki so žrtvovali življenje zn vsako ped slovenske zemlje.
Svoj govor je zaključil, da bomo znali ceniti le velike žrlvn in da bomo vedno pripravljeni, da ne bomo sramotili njihovega spominu. Nu koncu jo poveljnik pozval vojaštvo, da vzklikne vrhovnemu poveljniku naše vojske Ni. Vel. kralju Pelru II. Po Dečkovem trgu ie zavaloval mogočim klic Nj. Vel. kralju Petru 11.. izraz, zvestobo in ljubezni našemu vladarju.
Po končani proslavi se je razvil z Glazije i>o mostnih ulicah velik vojaški mimohod, ki je trajal Ki minut. Občinslvo io priredilo vojaštvu viharne ovacijo, ploskalo in vzklikalo.
Zvečer je ljubljanska opera uprizorila ob priliki proslave 39. p. p. v celjskem mestnem gledališču opero Gorenjski slnvček . Gledališče je bilo polno do zadnjega kotička. Prireditve so se udeležili zastopniki vojaške in upravne oblasti.
Tako jo slovensko Celje najlepše proslavilo s | K) 111 i 11 zmagovitih bojev na Koroškem. vs;i slavno.-! pa je pokazala, kako tesno i" združena naša junaška vojska in slovenski narod.
ročno pisane ponudbe za sprejem vodovodnega in-šlalaterja-dueviiičiirja za vodovodno inštalacijo v ribniškem garnizonu.
—	Itazpisa. Nižja šola vojne akademije sprejme b-tos 650 dojencev. Prošnje je treba vložili do dne 10. avgusta 1940, najpozneje do ft. septembru 1940 pa za one dijake, ki polagajo višji tečajni izpit konec avgusta. — Letalska akademija v Pančevu bo letos sprejela 100 gojencev. Prošnje je treba vložili do Io.avgusta. — Podrobnosti prinaša >Služ-beni vojni list. št. 19 z dne 20. milja 11140. Interesenti ga dobe na vpogled na vseh vojaških okrožjih in orožnlških postajah.
—	Občni zbor Zveze združenj gostilnfčarsklh obrti za dravsko banovino je preložen na poznejši čas.
— Po pogostni nosečnosti morejo žene ■/. dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Jnsefovo« grenke vode, zaužite na tešče, z lahkoto doseči izpraznje-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Fnuiz-Josofova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
O url. reir. S. br. sim-t/.tj.
—	Praznik Marije Pomočnice v Soboti. Salezi-janski zavod Martinišče v katerem stanuje 110 dijakov soboške gimnazije, je tudi letos slovesno praznoval praznik Marije Pomočnice. Ta lepa slavnost je postala zadnja leta splošen praznik za vso okplico, saj prihajajo na ta dan v Soboto verniki iz vsega Prekmurja. V soboto je bila veličastna procesija z bakljami iz farne cerkve v Martinišče, na čigar strehi je žarel daleč viden križ iz rdečih žarnic. V nedeljo dopoldne je bila sv. maša na prostem, ki jo je daroval mons, g. Lovrec iz Ljutomera. Popoldne pa je bil po soboških ulicah obhod z Marijinim kipom. V sprevodu je dulga vrsta vernikov prepevala nabožne pesmi, vmes pa so igrale tri godbe. Sprevod po mestu je trajal nad eno uro in ie bil živ dokaz neomajnega zaupanja, s katerim se zateka naše verno ljudstvo v sedanjih razburkanih časih pod varstvo Marije Pomočnice.
—	Vabilo prostovoljnim sodelavcem za zaščito otrok v primeru vojne. Jugoslovanska Unija za zaščito otrok vabi k prijavi prostovoljne delavce, ki bi hoteli opravljati prostovoljno razna dela v primeru potrebe evakuacije otrok, bodisi za nego malih otrok, bodisi kot vzgojitelji ali vzgojiteljice, bodisi za ekonomsko ali administrativno službo, kakor tudi za gospodarsko službo. V poštev pridejo le žene in oni moški, ki niso vojni obvezniki. Vsi, ki bi hoteli takšno delo sprejeti, naj se s področja mesta Ljubljane javijo v pisarni Jug. Unije za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Prijave se sprejemajo od 8—13 in od 16—18. Kdor bi se ne mogel osebno prijaviti, hotel pa bi se prijaviti pismeno, naj v pismu navede ime in priimek, poklic, izobrazbo, rojstni datum, kraj rojstva, pristojnost, ali je prijavljenec samski ali poročen in koliko otrok irna, za kakšno delo se prijavlja ter Ijlfen naslov stanovanja. S področja mesta Maribor™ Celja in Ptuja, kakor tudi iz drugih mest naj se reflektantje prijavijo pri tamkajšnjih krajevih odborih Jug. Unije za zaščito otrok. — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Ljubljana.
—	Obrtna higiena je naslov novega skioptič-nega predavanja, ki ga je dala izdelati Delavska zbornica. Predavanje ima 78 slik, ki nazorno prikazujejo, kaj bi morali delavci v najrazličnejših poklicih vedeti, da bi varovali svoje zdravje, Predavanje pojasnjuje, kako raste in pada delovna moč človekova, telesne sposobnosti, ki so potrebne za posamezne poklice, zavarovalne naprave, ki bi jih morale po zakonu imeti delavnice in tovarne, priprave in načine za prvo pomoč v nezgodi, delavčevo prehrano, domačo higieno itd. S tem predavanjem bi se morali seznaniti vsi delavci. Delavska zbornica brezplačno izposoja tekst predavanja in slike registriranim strokovnim organizacijam pod običajnimi pogoji, ki veljajo za izposojanje njenih skioptičnih pred?vanj.
Protituberkulozni zvezi v Ljubljani je poklonilo učiteljstvo ljudske šole na Igu znesek 140 d:n namesto venca na krsto očetu učiteljice g. Miklav-čičeve. Za velikodušen dar se Zveza najtopleje zahvaljuje in prosi, da se je ob sličnih prilikah na enak način tudi drugi spominjajo. — Protituberku-lozna zveza v Ljubljani,
—	Kararobol motociklov. Iz Šmarjeških toplic nam poročajo: Šmarjeta je že precej motorizirana. Vsak bi rad čim hitreje prišel do cilja. Tako bi rad v nedeljo 26. t. m. g. Anton Grundner, trg. pomočnik v Šmarjeti, z brzo vožnjo na motorju prepeljal g. Škrilja iz Mirne v Št. Jernej. Pri gostilni »pri Nacetu< pa pridrvi nasproti motor g. učitelja Miheliča in ker Grundner ni pravilno vozil, je katastrofa liila neizogibna Trčila sta — motorja razdejana, Grundner ob roko in bo morda celo ob življenje, Šrilj ob nogo, Mihelič in njegov spremljevalec Mole imata precejšnje poškodbe. Grundner-ja in Škrilja je reševalni avto iz Novega mesla odpeljal v kandijsko bolnišnico.
—	Otroška nesreča. Zvonka Filipič, 7 letna hči elektromenterja iz Krapja, se je igrala pri sla-moreznici in si poškodovala prste na levi roki. Prepeljali so jo v soboško bolnišnico.
—	Mura je naplavila truplo v vasi Krogu pri Soboti. Dva posestnika iz Bakovcev sta pri stranskem rokavu reke Mure našla truplo in ga potegnila na suho. Iz krstnega lista in vojaške knjižice, ki ju je imel utopljenec pri sebi, je razvidno, da je to Alojzij Nekrep rojen 1. 1CX)5 v Sladkem vrhu, občina Velka, okraj Maribor levi breg. Iz dejstva, da je imel preko ramen zvezane čevlje in klobuk zataknjen za telovnik, je razvidno, da je hotel v domačem kraju preplavati reko, pa je v deroči in mrzli vodi utonil Morda je k temu pripomogel tudi alkohol, saj je imel ulopljencc v žepu še steklenico s pol litra žganja. V žepu je imel še 5 mark in pa poziv k vojaškim vežbam v Mariboru. Morda se je hotel odtegniti vojaški službi. Truplo jc moralo ležati v vocli 1—2 tedna. Prepeljali so ga na pokopališče v Krog.
dbuZavi
*	Pri Kninu so izkopali mnmutovo lobanjo.
Nedaleč ml kniiui le/i vas Strmica. v čiji okolici sc nahaja srebro in svinec ter velike plasti lignita. Pri kopanju so te dni delavci naleteli na mnmutovo lobanjo. Lobanja in štirje zobovi so dobro oh run jeni. Vsak zob telita tri do štiri kilograme. Upajo, da bodo pri nadaljnjem kopanju našli se okostje mamutu.
*	Bojeviti sestri. Pred malini senatom okrožnega sodišča v šibeniku je bila te dni zanimiva razprava, ki priča o prepiri j ivosti iu bojevitosti dveh žensk. Sestri Ika in Iona 1'i-|Hinič i/ vasi Piv amntovca st n bili obtožciij. da sta s palicami napadli gozdnega čuvaja in pet orožnikov. Ko sta se decembra meseca nekoč vračali proti domu z oslom, ki je bil težko obložen s kurivom, slu srečali gozdnega čuvaja,
Ljubljana, 29. maja
Gledališče
Drama: Sreda, 29 maja: »Severna lisica«, Red Sreda. — Četrtek, 30 nuja: »Revizor«. Red B. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. — Petek, 31. maja. »Jakob Ruda« Igrajo maturanti Klasične gimnazije )«sven, — Sobota, 1. junija: »Naša kri«, Premiera Ptemiers/<| abonma.
Opera: Sreda, 29 ma|a: >Boris Godunov«. Pre-micrski abonma. Gostovanje baritonista inž. Ni-kole Cvejiča, člana hclgrajske opere. — Četrtek, 30 maja' »Kleopatra« Red Četrtek. — Petek, 31. maia: Zaprto — Sobota, 1, junija: »Evgenij Onjegin« Red A Gostovanje baritonista ing. Ni-kole Cvejiča, člana belgrajske opere, — Nedelja, 2 junija: »Tosca« Gostovanje Teje Laboševe iz Zagreba in Borisa Popova. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Sreda, 29. maja, 7 Jutranji pozdrav — 7.0" Napovedi, poročilu — 7.13 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Nekaj lažje komorne glasbe (plošče) — 12 30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koračnica slavnih skladateljev (plošče) — 14 Poročila — is Mladinska ura: u) O potresih (g. prof C. šlebinger). b) Kaj pravita znanost in tehnika (g. prof M. Adlešič) — 18.40 Delavec in 11 u rod (tf. H udolf Siiiersu) — 19.20 Nac. ura: Predavanje inšpekcijo narodne obrambe — 19.4« Objave — 19,30 Rastline ropn-rice (g. dr. Maks Vraber) — 20 Akademski pevski kvintet — 20 4> Pesmice iz zvočnih filmov — 21.13 Solistični koncert: Violoncello (gdč. Karo I a Jeraj) s spremi ievun jem klavirja (g. prof. P. ši v ic) — 22 Napovedi, poročila — 22.1^ Slovenske narodne s spretuljevuujem Iniriuon.ke. spremlja g. A. Stanko.
Drugi programi
Sreda, 29. 11111 ja: Belgrajska kratkovalovna postaja: VUA, YIJB (49.18 m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69111): 1.35 Oddaja za južno Ameriko — YUG (19.69 111): 5.00 Ochlaja zn severno Ameriko — Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Ljubljana — Bratislava: 21.15 Cerkv. konc. — Praga: 20 Filli. konc. — Sofija: 19.50 Verdijevo opera Aida« — Boromiinster: 20.40 Ork. konc. — Budimpešta; 19 30 Opera — Bukarešta: 20 Romunska gl. — Trst-Milnn: 20.15 Musorgskega opera »Boris Godunov« — Riin-Barit 21.15 Simf konc, — Florenca; 19 Nur. gl. — Sottens; 20.45 komična opera.
Prireditve in zabave
Učenci klasične gimnazije v »Drami«. V petek 31. maja bodo nastopili višješolci klasične gimnazije v Ljubljani — predvsem letošnji maturanti — v dramskem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je dovoljno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Starši, podprite idealno stremljenje mladine — eventualni čisli dohodek ie itak namenjen maturantskemu podpornemu skladu — ter obiščite predstavo Vstopnice se dobe pri šolskem slugi klasične gimnazije (To-manova ulica)
Naše dijaštvo
Kongregacija akademičark ima drevi ob četrt na oserti redni sestanek v frančiškanski kapeli Pridite polnoštevilnol;
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr Kmet, Tyr-ševa (Dunajska) casta 43: mr Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7,
ki je vedel, da sta to kurivo nukrailli, Po kratkem besedičenju sta sestri začeli čuvaja j)re-teputi s palicami. Nu vpitje napadenega je prihitelo pet orožnikov iz bližnje vasi. Sestri se pa nista podali. Ker orožniki niso hoteli prelivati krvi, so se umaknili. Pred sodiščem sta se sestri zagovarjali z veliko revščino. Sodišče je to upoštevalo in ju obsodilo pogojno nu dva meseca zapora.
*	Ureditev trgovinskih odnošajev s Španijo. Te dni se je pripeljal v Split s parnikom Ljubljana- španski pooblaščeni minister Garda Liti i -jardo, ki se že dalj časa mudi v naši državi, kamor je prišel zaradi ureditve trgovinskih odnošajev med Španijo in Jugoslavijo. Ker v Splitu nalaga španski parnik »Cauldi« pšenico za Španijo, je prišel Buijardo v Split, da si ogleda, kako se razvija izvoz iz splitskega pristanišča. Z. vsem, kar je videl, je bil španski minister popolnoma zadovljeu.
*	Na čudežen način rešena smrti. V bližini Jagodinc je 17 letna deklica Nada jovanovič pasla ob železniškem nasipu koze. Ena koza je zašla na železniški tir 111 Nada je hitela 'za njo. da bi jo spravilu nazaj. V tem hipu pn je zagledala le nekaj metrov pred seboj belgrajski ekspresni vlak, ki je pridrvel z vso brzino. Prepričana, da jo bo vlak povozil do smrti, se je Nada hitro vrgla med tirnice ih vlak je zilnlral mul njo. Strojevodja, ki je mislil, da so kolesa razmesarila deklico, je mogel vlak ustavili šele okrog sin metrov naprej. Na veliko začudenje vseh ljudi, ki so bili priče nesreče. pa jc Nada odnesla lc malenkostne poškodbe ua nogi.
Ns obmejni carinarnici. »Gospod nadzornik, tn-lo mnžnltflr ir hnlpt na skrivaj nr«tilintaniti Čez mejo slona pa sem ga k sreči zapazil.«
Prvo sv. obhajilo v Skopljn, dne 19. maja 1940.
LJUBLJANA
Ali so pešci v Ljubljani varni?
Ljubljana, 28. maja. V vseh velikih mestih imajo za pešce po ulicah in po križiščih zaznamovane prehode: take prehode ima že dalj časa tudi Ljubljana in jih bo imela vedno več. Ti prehodi so zakoličeni in omejeni zato, da bi pešci lahko mirno in v popolni varnosti hodili čez ulice in čez križišča. Tak namen imajo ti prehodi drugod po 6vetu, samo pri nas v Ljubljani je to precej drugače.
Samo poglejte na taka križišča in take prehode tako okoli poldneva ali pa proti 18. in 19. uri zvečer. Tedaj boste povsod opazili uboge pešce, kako v gručah in lepo pohlevno čakajo pred svojimi prehodi, ki so tako lepo in daleč vidno zaznamovani. Pešci lepo stoje in čakajo, kolesarji in av-tomobilUti pa drve čez te prehode na vse pretege in tudi z vso hitrostjo. Kolesarji in avtomobilisti se ravno pri teh prehodih pri nas najbolj zaženejo in kar veseli so, če lahko pešca prisilijo, da se mora ustaviti in počakati nanje, da se zvozijo mimo. Pešec v tem prehodu in prometnem varnostnem »okviru« pri nas 6ploh ni varen niti pred kolesarjem ali pa avtomobilistom, ampak mora ravno v tem prehodu najbolj paziti, da ga kdo ne povozi.
Drugod je pa to zelo drugače! Po velikih mestih se mora vsak kolesar in avtomobilist ustaviti pred vsakim takim prehodom, če je v prehodu le kak pešec, in počakati ali pa zavoziti prav počasi, dokler pešec mirno in brez beganja ne prehodi svoje poti v določenem in omejenem prehodu. Če drugod voznik v takem prehodu povozi pešca, s tem zagreši hud zločin, ki se laliko obravnava pred poroto, pri nas bi pa najbrž bil za krivega proglašen pešec, ne pa voznik — V6aj taka je 6edaj praksa v prometu pri teh prehodih.
Pri nas prav pogosto opažamo, kako lepo varnostni organi spravljajo v te prehode pešce; silno strogo sc to izvaja posebno pred glavno pošto. Toda še nikdar nismo opazili, da bi bil opozorjen kak kolesar ali avtomobilist eato, ker je čez te prehode prehitro vozil ali pa vozil čez prehod tedaj, ko so bili v njem pešci in ni počakal tako dolgo, da so bili V6i pešci čez cesto.
Drži, da so bili prehodi urejeni za pešce in za njihovo varnost! Zato se naj to načelo tudi vztrajno in pravilno izpolnjuje in 6poštujel ♦
1 Monumentalne slike s prizori iz slovenske
zgodovine, ki jih je naslikal akad. slikar Gojmir Anton Kos po naročilu gospoda bana dr. Marka Natlačena, bodo razstavljene v Jakopičevem paviljonu. Slike so namenjene, kot že znano, za okras reprezentančnih prostorov banske palače. Da bo razstava vse pažnje vredna, nam jamčijo slikarjevo ime ter predmet in namen velikih figuralnih kompozicij, pa tudi dejstvo, da so to največje oljnate slike izpod slovenske roke. Razstava se prične v soboto, "dne 1. junija ob tričetrt na poldne z uvodnimi besedami gospoda bana.
1 Ljubljanski grad bo v času pomladanskega velesejma od 1. do 10. junija vsak večer slavnostno osvetljen.
1 Križansko žensko društvo priredi danes, t. j. 29. maja ogled Doma upokojencev. Zbirališče ob 4 pred Zavetiščem sv. Jožefa na Vidov-danski ccsti. Članice in prijateljice društva vljudno vabljene!	_
1 Rdeči križ poziva vse one bolničarke in bolničarje, kateri še niso do danes vrnili oblek in halj, da jih vrnejo v sredo, 29. ali četrtek 30. t. m. od 19 do 20 v samarjanski sobi. Stri trg 19. Nujnol 1 Sirene za naznanjanje letalskih napadov bo mestne zaščitni urad spet preizkušal v četrtek, 30. maja ob 11 dopoldne na raznih krajih mesta, na kar opozarjamo posebno na to, da bo v četrtek zadnja preizkušnja siren, ki jih je nabavila mestna občina, pozneje bodo pa sirene tulile le tedal, če bo dejanska nevarnost.
1 Odbor frančiškanske prosvete vljudno naproša svoje člane, da poravnajo članarino najkasneje do 1 junija 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na razpolago za sprejemanje članarine vsako sredo in soboto od 5 do 7 pop. v Škrabčevi sobi, Frančiškanski prehod.	'
1 Darovi Rdečemu križu. Pisarna odvetnika gospoda dr. Lulika je izročila iz neke poravnave din 100, pisarna odvetnika gospoda dr. Fetticha pa iz poravnave D/M din 200. Iskrena hvala.
I Trafike prodajajo legitimacije za obisk ljubljanskega velesejma po din. Priporočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v pred-
prodaju^ zapr(jUi m0(„ji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice.
1 Obvezno cepljenje proti davici prav naglo napreduje in )e mestni fizikat že cepil nad 4(jOO šolskih otrok. V ponedeljek se je pričelo cepljenje tudi predšolskih otrok v prostorih mestnega fizi-kata v Mestnem domu ter so starši hvale vredno pripeljali zelo radi svoje otroke cepit, da je mestni fizikat v dveh dneh s cepljenjem zavaroval že 500 malih Ljubljančanov zoper davico. V mestnem fi-zikatu bo cepljenje trajalo do 6. junija vsak dan od 9 do 11 in 16 do 18. Danes v sredo ob 16 bo cepljenje predšolske mladine v Mostah in v Sp. Šiški v tamošnjih šolskih prostorih, jutri v četrtek na Viču in za Bežigradom ter v petek na Barju, povsod v tamošnjih šolskih prostorih ob 16, Starši se zavedajo, da je cepljenje življenjske važnosti in ni združeno z nobeno nevarnostjo za zdravje, zato pa zelo vestno vodijo otroke cepit, da obvarujejo
zdravje svojih in tudi tujih otrok prad nevarno epidemijo. Mestni fizikat je pa dobil novo capivo, ki zahteva drugo ce pljenje šele čez tri tedne po prvem cepljenju, kar naj starši upoštevajo. Opozarjamo pa spet, da mora biti cepljena tudi vsa ona mladina od 2. do 10. leta, ki je davico že prebolela. Zaradi strogosti zakona o zatiranju nalezljivih bolezni naj se nikdo ne izogne cepljenju, ker mora mestni fizikat neupravičen izostanek ali prekinitev cepljenja po zakonu strogo kaznovati.
1 Za mestne reveže je podaril 5C0 din g. Branko Makar iz Ljubljane. Predsednik Hrv. kult. društva »Napredak« g. Fr. Harazim je mestnim revežem odstopil honorar 100 din, ki ga je dobil za svoje predavanje v radiu; podpredsednik Združenja dimnikarjev za dravsko banovino g. Gustav Lapuh je pa podaril odškodnino 70 din, ki jo je dobil za komisijski ogled kurilnih naprav v banki »Slaviji«. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
I Tatvine koles. Vovk Josip je prijavil, da mu je nekdo izpred gostilne Komidar na Vodnikovi cesti št. 35 ukradel kolo znamke »Royab. Kolo je črno pleskano, vredno 2500 din. — Pred gostilno »Kaplan« na Sv. Petra nasipu je nekdo ukradel Majdič Mariji žensko kolo znamke »Turnir«, vredno 1100 din. — Kolo znamke »Triuinf« jc nekdo ukradel Jagru Janezu izpred gostilne Čeme na Zaloški cesti. — Dijaku Novaku Marjanu je nekdo ukradel kolo znamke »Majesty.. Kolo je temnozeleno in vredno 800 din. — Roje Boži pa je nekdo ukradel kolo znamke »Tropke«.
Kranj
V nedeljo dop. ob 10 je akad. slikar France Godec otvoril razstavo svojih del. Izobešena olja, tempere in monotipije 60 po večini odlična dela, pa je treba Godcu samo čestitati.
Godec ie predvsem močan v portretu (g. Pipa, ga. Špurova, g Lozaj, portret otroka), mojstrski pa je tudi v pokrajini, ki kaže svežost in toplino.
Godec razstavlja 50 del, ki jih je po večini razstavil v Ljubljani. Nova dela so: Lutka kot ribič, portret otrokaf odlično psihološko podan), Frančiškanska cerkev, Most in druga.
Razstavo je že prvi dan obiskalo lepo število kranjske publike. Prepričani smo, da bodo dela slikarja Godca, ki 6o vzbudila v Ljubljani splošno zanimanje, privabila tudi kulturni Kranj v razstavne prostore.
Razstava je v Hotelu Evropa odprta dnevno od 8 do 19. Obisk toplo priporočamo. — vd.
MARIBOR
Strašna strast slaboumnega požigalca
Uniči i ie 55 posestnikom imetje
ter stem povzročil poldrugi milijon škode
Maribor, 28. maja.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes razprava, kakršne še gotovo ni bilo niti v Mariboru, niti pred kakšnim drugim sodiščem v naši domovini. Sodili so požigalca, ki je v teku zadnjih sedem let požgal imetje 55 posestnikom ter jim povzročil 1,546.220 din škode. Ta požigalec je hlapec Avgust Koražija iz Slovenske Bistrice.
Avgust Koražija je star 35 let ter je nezakonski sin, doma iz Taborskega pri Humu na Sotli na Hrvaškem. Ko je sedel danes na zatožni klopi pred sodniki, je napravil na vse že na prvi pogled vtis nekoliko slaboumnega, neodgovornega človeha. V resnici so ugotovili zdravniški strokovnjaki, ki so ga preiskovali v zaporu, da mu je prirojena slaboumnost manjše stopnje, da je njegovo obnašanje otročje ter da ima tudi spomin deloma okrnjen, razsodnost pa je zmanjšana. Ugotovili so tudi, da ima piromansko strast, ter ga prevzema neko posebno veselje in uživanje pri pogledu na velike požare. Ta strast je bila tudi glavna gonilna sila, ki ga je vodila od zločina do zločina.
Od leta 1932 dalje so se dogajali na Dravskem polju, zlasti okrog Pragerskega in Cirkovcev, pa tudi okrog Slovenske Bistrice ter vse gori do Maribora številni požari. Bilo je jasno, da jih povzročajo zločinski požigalci. Skraja je prevladovalo mnenje, da izvršujejo te požige domačini sami iz koristoijubja, da bi si pomagali z visoko zavarovalnino. Res se je sicer ugotovilo nekaj takih primerov, vendar so se požigi nadaljevali tudi tam, kjer ljudje sploh niso bili zavarovani. Z velikimi napori so nazadnje orožniki izsledili celo vrsto požigalcev, tako proslulega Tergleca v Polskavi, ki je priznal 17 požigov ter je umrl v mariborski kaznilnici, potem Korena iz Poljčan, ki je priznal kar 24 požigov ter znanega Lubajnška iz Razva-nja. Pa tudi po aretaciji teh požigalcev so se požari nadaljevali ter so pokazali, da je na delu še nevarnejši zločinec, ki zna svoj posel vršiti skrajno rafinirano in spretno. Končno, ko je dne 26. novembra lanskega leta zgorel posestniku Kumru v Slovenski Bistrici njegov nov kozolec, so dobili slovenjebistriški orožniki pravega požigalca v pest. Ljudje, ki so prišli gasit požar, so videli v bližini gorečega kozolca bivšega Kumrovega hlapca Avgusta Koražijo, katerega so orožniki že poprej sumili požigalstva. Prijeli so ga ter je po krajšem oklevanju požig priznal. Nato so izvabili orožniki iz njega s spretnim zasliševanjem še druga priznanja in nazadnje se je razgrnila pred njimi strahotna slika piromanske strasti, ki je leta in leta uničevala domačije na Dravskem polju.
Koražija je priznal, da je začel požigati že v svoji mladosti. Ker ima res slab spomin, ni vedel več povedati, kje vse je izvrševal te zločine. Usoda ga je metala kot hlapca in priložnostnega delavca iz kraja v kraj in povsod je puščal za seboj pogorišča kot sledove svoje strasti. Nazadnje je prišel leta 1932 v okolico Slovenske Bistrice za hlapca. Služil je pri raznih gospodarjih ter je bil za delo priden. Ponoči pa je hodil okrog na svoje zločinske pohode ter se spuščal celo daleč proč od svojega domovanja. Najbolj je imel na piki Župečjo vas pri Cirkovcih, kjer ,e izvršil nič manj kot 15 požigov. Nato sledijo po številu zločinov Sp. Haj-dina, Zgor. in Spod. Gorica, Brezula, Vrhloga, Po-dova, Slov. Bistrica, Hajdoši, Štrazgojnci, Razva-
Buclc Jones, nekronani kralj ameriškega divjega zapada nastopa kot borec za pravico
in proti nasilju v napetem in borbenem filmu: •n	a	Kino Sloga tel 27-30
ElClnCllIl	Premiera danes ob 16., 10. in 21. uri
I
I
Poslednji gangster
EDVARD G. ROBINSON	Napeta drama, ki se deloma odigrava v Slog Singu.
iriMn MATICA tel- 21-24	Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
Bilo kuda iuKl svuda!
Proizvodi UN ION. Zagreb._
obe stranki čakata na rezultat pogajanj, ki bodo najbrž v Ljubljani.
m Imejitelji gledaliških blokov, ki so zaostali « plačilnimi roki, se naprošajo, da jih poravnajo še pred zaključkom sezone \ si se pa opozarjajo, da l>o so/ona v nekaj dneh zaključena ter nuj izrabijo bloke, du jim ne zapadejo
m Fantovski odsek Maribor III. Danes zvečer ni več telovadbe v magdaleiiski telovadnici. Pač pa opozarjamo člane na občni zbor v lokalu ob 8 (po šinamicah).
m Poulična zbirka — 13.930 din. Preteklo nedeljo je bila zaključna ulična zbirka za sklad Proti-tuberkulozne lige. Nabrali so 13.030 dinarjev.
m Nova tovarna v Dravski dolini. Bivši poslanec, veleindustrialec g. Benko losip v Murski Sobot i je kupil v Bistrici pri I.imbušu posestvo g Franca Pajenka. trgovca iz Zult a. I o posestvo le/i ob potoku Bistrica, v bližini železniške postaje. Benko namerava na tem posestvu graditi novo moderno tovarno mesnih izdelkov, ker je vodotok potoka Bistrica zelo močan, se buvi g. Benko tudi z nnčrti, da napravi na potoku svojo elektrarno. Poleg tega I ki napravil tudi velik vodovod v vznožju Pohorja, ki bo dajal toliko vode. Ha bo preskrbljena tudi cela vas z zdravo pitno vodo. Lega, li a kateri Ik> tovarna stala, je /elo ugodna, ker leži zemljišče bolj nn samem izven naselja ter je ta prostor kot nalašč za mesno industrijo. Ker je kupna pogodba že potrjena, namerava g. Benko že letos pričeti s predpripravami za gradnjo tega velikega podjetja.
m 9800 din so mu odnesli tatovi. Posestnik Pongrac Sušeč na Tolstem vrhu je imel doma spravljenih 9800 din v majhnem lesenem kovčegu pod posteljo. Ta denar je nedavno dobil za par volov, katere je prodal. Te dni pa sta prišla na Tolsti vrh dva neznanca, ki sta se predstavljala kmetom kot mesarski mojster in pomočnik ter sta na videz kupovala živino, v resnici pa sta prežala na ugodno priložnost, da bi kaj izmaknila. Res se jima je ponudila prilika, da sta vdrla v Sušcovo hišo, ko ni bilo nikogar doma ter sta potem izginila z najdenim bogatim plenom.
nje, Lokanja vas in celo Sv. Kungota ob severni meji. V večini teh vasi je Koražija služil kot hlapec ali pa se je nekaj časa mudil kot delavec ter je tako dobro poznal krajevne razmere.
Kot že omenjeno, je oškodoval Koražija s svojimi požigi 55 posestnikov. V sedmih nadaljnjih primerih se je posrečilo ljudem podtaknjene požare še pravočasno pogasiti- ter škodo preprečiti. Vsega skupaj je zaradi njegovih požigov zgorelo 46 gospodarskih poslopij, 3 stanovanjske hiše, 1 senik, 1 listnjak, 8 kozolcev, 1 mlin ter tri podstrešna stanovanja. Enemu posestniku je zgorela tudi večja zaloga lesa. V mnogih primerih je s svojim požigom uničil imetje večjemu številu posestnikov, tako pri usodnem požaru dne 15. maja 1932 v Župečji vasi, kjer je zažgal posestniku Zafošniku gospodarsko poslopje, pa je potem pogorelo 7 kmetov in je znašala škoda 230.000 din. Večje požare je povzročil s svojimi požigi tudi v Razvanju, kjer je znašala enkrat škoda 170.000, drugič pa 100.000 din. Najusodnejši pa je bil njegov požig dne 18. julija 1935 v Župečji vasi, kjer je zažgal gospodarsko poslopje posestnika Antona Ozla. Posestnik je imel tedaj ravno mlatiče ter sta dva od teh, Jožef Stajnko in Franc Mlakar, prenočevala usodno noč na hlevu. Oba je presenetil požar ter se nista mogla več rešiti. Živa sta zgorela ter so naslednjega jutra našli samo njuni zogljeneli trupli.
Orožniki so Koražijo po aretaciji vodili po vseh teh krajih, kjer je požigal ter je povsod natančno opisal požig in razmere, ki so bile ob času požiga na dotičnem mestu. Zato so vsa njegova priznanja, podana ob priliki preiskave, verjetna, četudi jih je potem v preiskovalnem zaporu deloma preklical. Ko ga je danes pri zaslišanju predsednik senata vprašal, zakaj preklicuje nekatera prejšnja priznanja, je izjavil, da se več vsega ne spominja. Skoraj pri vsakem požigu pa je v ozadju skrito maščevanje. Mož si je zapomnil vsako žaljivko in vsako ostrejšo besedo ter je potem ob priliki s požigom na strašen način izvršil maščevanje. Tako je priznal, da je nekemu svojemu prejšnjemu gospodarju zažgal, ker mu je odtrgal 150 din od plače. Pri drugem gospodarju je zažgal, ker ga je razžalil, ostal pa je še potem naprej pri njem v službi ter je bil celo na sodišču zaslišan kot priča, da bi povedal, če sumi, kdo bi bil zagrešil požig. Požigal pa je vedno sredi noči.
Današnji razpravi predseduje predsednik okrožnega sodišča Hudnik, prisedniki so dr. Čemer, Kolšek, Rebula in Lečnik, obtožbo pa zastopa prvi državni tožilec dr. Zorjan.
Razprava se je začela ob pol 9 dopoldne ter je trajala nepretrgoma do 4 popoldne brez vsakega odmora. Koražija je svoje zločine v glavnem priznaval, nekatere pa je brez navedbe vzroka spet zanikal ter se je nato izgovarjal, da je to ie pozabil. Ob 16 je sledil pravdorek senata. Koražija je obsojen na 15 let robije ter na trajno izgubo častnih pravic. Na razmeroma milo kazen je vplivala sodba zdravnikov, da mož ni povsem odgovoren za svoja dejanja.
*
m Letošnji lavantinski novomašniki. Dne 7. julija bodo posvečeni v mašnike naslednji gojenci V. in IV. letnika lavantinskega kn. šk. duh. semenišča. Iz V. letnika: Aužner Mirko od Sv. Jurija ob juž. železnici, Brezigar Viktor iz Braslovč, Fe-konja Franc, rojen v Gor. Radgoni, stanuje v Mariboru, Kasesnik Ivan iz Šoštanja, Kolenko Ivan iz Crensovcev, Luskar Jože! od Sv. Vida na Planini, Mere Viktor od Sv. Trojice v Halozah, Povh Ivan iz Trbovelj. Savelli Viljem, rojen v Krnjevši, stanuje v Celju, Sovinšek Jožef iz Nove Štifte. — Iz IV. letnika: Areh Albert iz Starega trga, Qori-čan Henrik iz Slov. Bistrice, Kocmut Janez od Sv. Andraža v Slovenskih goricah, Roblek Peter iz Solčave, Varga Ludvik iz Bogojine. Istočasno bo posvečen v Ljubljani lavantinski bogoslovec Pajk Janko iz Maribora, ki študira V. letnik bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani.
m Stavka stavbinskih delavcev je zajela sedaj vsa, tudi manjša podjetja ter se je ustavilo delo na vseh stavbah. Zaenkrat še ni prišlo do stikov ' med delodajalci in delavci v Mariboru, ter očividno
i?
Gledališče
Sreda, 29. maja ob 20: »Ples v maskah« Premiera. Red A.
Celjske novice
e Dijaki iz Ljubljane bodo v soboto 1 junija 1.1, ob 20 gostovali v Mestnem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« Delo je režiral član ljubljanske Drame g. Milan SkrbinŠek. Podprimo idealna stremljenja naših mladih z obilno udeležbo.
c Stavka v keramični tovarni v Libojah še vedno traja. Deluvci upravičeno zahetvajo povišanje svojih plač.	.
c Kmečka pomoč se razširja. Doslej so ustanovili že odseke v št. Jurjii. kjer ima zadruga tudi tranzitno skladišče, dalje v Kozjem, Sv. Km i. Pilštunju Rogatcu, kjer bo tudi tranzitno skladišče, v št. Vidu pri Planini. Ustanovljeni bodo v kratkem odseki v Vojniku. Dram-Ijali. Žel a I ah. Stopercah. Porlsredi, Podčetrtku, Planini pri Sevnici, Ponikvi pri Celju in v l/iki pri Žustnu. Tokom enega meseca upajo, da IhkIo imeli že okro£ 30 poslovalnic. V treh tedni'., poslovanja je Kmečka pomoč spravila v promet 2 in nol vagona palice, poldrugi vagon mlevskih izdelkov, vagon cementa in dr.
c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek. 4. junija ml 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Zdru-> ženja trgovcev za mesto Celje, Razlagova lil. 8.
c Nova grobova. Na Mariborski c. 5 v Celju e umrl "tlelni vratar pri Raknschu Rozman ilaks. Na Dobravi je izdihnila 67letna zasebni-ca Zupane Marija. Naj v miru počivata!
c Celjski šahovski klnb bo igral tlrevi ob 8 svoj brzoturnir za mesec maj. Prijave se sprejemajo tlo začetka turnirja v klubski sobi ho.-leta Evropa.
c Nov most čez Dolsko. Te dni je bil izročen prometu — po oblastv. komisiji celjskega okrajnega glavarstva in okrajnega cestnega odbora, pod vodstvom g. dr. Ivana Zobca. lep. nov most čez reko BoUko v Predorju ki je ne le tej občini, ampak tudi širšemu okraju ponos in korist. Prebivalstvo občine Sv. Jurij oh Taboru se zahvaljuje okrajnemu cestnemu odboru celjskemu in ministrstvu zgradb, dn .je z lepo denarno in tehnično podporo omogočilo gradn;o tega mostu, ki ima za ta okraj veliko in trajno vrednost.
c Sam se je ujel. Pred dne»-i je bilo ukradeno nekemu inženirju iz Celja 4700 din. Za tatom ni bilo nobene sledi. V teh dneh pa je oblast postala pozorna na nekega moškega, ki je po cele dneve popival v ve«eli družbi, se zabavat na vse mogoče načine in razmetaval kar na debelo. Celjski orožniki so neznanca aretirali Pri zasliševanju se je izkazalo, da je to Maks K., star 32 let. i/ Breznice pri Preva-Ijah. Kmalu je priznal vlom in tatvino zgoraj omenjenemu inženirju, priznal pa je tudi, da je ukradel nrkemu posestniku na Lopati 700 dinarjev. Izročili so ga v zapore okrožnega so-* dišča.
Zakaj na škofjeloško tombolo ?, Prvovrstni dobitki vlečejo!
Trbovlje
Ce dobijo otroci orožje v roke V nedeljo zvečer o mraku je 10-letni GriiSkovnjakov fant vzel očetovo lovsko puško in poskušal z njo streljati na sosedno Fnriaiiovo hišo. Sprožil je in zadel od strani na dva okna, ob katerih so se razpršili drol>ci naboja. Ob enem oknu pa je čitala 10-letna Furla-nova Zinka in bila zadela v lire, a se je šele potem zavedla, da je zadetA. ko je opazila kri. Prepeljali so jo k zdravniku dr Cizlju, ki jo je obvezal in odredil prevo» v ljubljansko bolnišnico. Puška je udarila tudi Oruškovnjakovega fanta-, da ie bil ves krvav po licu.
KULTURNI OBZORNIK
Čajkovskij: »Jevgenij Onjegin«
Ob 100 letnici čajkovskega
V soboto, 25. t. m. je nase operno gledališče počastilo stoletnico rojstva enega izmed vrhov slovanske glasbene tvornosti — Petra Iljiča Čajkovskega — s predstavo njegovega najboljšega odrskega dela: Fvgenija Onjegina. Dasi se je avtor lxilj nagibal k zapatlnim vzorom romantične glasbene smeri, kar ga tudi razlikuje od sodobnikov kakor Musorgskega in Rimski-korzakovu, ki sta se opirala p rev.sem na ljudski glasbeni element, je vendar njegova glasba tako svojstvena, da je iz nje poznati tipičnega ruskega genija.
»E. Onjegina« odlikuje močna razgibanost, delo je prepojeno z najsubtilnejšimi lirskimi mesti, na drugi strani pa zopet preha ja do močnih tiramatskih učinkov: vsemu je dal mojster izraza v glasbeni gladko tekoči in smiselno grajeni obdelavi, |w>lni Pomislekov. Najmočnejša pa je gotovo druga slika, pisemska scena, 'lo najmočnejše mesto v celotnem delu nudi človeku (Milno le|xjto mlade erotično prekipevajoče duše, lepoto, ki jo je avtor znal podati v edinstvenem ninnsiranju melodične linije z. dinamično učinkov itost jo ter substilno orkestraci jo. lepa in pretresljiva je tudi glavna arija I onskega pred dvobojem. — Celotno delo zapusti močan estetski dojeni in ni čudno, da si je utrlo pot do velikih odrov ter bo gotovo doživelo še mnogo obletnic rojstva svojega avtorja.
Uprizoritev je bila v splošnem dobra. Tat jano je pela gdč. lleybalova, ki je bila igralsko (kjer vedno bolj napreduje) in pevsko najl>olj-ša v drugi sliki. Pevsko jc v višinah dobra, n jen blesteč ton je dobro podprt s su|H> ter ima zadovoljiv portee. dočim se mi ne zdi umestno tolikokrat s prepihovunjem sape v srednjih in nizkih legah, s pritajenim tonom podčrtnvati dramatske struni, ker sc s tem tudi večkrat
estetsko razbi je melodična črta. Je pa vsekakor odlična pevka, talent, ki se bo brezdvomno razvil še do večjih kvalitet. — Imenski — g. Gostič nas je predvsem pevsko prav iznenadil v sceni pred dvolmjem. tehnično zna s pravilno kvantiteto sape podpirati obe združeni funkciji pevskega organu, s čimer je dan poglavitni pogoj za uspeh. — V vlogi Onjegina je gostoval g. Popov, ki je bil do tretjega dejanja v igri dober. a se zlasti v zadnji sliki ni mogel zbrati ter prepričevalno predstaviti človeku, ki doživi notranji preobrat in končno propast. Zato jc [trav ta slika zapustila najbolj medel, suh utis, dasi se je gdč. lleybalova potrudila, dati iz sebe vse možnosti dramatske nujnosti. Pevsko je v nižinah zadovoljiv, v višinah pa je ton brez rezonunce in večkrat nekam negotov. Je pa ritmično zelo precizen in jw>ie z. veliko mu-zikalno kulturo, kar dokazuje, da je bil nekoč močna kvaliteta v glasbenem svetu. — G. koge-jeva je pevsko dobro ter igralsko prepričljivo podala stre/niico Filipjevno. C>. Betetto pa je na njemu lasten način zapel kot knez Gremin. — Zbor, ki se je pod g. Simonitijem sprostil pevske okostenelosti, nastopa z vedno večjo resnostjo in je bil tudi to pot dober, le večje ritmične preciznosti je želeti. Po glasovni kvaliteti pa je ženski boljši od moškega. —- Nekatere točke baleta so ugajale ter so bile nekatere prav precizno izvedene. — Dirigiral je g. N. Stritof. Orkester mu je razen na par mestih dobro sledil. Res je bil na nekaterih mestih preglasen, a to, se mi zdi. zahteva nujnost dela. Vzrok, da nastane nejasno bučanje in zdaj po-popolnoma |>okri je soliste zda j ceio zbor, menda tiči v slabi akustiki hiše, ki prenese le gotovo dinamično stojmo. Zasluga gre tudi g. Debevcu, ki je znal dati delu intimen značaj, ki ga kot izrazito lirična umetiiina zahteva.	si.
Slovenska pesmarica
Slovenci imamo že več podobnih zbirk slovenskih pesmi, ki nudijo besedilo napevov za vsako priliko, kadar koli pride več »zadovoljnih Kranjcev« v družbo. Tako imamo več posrečenih zbirk Janeza Kalana, Mohorjeva družba je izdala Anžičeve zbirke, založba Sigtna v Gorici je lani poslala med najširše sloje Barčico teh pesmi, sedaj pa je dr. Glonar izbral in po abecedi začetnih verzov uredil novo tako Slovensko pesmarico, v kateri je na novo oživljenih 300 slovenskih narodnih pesmi. Založba Hram je dala tej zbirki, ki ima 340 strani, lepo majhno priročno obliko, tako da jo ima lahko vsak pevec vedno pri rokah, kajti ne ure ne dneva ne veš, kdaj si bo tvoje razpoloženje zaželelo slovenske pesmi, in melodija, ki ti šumi v ušesu, pravega besedila. Zbirka vsebuje najraznovrstnejše pesmi: ljubavne, razpoloženjske, vinske, tudi pobožne... prave narodne in take, ki so že zdavnaj pnnarodele, tudi če jim izobraženi pevec ve dobro za ime ustvarjalca (Prešern, Slomšek, Jenko. Gregorčič, Stritar, Levstik, Zupančič in drugi). Vse te pesnil so v uglasbitvah domačih komponistov (tu gre velika zasluga Aljažu in njegovi popularni Pesmarici) postale last vsakega slovenskega človeka, še celo pa prijetne družbe, ki se takoj uglasi v zbor in hoče peti, peli... od začetka do konca in zopet od kraja, ln tem bo ta pesmarica gotovo najbolj prišla prav, saj nudi pevcem neizmerno gradiva. Nobene gostilne ne bi smelo biti brez take zbirke slovenskih pevnili pesmi, bodisi že v tej ali oni priredbi. Ta v Hramovi založbi ima to prednost, da je lepo izdana v žepni obliki, vezana in stane samo 10 din! Kakor javlja založba, je ta zbirka prva v zbirki majhnih žepnih pesmaric, s katerimi hoče omogočiti, da se slovenska pesem razširi v
najširše sloje.	'd
*
Kronika slovenskih inesi, letnik VII., št. 1, je izšla pred kratkim in ima veliko zanimivega gradiva. Ker 1. junija razstavlja slikar Gojmir Anion Kos svoja ogromna platna Ustoličenje in Kmečki punt, ki jih je naredil po naročilu g. bana dr. Marka Natlačena za banovinsko palačo, opozarjamo najprej na članek univ. prof. dr. Steleta: Kako nastane zgodovinska slika? V tem članku, ki je postavljen na čelu le prve številke novega letnika, prikazuje dr. Štele v besedi in sliki genezo zgodovinske slike od prvega zasnutka do končanega dela. Od prve kretnje svinčnika, ki je zasnoval kompozicijo bolj v zraku kakor v predmetu, od posameznih izdelanih skic do barvnega kartona in do celotne slike je dolga pot tehničnega dela, pa tudi dolga pqt znanstvenega napora, študiranja in iskanja. Vse to je nakazal dr. Štele na teh ogromnih Ko-sovih slikali, ki so gotovo naša največja poslikana platna tako po velikosti sami, kakor tudi j)0 pomenu v razvoju slovenskega slikarstva. Drugi članki v tej številki so naslednji: Procesije v stari in novi Ljubljani (A. Potočnik). — Nove ljubljanske stavbe (Šlajmerjev dom). — Pesein od prosta gospoda Jerneja Arkota iz leta 18(38. — Pankracij iz Dola, ljubljanski župan v začetku XVI. stol. (Vlad. Fabijančič). — Mestne pravice Ptuja iz leta 1376, razlaga k besedilu šlatula (Kr. Veselko). — Zdravstvo starega Novega mesta (dr. Drago Mušič). — Črtice o bivši občini Vič (A. Beg). — Rod Pollini-jev in ljubljanski zdravnik dr. Janez Krizostom Pollini (dr. Kr. Ks. Lukman). — Slovenski gledališki jubilej ob stoinpetdeseti obletnici prve slovenske predstave (govor dr. Kr. Kidriča). — Pivovarna pri ('rnetn medvedu (VI. Fabijančič). — Skozi slovenska mesta v letih 1571 in 1574 (Kr. Štele). Nemški glas o sodobni Ljubljani (J. W.). — Usnje in kože (Jože Lavrič). — Tujskoprometna prizadevanja Ljubljane (dr. A. Brilej). — Dodatek k članku o Schvvarzovi pipovarni na Poljanah (dr. R. An-drejka). — Kronika mesta Ljubljane za leto 1030 (B. VVider). — Naša kronika (Ante Gaber). — Kroniko izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. Fr. Štele, za uredništvo pa odgovarja Jože Gre-gorič. Izhaja štirikrat na leto in stane letno 80 din. Vsaka številka ima odlične večbarvne, tudi celostranske slike, kakor tudi mnogo ilustracij.
Časopis :a zgodovino in narodopisje, št. 3-4, prinaša važne razprave in znanstvena poročila. Na uvodnem mestu je natisnjena razprava Boga Gra-fenauerja o poteku vseslovanakega kmečkega upora leta 1515 na Spodnjem Štajerskem. Grafen-auer je problem tega boja načel že v svojem sestavku svoj čas v »Slovencu«, sedaj pa je posvetil temu problemu celo kritično razpravo ter skuša na podlagi na novo preštudiranih virov podati deloma dopolnjeno, deloma drugače komentirano podobo kmečkega punta lela 1515 na Sp. Štajerskem. Razprava gotovo pomeni veliko dopolnilo k poznavanju teaa zanimivega obdobja v naši zgodovini. Avgust Pi rjevec obravnava hoiniiete Slovenskega prijatelja«, ki je izhajal od leta 1852 do 1883
Po takšni, na hitro roko narejeni brvi se prevažajo motorna vozila na bojišča.
v Celovcu. Einspieler je namreč razrešil nekaj šifer svojih sotrudnikov, ki so pisali te pridige, ter jih verjetno poslal Marnu za Jezičnik. lz Marnove zapuščine je prišel seznam v Slovensko Matico, od tod pa v Licejsko knjižnico, kjer je sedaj in ga Pirjevec objavlja v tej številki Časopisa ter ga dopolnjuje z novimi seznami sotrudnikov in šifer. Tako je prispeval lep donesek k zgodovini slovenske homile-tike. Matija Maučec je napisal narodopisno razpravo o podstenju in prikleti v prekmurski hiši ter jo opremil z nazornimi tlorisi in slikami. F r. Kotnik pa razlaga narodopisno posebnost kola-cija, ki je ohranjena še med koroškimi Slovenci; je to namreč postna večerja na sveti večer pred polnočnico, je torej neka obredna večerja. Beseda sama pa pomeni postno jed, ki so jo v srednjem veku menihi uživali ob postnih dneh pred branjem. V »Izvestjih« poroča Franjo Baš o novi predzgo-dovinski postojanki na Pobrežju pri Mariboru, inž. arh. Marjan Mušič o gradivu iz dobe romantike in gotike v mariborski stolnici (zanimivi tlorisi). Dr. Fr. ilešič dopolnjuje svojo razpravo o p. Bernardu v toliko, da dokazuje, da Wagnerjeva I'hraL seologia iz lela 1750, ki je v Študijski biblioteki v Mariboru, ni mogla služiti p. Bernardu za vir njegovega slovarja. Janko Glaser odkriva novo, doslej neznano Slomškov« pesem na podlagi pisma I. Skuhale Lendovšku. J. A. G. podaja latinski silogizem kot slovenjegoriški »test« za treznost — zanimiv izrek, ki pa bo gotovo slej ko prej uporabil kak slovstvenik za karaklerizacijo predvojne inteligentne družbe v veselem razpoloženju. Dr. Melita Pivec-Stele poroča o stanju slovenske historične bibliografije, kakor je poročilo podala na zborovanju slovenskih zgodovinarjev dne 16. dec. 1939 v Ljubljani. V rubriki Slovstvo je ocenjenih več knjig, tako Kidričeva Zgodovina sloven. slovstva (J. Glaser), Kidričeva Zoisova korespondenca (St. Bunc), Kidričev Prešeren (dr. J. Toniinšek), Sovrč-tovi Stari Grki (J. Košar), Kosovi Urbarji (Blaznik), Steletova Monumentna (Mesesnel), Bučarjeva Politična istorija Slovenačke (B. Stupan), Debeljakov Slomšek (J. Glaser), Škerlova Ljubljani v ustavni dobi (F. Baš), Škafarjeva Družba sv. Mohorja in Slovenska Krajina (F. Baš). Karlovškovi Slovenski domovi (Fr. Baš in M. Mušič) in mnogo drugih slovenskih in tujejezičnih knjig. V zapiskih sledi več znanstvenega drobiža, na koncu pa poročila o muzejskih društvih v Mariboru in Prekmurju.
Marija Pomagaj. — Molitvenik. Drugo, predelano izdajo priredil p. Otmar Vostner, frančiškan. Založil Anton Sfiligoj, Ljubljana. Prodajna cena 12 in 16 din. — Ta molitevnik je sicer že mnogo znan, toda nova predelana izdaja bo vsekakor dobrodošla in bo od Marijinih častilcev ljubo pozdravljena. Knjižica obsega 236 slrani in ima tako bogato in raznoliko vsebino. Prične se z življenjskim redom dobrega kristjana. Nato slede najpotrebnejše vsakdanje in tedenske molitve — med njimi je tudi posvetitev sv. Družini, ki se le redko najde v navadnih molitvenikih. Takoj za masnimi molitvami sledi odstavek: Sv. Zakramenti. Upoštevani so vsi od krsta do zakona — kratek jedrnat poduk in primerne molitve. Zakrament sv. zakona obsega še posebej molitve za srečen zakon, za stanovsko čistost, za dobro vzgojo otrok in še dnevno molitev krščanske družine. Tu se bo marsikomu vzbudila vest in ga opomnila zanemarjenih dolžnosti: matere, očeta itd. — Poleg litatiij, sv. križevega pota, obsega molitvenik zbirko romarskih pesmi, tako da bo enotno besedilo pomagalo tuid do lepšega in ubranega petja. Tej zbirki romarskih pesmi so dodani hvalevredno še odpevi pri litanijah Matere božje. — Za sklep je pridejana: Zgodovina božje poti na Brezjah, in sicer v treh odstavkih: Cerkev, Milostna slika, Marija Pomočnica. Vse kar je bistvenega, je omenjeno. Oprema knjižice, ki jo krase tri slike, je okustna, oblika primerna. Dr. PRT.
L. Mav: »Roži Mariji, 2 natis. Part. 16 d'n, 10 izvodov skupaj 88 din. Samozaložba. — 2e zelo prepevane Marijine pesmi so nanovo izšle. Posrečeni samospev »Dajte mi zlatih strun« in lepo raz-pletena »Kako si nam draga« sta gotovo najznačilnejši za to zbirko. V prvi izdaji nam jc skladatelj prvi harmoniziral in presadil s slovenskih goric v naše ljudstvo »Lepa si roža Marija«. 2e zaradi spomina na to presaditev je prav. da je priobčena tudi v drugi izdaji. Tisk je še boljši, kot prej. Na str. 7., zadnja vrsta, prvi takt, naj poje sopran v drugi osen in k i »b« namesto »a«. Kjer še teh lepih pesmi nimajo, j;m jih priporočamo.
L. Mav: Tri pesmi za moški zbor: 1. Jelvica in ptica, 2. Goriške trte, 3 Sholarski pohod. Vse tri so uglasbene na dr. Joža Lovrenčičeve pesmi. Jelvica se v prav posrečenm tonu tolaži, »da se vse preboli, ko srce živo skameni«. Druga pesem je krepka, kar udarna. Dijaški pohod jc nalašč za veselo korakanie s spremljanjem kitare. Vse tri so zelo lahke in pripravne, a vendar izrazite.
Ženske v službi Francije
V Parizu se je zbrala organizacija inozemk. ki so se prostovoljno prijavile za delo na polju. Ta organizacija je |x»doddclek degije žensk za j»rostovoljna dela v Franciji« in mlade poljske delavke, ki je njih prvi oddelek te dni odšel v srednjo, imajo na svoji uniformi črke »L. F. E. V. F.« (Legion des Femmes Ftrangcres Volontaires en France). Več ko milijon tujih žensk biva v Franciji, 400.000 od teh je mladih deklet in žena brez otrok. Med n jimi so ženske skoraj vseh narodnosti, tako Italijanke, Španke, Avstrijke. Portugulke, Švedinje, Norvežan-ke, Nizozemke in zdaj še Belgijke. Te ženske so porazdeljene po različnih kmetijah in prejemajo ondi hrano, stanovaaje in mezdo. Prav, prav malo jih je, ki bi bile vešče kmečkih del. Saj so tako iz različnih stanov in poklicev, na primer so med njimi tipkarice, slikarice, umet-noobrtnice, učiteljice jezikov in dijakinje. Z majhno prtljago in nekoliko brašna za nekaj dni se pripeljejo dobre volje na posamezne kmetije. Dasi jih je malo. ki bi znale molzti in opravljati živino v hlevu, vendar se veselo opravijo na delo in se brž vsemu priučijo. Nekatere sploh nočejo prejeti nobenega plačila, večina pa so revne in v Parizu ne dobijo nobenega dela, ki bi bilo primerno njihovemu po-
klicu. Zatorej je to poljsko delo tudi srečen
izhod iz njihove brezjjoselnosti.
Zmagovalec izpred Verduna
Maršal Petain, dosedanji francoski .poslanik v Madridu, je bil pri preosnovi francoske vlade imenovan za jx>dpredsednika vlade. Petain je izredno popularen. S svojim prodirnim pogledom, z mogočnim čelom in s svojo osebnostjo je eden najvažnejših mož Francije. Njegov plemeniti obraz, ki ga časih prešine zagoneten smehljaj, je poln dobroti ji vosti in njegovo bistvo je jasno in preprosto. Sleherna ne-odkritosrčnost in vsak poskus, da bi se resnica prikrivala, se mu studi in zato tudi ni prijatelj dolgoveznih in sladkih besed. Nobenih poklo-nov ne mara, najljubša mu je resnica in svobodna kritika. O pravem času razodene svoje sklepe, ne da bi pri tem storil kaj zgolj zato, ker bi tako in tako čutil. Nobene stvari ne prezre in v vsem je človek dejanja in vojak iz dna duše. Ko je bival v Madridu, si je znal pridobiti naklonjenost vseh krogov in je tako ugled Francije v Španiji po državljanski vojni na vseh panogah povečal. Zmagovalec izpred Verduna je v svoji novi službi pravi mož na pravem mestu.
ŠPORT
Uspehi švicarskih atletov v letu 1939
V naslednjem prinašamo rezultate peterih najboljših švicarskih atletov v posameznih disciplinah. Brez dvoma bo zanimiva primerjava z uspehi in rezultati, ki 60 jih v preteklem letu dosegli naši, jugoslovanski atleti. Takole izgleda lista posameznih uspehov v atletskih disciplinah:
TEKI
Teki: 100 metrov
10.5	Studcr Jean, Biel.
10.6	Hanni Paul, Biel.
10.6	Seeger Fritz, Riehen.
10.8	Marchand Bernard, Bera.
10.9	Faes Rolf, Basel.
200 metrov:
21.7	Hanni Paul, Biel, 22,1 Seeger Fritz, Riehen.
22.1	Faes Rolf, Basel.
22.2	Jud Albert, Lausanne.
22.5	Flaig R., Basel,
400 metrov;
48.6	Jud Albert, Lausanne.
49.8	Meyer Georges, Basel.
49.8	Faes Rolf, Basel.
50.3	Neuen6chwander W., Bern.
50.9	Walser Albert, Basel.
800 metrov:
1:56,1 Merkt Walter, Ziirieh. 1:57,0 Frey Hans, Lausanne. 1:57,0 Thommen Franz, Basel. 1:57,2 Stcffan Philipp, Baden. 1:57,4 Minder Paul, Ziirieh.
1500 metrovi
4:01,8 Thommen Franz, Basel. 4:04,8 Minder Paul, Zurich. 4:06,6 Barih Hans, Zurich. 4:07,0 Mulier Emil, Zurich. 4.08,0 Meier Eugen, Basel.
3000 metrov s
8:51,2 Miiller Emil, Zurich. 8:54,8 Tho«nmen Otto, Basel. 8:55,6 Meier Eugen, Basel. 8:56,8 Utiger Gottfried, Bem. 9:13,8 Meier Amold, Zurich.
5000 metrov:
15:29,0 Thommen Otto. Basel. 15:31,0 Miiller Emil, Zurich. 15:32,4 Meier Amold, Zurich. 15:33,2 Meier Eugen, Basel. 15:46,2 Utiger Gottfried, Bem.
110 metrov zapreke:
14.7	Anet Raymond, Schaffhausen. 15,0 Kunz Renč, ^Solothurn.
15.2	Šansoni Mar »o. Bettlatch.
15.3	Kcllcrhaus Werner, Basel.
15.4	Christen Wcrner, Bera.
400 metrov zapreke:
55,0 Chri6ten Werner, Bern.
55.6	Kellcrhau« Wemer, Basel.
55.8	Rugel Wemer. Basel.
56.7	Franzcn Paul, Zurich. 58,0 Bcrnhardsgriitter, Biimpliz.
SKOKI
Skok v višino:
1,825 Grogg H., Bem.
1,82 Weisskopf Erich, Thurn.
1,80 Schor: Paul, Thun
1,80 Scheurer Armin, Solothurn.
1.80 Blaser Werner, Bem.
Skok ob palici:
3,80 Scheurer Armin Solothurfi. 3,80 Anet Raymond, Schaffhausen.
3.70 Stalder Ernst, Zurich. 3.70 Geisinger Oskar, Basel. 3,60 Landolt Konrad, Genf.
Skok v daljavo:
7,43 Studer Jean, Biel. 7,00 Paganetti Aldo, Lugano. 7,00 Faes Rolf, Basel. 6.91 Schori Paul, Thun. 6,91 Scharer. 6,91 Scharer.
6.91 Anet Raymond, Schaffhausen. Troskok:
13.24	Lattmam Henri, Pari«. 13,23 Studer Jean, Biel.
13,16 Gilli Georges, Menziken. 12,98 Hegglin Georges, Zurich, 12,90 Steffao Philipp, Baden.
METI. Krogla:
14.25	Dr. Zeli Spartaco, Bellinzona. 13,81 Hadener Robert, Baden. 13,35 Meier Adolf. Zurich.
13,32 Buhrer Willy, Neuhausen. 13,20 Steffen Werner, Bern.
Kopje
63,30 61.73 60,05 59,52 59,48
Disk
43,62 43,41 41,95 41,55 40,98
Neumann Jo6eph, St. Gallen. Schumacher Jack. Zurich.
Hadener Heniz, Egerkingen. Faes Rolf, Basel. Ospelt Oskar, Balzers.
Metzger Max, Olten. Conturbia Arturo, Bellinzona. Ospelt Oskar, Balzers. Guhl Armin, Schahffhausen. Flaig Rudolf, Basel.
Kladivo:
50,26 Nido Silvio, Zurich.
46,59 Vogler Heinrich, Zurich.
43,58 Štefan Werner, Beri.
42,50 Hiirenberger Fritz, Basel.
42.21 Hoch Edy, Basel.
Kakor vidimo, ie švicarska atletika v preteklem letu dosegla prav za prav zelo lepe uspehe, tudi povprek. V primerjavi z našimi, vidimo, da so Švicarji skoraj v V6eh disciplinah boljši kakor našil Ta stvar pa tudi ni pav nič čudna, saj ima švicarska atletika že svojo veliko tradicijo, neglede na to, da se je razvijala m se tudi še zdaj razvija pod popolnoma drugačnimi, neprimerno ugodnejšimi pogoji kakor se razvija naša atletika.
Lahkoatletsko tekmovanje ljublj. okrožij ZF0 v Ljubljani
Dne 2. VI. t. 1. prirede barjansko, šmarno-gorsko, zasavsko in polhovgrajsko okrožje ZFO na Stadionu tekme 3 pričetkom ob 9 dopoldne.
Program disciplin je sledeč:
Teki: 100 m mlade.' in člani, 200 m mladci in člani. 400 m člani, 1000 m mladci, 1500 m mladci in člani. 5000 m člani.
Šltafete: 4X100 m. 400, 300, 200, 100 m.
Meti: Krogla 7.25kg člani. 5kg mladci. Disk: 2 kg člani, 1.50 kg mladci. Kopje: 800 g člani, 600 g mladci.
Skoki: daljava mladci in člani, višina mladci in člani, troskok mladci in člani, Skok s palico mladci in člani.
Tekmovanje se prične točno ob 9. Vstopnina 2 din.
flD If" ZAGREB
SK ■ m.	POSLOVALNICA: JURIS1ČEVA UL.
J J	■ ^ ■	TOVARNA: PILE 1. it.10
tovarna čokolade, bonbonov in marmelade
Priporočamo svoje prvovrstne izdelke vseh vrst čokolade, bonbonov, desertov in marmelade. Specialiteta: dvakrat pasirana mezga (pekmez)
Zahtevajte našo domačo znamko ▼ vseh boH&ih trgovinah
ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: it. BON-BON, Florjane Josip, Ljubljana
Miklošičeva cesta 30. — Telefon 44-42.
Ameriški predsedniki
Eaa sama podrtija je tale cesta nekje v Belgiji, ki so jo bombniki ves dan obmetavali
Z bombami.
za,, orgle, g. Jenku, ki je orgle tako mojstrsko fin popolno s tako ljubeznijo izdelal, g. župniku Črnilcu, ki je vzel nase težko skrb zu plačilo orgel. g. prof. Rančigaju, ki je v nedeljo tako lepo orgle razkazoval.
Daj Bog na priprošnjo farne patrone, da bi orgle pele ob vernem življenju faranov in lepem petju pcvcev v miru in sreči deset in desetletja Bogu in Mariji v slavo, faranom pa v dušno korist.
Cerklje pri Kranju
Po mnogih krajih usiha zdravo družinsko življenje. Brez božjega blagoslova hočejo živeti v miru. Zato se branijo otrok. So pa še na svetu zdravi zakoni, ki se družinskih težav ne boje in božji postavi ne izmikajo. Na Štefan ji gori pri Cerkljah so družine z mnogoštevilnimi otroki. Pred nekaj dnevi je v družini Zupin, po domače šuštarjevi, mati povila 16. otroka (oče je imel že v prvem zakonu 5 otrok). Botrstvo je blagovolil prevzeti g. minister dr. Miha Krek, ki je mater bogato obdaril. Pri krstu je visokega botra zastopal okrajni načelnik g. dr. Vidic. Mati je zdrava in kljub materinskemu trpljenju vedno dobre volje. Tudi deklica Mihaela po imenu, je zdrava
in čvrsta. Pošteno družinsko življenje z olroškitri blagoslovom je neprimerno večje delo za narod in neprimerno večja obramba za državo, kakor vse fraze mnogih, ki se le širokouslijo z domovinsko ljubeznijo, a je nočejo jx>kazati tam, kjer bi jo mogli, namreč v poštenem družinskem življenju.
Jesenice
Nova maša. V nedeljo zjutraj je bila v jeseniški župni cerkvi skromna cerkvena slovesnost, ponovitev nove maše tukajšnjega rojaka g. Lada Truhlerja, ki je prvikrat maševal v domači župni cerkvi. V mašnika je bil posvečen na god Vseh svetnikov v Rimu. kjer se je vzgajal v Oermaniku ter na rimski univerzi dosegel doktorsko čast. V svoji skromnosti ni hotel nobenega sijaja in svečanosti. Tako imamo Jeseničani zdaj žc štiri bogoslovne doklorje, t. j. dr. Tomaža Klinarja, stolnega župnika, dr. Gregorja Žerjava, stolnega kanonika, dr. Pavla Robiča, ki je tudi gojenec rimskega Germanika, in zdaj še dr. Lada Truhlerja.
Slovesnost prvega sv. obhajila bo v sredo, 20. maja ob S v župni cerkvi. 140 otrok bo prvič pristopilo k mizi Gospodovi. K slovesnosti so povabljeni tudi drugi verniki. Pogostitev prvoobha-jancev bo v Krekovem domu.
Že prvi predsednik Združenih ameriških držav, George VVashington, ki je več ko 40 let odločilno posegal v zgodovino svoje dežele, je dosegel svoje velike uspehe tako, da se mu je posrečilo vcepiti Američanom sle|>o zaupanje in jih skovati v narod, ki je že v svojem rojstvu vseboval žig njegove tnočne osebnosti. Že zdavnaj prej. preden je bil ta narod neodvisen, je bil on prva oseba v tedanji, še angleški koloniji. V večnih bojih z domačimi plemeni sta bila on in Benjamin Franklin proti Franciji, katera je podpirala indijanska plemena v dolini reke Mississippija. Prvo mogočno, s politično daljnovidnostjo kronano Washingtonovo delo je bil mir s Francijo in zveza s Francijo, ki ji je takrat vladal krnlj Ludvik XVI. Prijateljstvo se je ohranilo tudi tedaj, ko je 1. 1789 v Franciji izbruhnila revolucija in je bivša angleška kolonija postala neodvisna od Anglije. VVashing-tona so hoteli nato kronati za cesarja, kar je jia odklonil. Združene ameriške države so iiostale republika, prva velika republika novega časa. George AVashington je bil n jen prvi predsednik, a krog glave se mu je nevidno blestel sijaj zavrnjene cesarske krone. Ta sijaj so obdržali vsi predsedniki Združenih ameriških držav. Wa-shington je umrl leta 1799 v Mount Vernonu v Virginiji.
Thomas Jeferson, Washingtonov prijatelj, ki je leta 1797 postal podpredsednik, je leta 1799 sledil Washingtona kot predsednik, in je bil v drugič izvoljen, v tretjič pa je izvolitev odklonil. Leta 1809 sc je preselil na svoje lepo )>osestvo pri Monticellu in je tudi odondot vplival na politiko. Ta filozof in politik je umrl šele 1826, ko mu je bilo 80 let. Pod njegovo vlado je imela Unija mir. Utrjevala se je na znotraj in si zgradila svoj mladi državni ustroj.
Amerika Američanom!
Eden najvažnejših ameriških predsednikov je bil James Monroe, ki je bil peti predsednik Unije. Po poklicu jc bil odvetnik, nato senn-ton in guverner Virginije, ki jo opravil svojo politično jx>t že prej in ki je postala značilna skoraj za vse kasnejše predsednike. Odlikoval se je že pod svojimi predhodniki, ko se je z Najioleonoin pogajal o Louisianiji. To ozemlje je bilo mnogo let diplomatsko sjjorno jalx>lko med Francijo in Ameriko. Najioleon je slednjič 1. 1803 odstopil to ozemlje za 80 milijonov frankov.
I,rta 1816 je Monroe postal predsednik. Od Španije je ku|>il jKilotok Florido in je razglasil tako zvano Monroevo doktrino, ki je njeno |>o-glavitno jedro, da pripada Amerika Američanom. Narodi Severne in Južne Amerike naj bodo sami gospodarji svoje zemlje in ne smejo trpeti nobenega vpliva kake države iz Evrope, a tudi sami se ne smejo vmešavati v evrojiske zadeve. Znano je, da ta doktrina, ki je nastala pred sto leti, ni obveljala v vseh teh letih. Vendarle jc ostala kot neomajno načelo skoraj ves čas v sleherni ameriški zunanji politiki. Monroe je umrl leta 1831.
Že pred njim je Madison ▼ gcnfski pogodbi 1. 1813 sklenil mir z Anglijo. — Važna osebnost med ameriškimi predsedniki je bil tudi Andren Jackson, ki se je kot mladenič udeleževal osvobodilnih, boiev in je bil kasneje odvetnik, senator in|f&V$jkik|H#| 1. VujjMMttt A'ew Orleans zoper Angleže in Indijance. V vojni proti Mehiki se'je jaktv odlikoval iit' je 1. 1848 postal predsednik Združenih ameriških držav.
Boji s sužnji
V veliki usodni uri Severne Amerike je bil Abraham Lincoln njen voditelj. Takrat se je dozdevalo, du sc bo mlada država razrušila. Abraham Lincoln je s svojimi zastopniki severnih pokrajin odločno sklenil, da se mora suženjstvo odpraviti. Južne pokrajine so se odcepile. razglasile so svojo neodvisnost in so se nazvale konfederacija. V državljanski vojni so najprej zmagali lisii; ki so bili še za suženjstvo s predsednikom Davisom na čelu. Lincol-nov položaj je bil v hudi stiski. Od zunaj so se dvignili strašni sovražniki v Angležih, ki so podpirali južne države, in pa Napoleon 111. Dvignili so se Indijanci in celo zamorci, katere je hotel osvoboditi. Štiri leta je besnela državljanska vojna, dokler se ni generaloma Graiitu in Shermanu jx)srečilo konfederacije pobiti. Ta vojna je imela vse polno dramatičnih dogodkov. Ena od teh je bil slaven pohod do morja« ki ga je izvedeb general Shersdan kar skozi sredo konfederacijskih čet. Abrahama Lincoln,i je čez nekaj dni jio mirovni pogodbi 1. 1868 umoril neki igralec v gledališču.
Sledil ga je general Grant, Lela 1872 je bil vnovič izvoljen. Po njegovi zaslugi je dobila Severna Amerika veličastno železniško omrežje in je bil Atlantski ocean z železnico zvezan s Tihim oceanom. — Leta 1880 je jiostal predsednik Garfield, ki je bil umorjen. Tudi M_nc Kin-ley, ki je vodil zmagovito vojno zoper .Španijo, je osvobodil Kubo in osvojil Filipine, je bil umorjen.
Theodore Roosevelt"
Njegov naslednik Theodore Roosevelt, je bil eden najpriljubnejših predsednikov. On je
spoznal tudi, da se doktrina Monroe ne more obdržati in pod njim se je začela Linija vmešavati v širšo zunanjo |M>litiko. Roosevelt je bil š|>ortnik, odličen jezdec, častnik, izvrsten govornik in je znal sijajno nastopati v Beli hiši. Glus o njemu se je tako širil j>o svetu, da je na potovanju |mi Evropi hodil okoli ko kak zmagovalec. Znano je, da je bil I heodor Roosevelt edini moški, ki ga je cesar Frane Jožef »iirejel, čepruv ni bil v fraku niti v uniformi. i.eta 1916 jc bil Roosevelt |>olkovnik konjenice. Umrl je pa, preden se je vrnii v Evropo.
Štirinajst točk
V svetovni vojni ml 1014—1918 je bil predsednik Unije znaiii Woodrou Wilson. Reči smemo, da je on odločeval v vojni in o miru. Mirovna pogajanja so se sklepala po njegovih znd-nih 14 točkah.
Zdaj kandidira Franklin Roosevelt že v tretjič z« čast predsednika Združenih ameriških držav, šele poznejši zgodovinarji bodo mogli spoznati vlogo, ki jo je Roosevelt zavzemal v tej vojni. Roosevelt je doslej že pokazal, da se tudi USA zanima za to novo evropsko vojno.
Cerkveni koncert v Cerkljah na Gorenjskem
Ze več ko 100 let ni bilo v naši farni cerkvi take slovesnosti kakor preteklo nedeljo: blagoslovitev novih orgel s cerkvenim koncertom. Vsi farani in tudi drugi smo radovedno pričakovali dneva, ko bodo orgle prvič slovesno zndonele in izročene cerkveni rabi.
Za ta dan je bil vhod v farno cerkev ozalj-šan s preprostim, a lepim slavolokom — liro in piščali — z napisom: »Hvalite Gospoda v njegovem svetišču, hvalite ga na flavte in piščali.« Cerkev sama je bila z venci in rožami zelo okusno okrašena. Orgle pa niti krasiti ne smeš, če nočeš z zlutom obložene omare skaziti. Pevci so se pod spretnim vodstvom eerklun iskeea rojaka gos|>oda ti r. Fr. Kimovca lepo pripravili za slovesni dan. Pri jutranji in deseti sv. maši se ljudje niso mogli dovolj načuditi sedaj mogočnim. sedaj zojiet mehko tihim glasovom orgel ob ubrano lepem petju cerkvenih zborov. Žc jutranje in desete sv. maše se je udeležilo veliko tujcev. Posebno velika |>a je bila udeležba pri koncertu popoldne. Radovednost in zanimanje za nove orgle in zlasti za zvonove je privabila ta dan v Cerklje ne samo bližnje sosede, ampak tudi mnogo ljudi iz. oddaljenih krajev. Prišli so iz Radovljice, Kranja, Kamnika, Ljubljane in drugod. Mod gosti pri koncertu smo opazili g. okraj, načelniku dr. Vidica, kranjskega gosj>. dekana Škerbca, ravnatelja kranjske gimnazije g. Korbarja, kranjskega župana g. Češnja, odvetnika g. dr. Megušarja. g. prof. Ravnika iz Ljubljane, g. prof. Tomca iz St. Vida in mnoge druge. Cerkev tako polna žc dolgo ni bila. Mnogo ljudi niti v cerkev ni moglo, čeprav cerkev ni majhna.
Z zanimanjem stno popoldne sledili razlagi orgel, katero je podal g. tir. Kimovec tako po doiiiatic.^k-akor le on zna. Po razlagi je g. dr. Kinnfvkrrol/ številni" asftsterlcf blagoslovil nove orgle, dopoldne so bili ljudje vsi navdušeni za nove orgle in zvonove, s posebnim Zanimanjem pa smo pričakovali koncerta, ki je bij prvi te vrste v Cerkljah. Ni mogoče popisati mogočnih vtisov, ki so sc nam vzbujali ofi poslušanju orgelskih in pevskih točk. Nekatere so prevzele orgelske točke,- katere je tuko dovršeno izvajal g. prof. Pavel Rančigaj, ki ima izredno razvit čut za barvitost ter zna uporabljati karakteristično pikantno zveneče registre ter mehko, diskretno spremljati zbor. Drugim so ugajale pevske točke tako n. pr. Cvekova Marija Pomočnica, Vavknova Pastirci, kam hitite. ko se ti zdi, da pesem spremlja pastirček s flavto. Mnoge je ganila Kimovčeva Zdrava Marija, ko slišiš pozvanjanje mrliškega zvončka, ki v presledkih premolkuje, da ti kar srce zastaja, kakor zastaja umirajočemu. Mnogi niso mogli prehvaliti Kimovčeve Cvetne nedelje z mogočnim Hozana, hOzana.
Vseh zanimivosti ni mogoče našteti. Mnogi so strme poslušali, kako je mogoče preproste pesmi tako lepo spremljati tudi z zvonovi. Združeni cerkveni pevski zbori so pokazali, kaj je mogoče doseči s požrtvovalnostjo in edinostjo pod spretnim vodstvom.
Na tem mestu bodi izrečena iskrena zahvala g. dr. Kimovcu, ki je vadil in vodil pevski zbor, da je z izredno lepim petjem izročil orgle cerkveni rabi, faranom in nam drugim pa pripravil lep koncert. Ne smemo tudi pozabiti, kako je po zaslugi g. dr. Kimovca in g. prof. Rančigaja ob petju nekoncertnih pesmi ljudstvo v cerkvi poprijelo, da se ti je zdelo: vsa cerkev je pevski zbor, vsa cerkev hoče dati Bogu čast, obenem pa s petjem razveseljevati sebe in druge.
Pravijo, da so Gorenjci bahači, kar včasih gotovo drži. Po pravici pa smejo biti ponosni na nove orgle z zvonovi in hvaležni g. dr. Kimovcu, ki se je trudil z dispozicijo in nusveti
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(157) Tedaj je stekel Poni-glavček v hlev in priipeljal Bi-serčka ter ga privezal li količku.
(158) Tudi Riserček je priseJ na vrsto za čiščenje. Najprej ao ga z veliko gobo lepo umili, nato pa počesali dlačico z glavnikom,, Samo sončece je bilo veselo svetle dlakice.
Usodna vremenska katastrofa v Slov. goricah
Strašna toča je v petih župnijah povzročila ogromno škodo
Maribor, 28. maja.
Včerajšnji dan je bil za velik del Slovenskih goric, za njihove najlepše kraje v srednjem delu, usoden. Zadela jih je katastrofa, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo ter je pet župnij gospodarsko naravnost uničila. Nesreča je tem hujša, ker so ti kraji uili že lani prizadeti zaradi vremenskih neprilik ter slabe letine.
Včeraj popoldne so se zbirali nad srednjim delom Slovenskih goric temni oblaki, ki so prihajali od severa tur niso nič dobrega obetali. Nebo je čisto zatemnelo, vihar je čedalje huje pritiskal in v oblakih je hrumelo in šumelo, da je vse v silnem strahu pričakovalo hudo uro. Res ni trajalo dolgo, pa je prihrumelo silovito neurje. Orkan je hrul v smeri cd severovzhoda, vlil se je strašen naliv, kakor da so se utrgali oblaki, nato pa se je vsipala toča, ki je v nekaj minutah vse pobelila, kakor da je te kraje zapadel sneg. Ko je toča nehala padati, so ljudje obupani prihiteli iz zavetišč ter gledali strašno razdejanje.	•
Toča je oklestila vse kraje, ki leže med Muro in Cmurekom, pa navzdol do bližine Pesnice ter na zapadu nekako do železniške proge Maribor—St. llj. Prihrula je tudi na zapadno stran progo ter padala v Kungoti in Cvečini, vendar tam ni povzročila take škode. Usodno je zabila južnozapadni del župnije Marija Snežna, del župnije Sv. Ana. skoraj ves Sv. Jurij v Slov gor., najhuje pa občini Malna in Partine, potem skoraj vso župnijo Sv. Jakob v Slov. gor. in velik del župnije Jarenina. Pri Mariji Snežni, pri Sv. Juriju in pri Sv. Jakobu ležijo še dnne3 celi kupi 'oče, tako visoko jo je nametalo. Uničeni so dobesedno vsi vinogradi, sadonosniki, zimski posevki, trava pa je zbila čislo v tla, tako da ne bo nobene košnje. Letos bo še hujše pomanjkanje krme kakor lani, dasi so morali konec letošnje zime živini pokladali v leh krajih že stolčeno rožje iz vinogradov. Letos pa živine sploh ne bodo mogli več redili.
O tej strašni katastrofi je bila obveščena banska uprava in okrajno glavarstvo Marilior levi breg. Danes zjutraj se je podala na teren v prizadete kraje posebna komisija pod vodstvom okrajnega ekonoma Filipiča. Prebivalstvo teh krajev, ki je čisto obupano, bo potrebno letos velike pomoči.
Belgijski tank biku Autwerpena v plemenit
Damiko kapelo
išče Železniška restavracija, ZAGlt E B, Glavni kolodvor.
Ponudbe s pouoii plače brez stanovanja a z oskrbo, dnevom nastopa, poslati na Upravo restavracije.
mm XX. LJUBLJANSKI VELESEJEM
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenhovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besede «e računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
ICC
Trajno ondulacijo
v najmodernejši izdelavi, a najboljšimi aparati, izvršujemo po najnižjih cenah. Salon lvuman, Poljanska 13.
Kupimo
Vodno turbino
kupim. Uričar, mlin, Trebnje.
Srebro, drage kamne
Id vsakovrstno
zlato kupuje
po oajviSjlh cenah .Tos. Eberle, L|ubljana Tjrrševa 2
(palača hotel« .Slon")
Čitajte »Slovenca«
Slitžbodobe
ii
2 čevljarska pomočnika
vajena šlvanega dela — sprejme Konrad Mehlc, Tržič.
Duhovnik
dobi mesto takoj na Uršul h selih pri Novem mestu. Zglasiti ustmeno ali pismeno pri župnem uradu na Toplicah ali pri cerkvenem ključ. Janko, Uršnasela.	(b
Mizarskega pomočnika
in vajenca sprejme takoj Karal Kregar, Vižmarje št. 08, p. St. Vid nad Ljubljano.
Prikrojevalko
za perilo sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vsestransko izvež-bana« št. 7983.
Služkinjo
Dva hlapca
starejšega In mlajšega, zdrava in pridna, vajena vseh poljskih del in ki imata veselje do konj — sprejmem. Vpoštcv pridejo samo trezni ln resni. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 5023.
Proda se trgovina na jeJ0...rr0nictni ,o?ki
mm III !■!■■■■ nn I m i— II sredi Maribora z inventarjem in zalogo. — Potreben kapital din 10.1.100— Ponudbe na ationčni biro 11 in ko Sax, Maribor pod ^Posebna priložnost".
KDOR ZIDA
dobi ves stavbeni material pri
„MATERIAI"
trgovina s stavbenim materialom lastnik MIRO VOVK
LJUBLJANA. Tyrleva c. 36b
Telefon 27-16	Brzoj. „MATERIAL'
pošteno, pridno, staro IS do 22 let, sprejmem takoj k živini In za delo na polju. Poštno ležeče Bled št. 142, fe. J., Bled I.
Dobrega kalkulanta
in knjigovodjo sprejme večje ndustrijako podjetje proti takojšnjemu nastopu. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 8006.

Strojepisni pouk
večerni tečaj. pričetek 3. junija. Christofov zavod, Domobranska 15.
r š »i «v v »
Službe ncejo
Poklicni šofer
Išče službo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7907.
Službo hišnika
sprejme priden zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Upokojenec« 7S18. (a
Perzijske preproge
originalne, nekaj kosov, ter »Luxor«, prodr.Ja na ljubljanskem velesejmu: Sarajevska tkalnica preprog.
VINA
ca vae prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
^Preis^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postrežba brezhibna
OD 1. DO IO. JUNIJA 1940
Velika izbira najraznovrstnejšega blaga. — Posebne razstave: pohištvo, avtomobili, zaSčiin pred napadi iz zraka, naša vsakdanja hrana, zobna tehnika, turizem, moda. Polovična voznina na želczuici Na postajni blagajni kupile rumeno železniško izkaznico za 2— din
RAZPISUJE DARILA.
za obiskovalce velesejma iz tuzemstra
(Izvzete so permanetne legitimacije ler one za razstavijalce in uslužbence)
Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in ga vrzi v koinisijonelno zapečateno žaro. ki sloji, pri glavnem vhodu I — Obiskovalci velesejma iz vse države sodelujejo pri nagradnem žrebanju brezplačno. — Vstopnico shrani! Dan obiska velesejma je pol|uben ves čas njegovega trajanja.
Komisijonelno žrebanje bo 10. .unija 1940
Motorno kolo NSIJ (Ign. Vok, Ljubljana). — lladio a tiara t »Euuiig. (Badiovul, Ljubljani). — Šival*i stroj .An-ker« (.Triglav., Ljubljana). — Harmonika diatonična (Meincl iii Herold, Maribor). — Kolo (Bunjai .losip, Ljubljana). — Kolo (F. Ilatjel, Ljubljana) — Kolo (1. 1'raprotnlk, Domžale). — Kolo (S. Rebolj. Ljubljana).
—	Kolo (Splošne trgovske družbe. Ljubljana). — Kolo (Igu. Vok, Ljubljana, Tavčarjeva lil. 7). — Preproga (»Mekka«. Suboticu). — Urzaparilnik (Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani). — Vrtna garnitura (Remec in Co.. Duplica pri Kamniku). — Otroški voziček (F. Batjet, Ljubljana). — Tri zapestne uri- (t. Suttner, Ljubljana).
—	3 krat po 12 steklenic .Vinjaka« (»Alko«. rlr. 7. o z., Ljubljana). — Zaboj s .iti steklenicami piva (darilo pivovarno »Union«, Ljubljana). — 7,abnj z t? buteljkami izbranega vina (darilo tvrdke Bruno Miwe'. Zemun, Moserova 1). — 2 krut po pol rim al a izbranih kravat (darilo tvrdke »Trinom«, Ljubljana, Miklošičeva c. 13).
—	Dva zaboja slatine (dr.rilo zdravilišča Rogaška Slatina). — Kaseta kozmetičnih predmetov (darilo tvrdke Rudolf Colič, Ljubljana. Kamniška 10). — Hrezplaina vožnja s parnikotn od Sušnka rio Kotura in nazaj. L razred (darilo Jadranske plovidbe). — Brezplačna vožnja s pamikom ori Snšaka rio Kotora in nazaj. I. raz-
red (darilo Dubrovačke plovidbe). — 10 dnevno brezplačno bivanje na Medu. hotel .Jekler« (darilo hotela).
—	H dnevno brezplačno bivanje v kopališču Krapinske toplice (darilo ravnateljstva). — T dnevno brezplačno bivanje n kopališču H ed i ja-Izlake (darilo ui-ave kopališča). — 5 dnevno brezplačno bivanje v Logarski rio. lini, hotel »1'lesnik. (darilo uprave hotela). — o dnevna brezplačno bivanje v Bakru, hotel »Jadran« (darilo hotela). — 4 dnevni brezplečni oripočilek v Rogaški Slatini (darilo uprave zdraviliščih — , dnevno brezplačno hiranje v Logarski dolini, gostilna «Logar« (darilo g Fr. Logarja). — 2 dnevno brezplačno bivanje na Bledu", hotel «Unlon« (darilc hotele). — it) dnevno bivanje (brez hrane) r Ifanji Koviljači, hotel »Dalmacija« darilo kr. banske uprave drinake banovine). — ?0 dnevno bivanje (brez hrane) v Banji lliriti, hotel »Srbija, (darilo kr. banske uprave drinske banovi.ie). — 20 dnevno brezplačno zdravljenje, t. J. stanovanje, kopeli (br-z hrane) v zdravilišču Dobrna pri Celju (darilo zdravilišča),
—	"dnevno brezplačno stanovanje v zdravilišču Siilin-sko (darilo ravnateljstva). — i dnevno brezplačno stanovanje v kopališču Paf<f. fPark hoteU (darilo mestnega poglavarstva v Subotici). — 4 dnevno brezplačno bivanje v Splitu, hotel »Ambasador« (flar.lo hotela),
Gozdno posestvo
285 oralov, prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dolenjska« 7892.
Oglejte si letošnji pomladanski velesejem! Darila so razstavljena na velesejmu.
Stavbno parcelo
v izmeri ca. 13.000 m!, katera se nahaja ob gl. cesti Kranj—Šenčur, prodam. Anica Krč, Kranj, Blejska cesta 4.
Travnik
pare. št. 450-2 Studfc, v površini 4114 m', blizu radio oddajne postaje Domžale, naprodaj. Cena po dogovoru. - T. Kantušer, Polule 6, Celje.
Pritlična hiša
pri Brežicah, z vsem Inventarjem ln pohištvom, so zaradi odselitve takoj proda. Hiša vsebuje vodovod in električno razsvetljavo in bi bila jselo primerna za upokojSSfiea. Vprašati: Brežice 32.
Hotelska kuharica
Išče mesta, gre tudi na gostilno. Tonudbe upravi »Slovenca« pod Samostojna« 7858.	(a
Brez posebnega obvestila
B^Sl
Zapustila nas je previdena s tolažili svele vere ljubljena
maina, gospa
Antonija Hočevar
Pogreb nepozabne bo iz hiše žalosti v sredo, dne 29. maja 1940 ob 17. uri.
Zagorje ob Savi, dne 28. maja 1940.
Ivan Hočevar, soprog, Janko, Hudo, Marta, Ilerina. otroci, in ostalo sorodstvo.
Vnajem
ODDAJO:
Mlekarno
oddam v najem ali prodam ali vzamem štooo, ki bi samostojno vodila. Naslov v upravi »SStyy.« pod št. 7999.
Zastonj dajemo čebuljček
Sever & Comp., Ljubljana
Prvovrstna kolesa
po najnižjih cenah, dobite pri »Tehnik« Banjal. Ljubljana, Miklošičeva 20
Gumbnite, gurn&e, pllse,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mike*
LJubljana, franiiikagska ulica
nasproti hotela Union' Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Objave
Dezinficirajte
greznice, stranišča In gnojišča z neoljenim ap-nenim dušikom : 1 kg na m*, da uničite pušjo zalego. Sedaj je zadnji čas '.
Nenadoma.nas je, za vedno zapustila naša dobra, ljubljena soproga, mati, stara mati, gospa
Josipina Keršovan
vdova Godnik, roj. Skok
po nekaj urah bolezni — Blago pokojnico smo položili k večnemu počitku 26. maja 1940 na novem pokopališču v Beogradu.
Potrti neizmerne žalosti izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za izraze sočutja ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo prevzvišenemu nadškofu beograjskemu gospodu dr. Josipu Ujčiču, ki je osebno opravljal pogrebne obrede ob asistenci čč. duhovščine, in za njegove iskreno prijateljske tolažilne besede.
Beograd, dne 26. maja 1940.
Vekoslav Keršovan, načelnik ministrstva za notranje zadeve v p., otroci, snahi, zeti, vnuk in vnukinje.
ttanotanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
| 1 lepo, s pritiklinami, od- 1 I ' dam mirni stranki s 1. julijem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7995.
ODDAJO:
Krasno sončno sobo
ob sodnijskem parku takoj oddam. Zajec Majda, Ljubljana, Cigaletova ul. št. l-lll.
Zahvala
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Tineta Tabor
stud. iur. in rezervnega letalskega podporočnika
sc tem potoni najiskreneje zahvaljujemo. — Globeko zahvalo izrekamo vojaški oblasti, tovarišem avijatičarjein, zastopnikom pravne fakultete, starešinstvu in klubu JNAD Jugoslavija, Društvu slušateljev pravne fakultete in Akademskemu levskemu zboru za prelepe žalostinke ter vsem prijateljem in znancem za po-\lonjene vence. — Končno sc zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega Tineta v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, 1. junija ob pol 8 zjutraj v kapeli pri Sv. Križu.
C
Ljubljana, dne 2S. moja 1940.
Žalujoči ostali
Poročnik Heim
39
Vohunska povesi iz časa svetovne voine.
»Da. Je moj predvojni prijatelj. Prav tu sem ga sprejel prod tremi meseci, ko je moral pristati. Nesmiselno je napadati tako utrjeno liostajo. kakor jc Saint-Quorentin. Morebiti ste bili z njim oni dan?«
»Oprostite, poročnik, kapitan jc zginil s svojim osebnim poslanstvom «
»Kos je. Toda nikdar nisem razumel, zakaj je šel bombardirat postajo med našim opazovalnim poletom«
Narednik se je končno vsedel,
»To je tako. Mi vedno nosimo s seboj bombe za izreden slučaj, kapitan ni rad s seboj vzel svoje municije.«
»Vidini, da ga dobro poznate. Od kdaj?«
»Svojo službo sem opravljal pod njegovim vodstvom v 40. bataljonu pred vojno. Sletlil sem 11111, ko je šel k letalstvu.«
»S katere pokrajine sto?«
Če bi Francoz zgubil prisotnost duha, bi jo odkril. Ni se izdal da se razburja ob •nenadni spremembi razgovora Vsedel se je bolj udobno in odgovoril brez obotavljanja.
»Iz Angoulotne, poročnik.«
»Čuj, le|K> mesto Angoulčme!
»Da. lopo za turiste, posebno ob sončnem zahodu, ko se vse hiše kopljejo v rdeči sončni barvi.«
»Tam je spomenik Ravaillaca.«
Poulet je bruhnil v smeh.
»Oprostite, to je smešno. Pri nas ne napravi jamo spomenika napadalcem.«
»Kaj ste delali pred vojaško službo?«
»Z očetom sem razne |«>slo opravljal s kolesom ali avtom. A vedno sem gojil zeljo, da postanem letalec.«	_
»Vidim. Kaj mislite o vaši .kletki za kokoši'.«
Ob toni predmetu se je pokazal kot strokovnjak. Primerjal je tehnično francoske letalce z nemškimi, spet skočil v drugo stran in vtikal vmes svoje lastne doživljaje. Poročnik go je hitro prekinil.
»Imate kake vojaške listine?«
»Nikdar pri poletu.«
»Tedaj?«
»Prav. Jaz sera sc izdal takoj ob prvem vprašanju, ko sem bil prijet,« je rekel čisto nedolžno.
Ileim je bil za hip razburjen in se je boril s svojo notranjostjo.
»kje je bil vaš prostor za pristajanje na fronti ob Sommi?«
Nekaj kljubovalnega je bilo tedaj v nared-nikovem obrazu.	&
»Vi razumete, poročnik, da znam ločiti, kar je važno in kar smem povedati. Nc bom vam na uho povedal, kar bi vam dalo možnost, da bi moje tovariše iz zasede napadli. Sicer se pa ictalci vredni svojega imena ne obstreljujejo na tleli. To dola .težko topništvo...«
Sc naprej je nadlegoval Francoza. Njegova mirnost se je lx>lj in bolj večala, čeprav jo razgovor trajal nad eno uro. Ileim mu je ponudil cigareto in šel iz sobe. Na hodniku jo zaupal varstvo orožniku, ki sc jc enakomerno sprehajal po hodniku. Sam so je zutekol k arhivu.
Negotovost in neka bojazen sta ga navdajali s strahom Dolsto jc slonel ob zidu. Nazadnje jc vzel iz žepa novec za lo pfonigov, ga vrgel v zrak in ga lovil. Stisnil jc roko in premišljeval: odprl jc karto in gledal po nji. Nato je kakor zadovoljen začel požvižgavati. V nekaj trenutkih jo bil pri šefu kurirjev.
»Adjutant, takoj pošljite nekoga k |>oroč-niku komparsii. Ce ga dobi. naj takoj pride: čc ga 110 najde, naj mu »poroči, da vsaj jutri lia vse zgodaj, da bova ujetnika spra.šula.«
Na poti proti uradu se je ustavil pred orožnikom in mu dejal polglasno.
»Mislim, da bom čuval vašega ptička. V trenutku vara bom povedal. Težavno je bolj, kakor sem slutil. Treba bo, da bolj trdo začnem.«
Vstopil je, a je pozabil zapreti vrata. Narednik Poulet se je vljudno dvignil. Obrnil se je proti oficirju in se tresel. Ileimov obraz je bil prvi hip zelo zloben in pogled oster ter grozeč. Francoz je vzel cigareto iz ust in jo vrgel v peč. Roka se mu je tresla. Ileim se je razburil. a je hitro prišel k sebi. Ostalo je trajalo le nekaj sekund.
»Moj mali Poulet.« se je r.orčeval Ileim, »preidiva na resne stvari. Ti mi boš takoj dal natančna pojasnila o vaših letališčih, ki jih uporabljate v napadenih pokrajinah. Pojdi tja, čc ne ...«
» l oda ...«
Ileim jo potegnil revolver. Zavihtel ga je z roko prav pred ujetnikovo čelo, ki je nehote dvignil koinolcc.
Strel je počil.
Orožnik Seeman je planil v solio, nato kapitan Strohberg s svcjinu tajniki. Ileim je kakor v sanjah stal pred truplom držeč ccv v zrak. iz. katere se je še vedno kadilo. Poulet ' je ležal ob peči. Na čelu mu je zijala velika rana.
Strohberg se je prvi umiril. Njegovo vprašanje je bilo polno osuplosti.
>lleini> kaj jc?«
Poročaik sc je zamanj trudil, da bi govoril. Skomignil je z rameni 111 pokazal orožnika. Ta je stal kot pribit Nobenega glasu ni dal od sebe. Pokazal je na sporočila 21. armadnega zbora, ki je ležalo na delavni mizi Strohberg je bežno pogledal, razumel in prevzel vodstvo tc zadeve.
»Naj vsi gredo ven razen poročnika in orož-
nika. Formalni ukaz:, molčati vsi pod težko kaznijo Nič niste videli «
Zaprl je vrata. Zgrabil je Hcima za ramena in ga stresel; orožnika, ki se je zdel, da bo omedlel, je oklofutal in oba porinil v nasla-njač.
»Poglejmo,« je rekel, »to je vojska. Kaj je življenje enega človeka pa še sovražnika v tem hipu? Vesta, koliko jih pomrje na minulo? Daj-ta mi mir z vajinimi čudnimi izrazi. Treba bo urediti. Poglej, kar se je zgodilo Ujetnik more dati važne informacije. Pokaže se upornega. Ileim, vi mu zagrozite. Zgrabi za vašo pištolo, ki ste jo neprevidno pustili «a mizi. Bitka. Nesreča. Prav tako je, ali ne? Orožnik, si bil zraven?«
Seeman je razmišljal. Njegov obraz jc bil bled. Čez čas se je pomiril.
»Za božjo voljo, kaj bi bilo, če bi ti najboljši prijatelj umiral ob strani,« je kričal Strohberg. »Si bil tu? Da ali ne?«
»Ne,« je odgovoril Seeman.
Zdelo se je, da je tehtal svojo besedo. Strohberg bi bil kmalu nekaj sumil.
»Dobro.« je rekol. »Ileim. ti sam mi moreš povedati, kako se je zgodilo?«
»Ne,« je rekel s težavo Ileim. »Prijel sem za orožje. Grozil sem mu, ne da bi ga imel namen ubiti; dobro razumi Ne da bi imel namen ubiti, ker sem mislil, da je dovzeten za grožnjo. Nespretno se je branil in zadel mene v roko. Moj petelin je zelo občutljiv Prevzamem odgovornost. Sj razumel pravilno?«
»Molči! Neumen si. To je ti«ta stvar. Vem, pri čem sem Orožnik, napravim vam potrdilo, da smo čuvali ujetnika. Dobesedno boste tako poročali svojim višjim o tej slučajni smrti. Čim manj se bo razglabljalo o tem. tem boljše bo Vi lahko razpolagate.«
Seeman se je obotavljal. Ni mogel odmakniti oči od trupla.
»Kaj čakaš?«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčit
Prvo sv. obhajilo v Skoplju, dne 19. maja 1940.

Ali so pešci v Ljubljani varni?
Ljubljana, 28. maja. V vseh velikih mestih imajo za pešce po ulicah in po križiščih zaznamovane prehode: take prehode ima že dalj časa tudi Ljubljana iti jih bo imela vedno več. Ti prehodi so zakoličeni in omejeni zato da bi pešci lahko mirno »n v popolni varnosti hodili čez ulice in čez križišča. Tak namen imajo ti prehodi drugod po 6vetu, samo pri nas v Ljubljani je to precej drugače.
Samo pnglejte na taka križišča in take prehode tako okoli poldneva ali pa proti 18. in 19. uri zvečer. Tedaj boste povsod opazili uboge pešce, kako v gručah in lepo pohlevno čakajo pred svojimi prehodi, ki so tako lepo in daleč vidno zaznamovani. Pešci lepo stoje in čakajo, kolesarji in av-tomobilisti pa drve čez te prehode na vse prelege in tudi z vso hitrostjo. Kolesarji in avtomobilisti se ravno pri teh prehodih pri nas najbolj zaženejo in kar veseli so, če lahko pešca prisilijo, da se mora ustaviti in počakati nanje, da se zvozijo mimo. Pešec v tem prehodu in prometnem varnostnem »okviru« pri nas sploh ni varen niti pred kolesarjem ali pa avtomobilistom, ampak mora ravno v tem prehodu najbolj paziti, da ga kdo ne povozi.
Drugod je pa to zelo drugače! Po velikih mestih se mora vsak kolesar in avtomobilist ustaviti pred vsakim takim prehodom, če je v prehodu le kak pešec, in počakati ali pa zavoziti prav počasi, dokler pešec mirno in brez beganja ne prehodi svoje poti v določenem in omejenem prehodu. Če drugod voznik v takem prehodu povozi pešca, s tem zagreši hud zločin, ki se lahko obravnava pred poroto, pri nas bi pa najbrž bil za krivega proglašen pešec, ne pa voznik — vsaj taka je 6edaj praksa v prometu pri teh prehodih.
Pri nas prav pogosto opažamo, kako lepo varnostni organi spravljajo v te prehode pešce; silno strogo sc to izvaja posebno pred glavno pošto. Toda še nikdar nismo opazili, da bi bil opozorjen kak kolesar ali avtomobilist zato, ker je čez te prehode prehitro vozil ali pa vozil ,čez prehod tedaj, ko so bili v njem pešei in ni počakal tako dolgo, da so bili V6i pešci čez cesto.
Drži. da so bili prehodi urejeni za pešce in za njihovo varnost! Zato 6e naj to načelo tudi vztrajno in pravilno izpolnjuje in spoštuje!
trtek zadnja preizkušnja siren, ki jih je nabavila mestna občina, pozneje bodo pa sirene tulile le tedaj, če bo dejanska nevarnost.
1 Odbor frančiškanske prosvete vljudno naproša svoje člane, da poravnajo članarino najkasneje do 1 junija 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na razpolago za sprejemanje članarine vsako sredo in soboto od 5 do 7 pop. v Skrabčevi sobi, Frančiškanski prehod.
1 Darovi Rdečemu križu. Pisarna odvetnika gospoda dr. Lulika je izročila iz neke poravnave din 100, pisarna odvetnika gospoda dr. Fetticha pa iz poravnave D/M din 200. Iskrena hvala.
1 Trafike prodajajo legitimacije zn obisk ljubljanskega velesejma po 25 din. Priporočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v predprodaji.
1 Pri zaprtju, motnji r prebavi — vzemite
zjutrai še na pra/en želodec en kozarec naravne »Iranz-JoseU grenčice.
1 Obvezno cepljenje proti davicl prav naglo napreduje in ]e mestni fizikat že cepil nad 4100 šolskih otrok. V ponedeljek se je pričeio cepljenje tudi predšolskih otrok v prostorih mestnega fizi-kata v Mestnem domu ter so starši hvale vredno pripeljali zelo radi svoje otroke cepit, da je mestni fizikat v dveh dneh s cepljenjem zavaroval že 500 malih Ljubljančanov zoper davico. V mestnem fizikatu bo cepljenje trajalo do 6. junija vsak dan od 9 do 11 in 16 do 18. Danes v sredo ob 16 bo cepljenje predšolske mladine v Mostah in v Sp. Šiški v tamošnjih šolskih prostorih, jutri v četrtek na Viču in za Bežigradom ter v petek na Barju, povsod v tamošnjih šolskih prostorih ob 16. Starši se zavedajo, da je cepljenje življenjske važnosti in ni združeno z nobeno nevarnostjo za zdravje, zato pa zelo vestno vodijo otroke cepit, da obvarujejo zdravje svojih in tudi tujih otrok pred nevarno epidemijo. Mestni fizikat je pa dobil novo cepivo, ki zahteva drugo cepljenje šele čez tri tedne po prvem cepl|enju, kar naj starši upoštevajo. Opozarjamo pa spet, da mora biti cepljena tudi vsa ona mladina od 2. do 10. leta, ki je davico že prebolela. Zaradi strogosti zakona o zatiranju nalezljivih bolezni naj se nikdo ne izogne cepljenju, ker mora mestni fizikat neupravičen izostanek ali prekinitev cepljenja po zakonu strogo kaznovati.
1 Za mestne reveže je podaril 500 din g. Branko Makar iz Ljubljane. Predsednik Hrv kult. društva »Napredak« g. Fr. Harazim je mestnim revežem odstopil honorar 100 din, ki ga je dobil za svoje predavanje v radiu: podpredsednik Združenja dimnikarjev za dravsko banovino g Gustav Lapuh je pa podaril odškodnino 70 din, ki jo je dobil za komisijski ogled kurilnih naprav v banki »Slaviji«. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Tatvine koles. Vovk Josip je prijavil, da mu je nekdo izpred gostilne Komidar na Vodnikovi cesti št. 35 ukradel kolo znamke »Royal«. Kolo je črno pleskano, vredno 2500 din. — Pred gostilno .Kaplan« na Sv. Petra nasipu je nekdo ukradel Majdič Mariji žensko kolo znamke »Turnir«, vredno 1100 din. — Kolo znamke »Triumf« je nekdo ukradel Jagru Janezu izpred gostilne Cerne na Zaloški cesti. — Dijaku Novaku Marjanu je nekdo ukradel kolo znamke • Majesty«. Kolo ie temnozeleno in vredno 800 din. — Roje Boži pa je nekdo ukradel kolo znamke »Tropke«.
$vuda!
Bito kuda
Proizvodi UNION. Zagreb.
_____ Kranj
V nedeljo dop. ob 10 je akad slikar France Godec otvoril razstavo svojih del. Izobešena olja, tempere in monotipije so po večini odlična dela, pa je treba Godcu samo čestitati.
Godec ie predvsem močan v portretu (g. Pipa. ga. Spurova, g Lozaj, portret otroka), mojstrski pa je ludi v pokrajini, ki kaže sveiost in toplino.
Godec razstavlja 50 del, ki jih je po večini razstavil v Ljubljani. Nova dela so: Lutka kot ribič, portret otroka( odlično psihološko podan), Frančiškanska cerkev, Most in druga.
Razstavo je že prvi dan obiskalo lepo število kranjske publike. Prepričani smo, da bodo dela slikarja Godca, ki so vzbudila v Ljubljani splošno zanimanje, privabila tudi kulturni Kranj v razstavne prostore.
Razstava ie v Hotelu Evropa odprta dnevno od 8 do 19. Obisk toplo priporočamo. — vd.
Trbovlje
Če dobijo otroci orožje v roke V nedeljo zvečer o mraku je 10-letni Gruškovnjakov fant vzel očetovo lovsko puško in poskušal z njo streljati na sosedno Kuilanovo hišo. Sprožil ie in zadel od strani na dva okna, ob katerih so se razpršili drobci naboja. Ob enem oknu pa je čitala 10-letna Furla-nova Zinka in bila zadeta v lice, a se je šele potem zavedla, da ie zadeta, ko je opazila kri. Prepeljali so jo k zdravniku dr Cizlju, ki jo je obvezal in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico Puška je udarila tudi Gruškovnjakovega fanta, da je bil ves krvav po licu.
Najnovejša poročila
Bilka m
zavezniške armade h nemških klešč
ubljanski ffeSescjem preložen
i
1 Monumentalne slike s prizori iz slovenske zgodovine, ki jih je naslikal akad. slikar Gojmir Anton Kos po naročilu gospoda bana dr. Marka Natlačena, bodo razstavljene v Jakopičevem paviljonu. Slike so namenjene, kot že znano, za okras reprezentančnih prostorov banske palače. Da bo razstava vse pažnje vredna, nam jamčijo slikarjevo ime ter predmet in namen velikih figuralnih kompozicij, pa tudi dejstvo da so to največje oljnate slike izpod slovenske roke. Razstava se prične v soboto, dne 1. junija ob tričetrt na poldne z uvodnimi besedami gospoda bana.
1 Ljubljanski grad bo v času pomladanskega velesejma od 1. do 10. junija vsak večer slavnostno osvetljen.
1 Križansko žensko društvo priredi danes, t. j. 29. maja ogled Doma upokojencev. Zbirališče ob 4 pred Zavetiščem sv. Jožefa na Vido/-danski cesti. Članice in prijateljice društva vljudno vabljene!
1 Rdeči križ poziva vse one bolničarke in bolničarje, kateri še niso do danes vrnili oblek in halj, da jih vrnejo v sredo, 29 ali četrtek 30. t._ m. od 19 do 20 v samarjanski sobi. Stri trg 19 Nujno!
1 Sirene za naznanjanje letalskih napadov bo mestne zaščitni urad spet preizkušal v četrtek, 30. maja ob 11 dopoldne na raznih krajih mesta, na kar opozarjamo posebno na to, da bo v če-
Francosko volno poročilo
Zaradi kapitulacije belgijske^ armade izvaja sovražnik na severu še močnejši pritisk na angleške in francoske čete, ki se pa borijo dalje z nezmanjšano odločnostjo. Bitka, ki se razvija ob Sommi, poteka za zaveznike ugodno. Naši bombniki neprestano ponoči in podnevi bombardirajo nemške kolone in letališča. — Z ostalih delov fronte ni novic.
Pariz, 28. maja. AA. Havas: O položaju na bojišču se v teku današnjega dneva lahko reče, da se na eni kakor na drugi strani izvaja novo razvrščanje enot, kar je posledica predaje belgijskih čet. S kapitulacijo belgijskih čet je nastal velik prodor na vzhodnem boku zavezniških armad na severu. Francosko - angleške čete manevrirajo in skušajo nemške napade odbiti. Razumljivo je, da se o teh operacijah ne sjKiročajo nobene podrobnosti, ker je položaj še vedno resen. Nemške čete, ki so zelo ohrabrene zaradi belgijske predaje, napadajo proti severozahodu.
Belgijski čete so imele v začetku sovražnosti 10 divizij. Smatrajo, da se je s kapitulacijo kralja Leopolda sovražniku predalo 500 tisoč belgijskih vojakov. Ta kapitulacija je čisto naravno ustvarila težak in kritičen položaj za zavezniške čete na severu, ki odločno odbijajo vse nemške napade. Zavezniškim četam na tem odseku močno pomaga zavezniško letalstvo, ki je v veliki meri zajiosleno in se lahko reče, da deluje v vsem svojem sestavu. Prav tako zavezniško letalstvo neprestano bombardira kraje, ki so jih Nemci že zavzeli.
Na ostalih bojiščih se operocije razvijajo ugodno za zaveznike, zlasti pri Sommi, kjer so bili izvedeni važni premiki.
Nemci o bitki
Berlin, 28. maja. A A. DNB: Brezpogojna kapitulacija belgijskega kraja in armade je pognala angleško vojsko z belgijskih tal. Angleži so upali, da bo vojna odločitev padla na belgijsko-holandskem ozeml ju. Odločitev je res pačila, je pa prinesla nekaj čisto drugega, kakor so Angleži pričakovali Celo s pomočjo zaveznikov se jim dosedaj ni posrečilo znatno zadržati nemških čet, temveč so tudi Angleži popolnoma potolčeni. Angleške čete, kolikor so jih sploh mogli prepeljati nazaj v Anglijo, so se 7. vso naglico vkrcavale na ladje. Na Norveškem so Angleži pustili osem tisoč ujetnikov, orožje in silno porazna čustva pri norveških četah, ki naj bi se skupaj z njimi bo-ile. Bil je skrajni čas, da so se Belgijci opomnili in se odrekli nameri, da se popolnoma žrtvujejo za zahodne sile. Belgijske čete so se silno hrabro borile in so tudi Nemci morali storiti vse. Vedno znova je nemška pehota napadala, dokler niso bile prebite najmočnejše belgijske postojanke. V prostoru, kjer so zdaj zajete francosko-nngleškc armade, se položaj razvija zelo naglo. Nemške čete na široki fronti pri-
Maribor
i
Buck Jones,
nekronafii kralj ameriškega divjega zapada nastopa kot borec za pravico in proti nasilju v napetem in borbenem filmu: n	j=a; 1	Kino Sloga tel 27-30
£p£lIlCllll prerije	Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri
Višek senzacije I
EDVARD G. ROBINSON
KINO MATICA tel. 21-24
ster 1
Poslednji gangster
Napeta drama, ki se deloma odigrava vSingSingu. B Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri |
tiskajo sovražnika. Zadnje dejanje te velike borbe bo verjetno kmalu končano. Poskusi francoskih čet, da bi z. napadi na južnem bojišču ob Sommi olajšali položaj svojih armad na severu, so se končali brez uspeha.
O ravnanju belgijskega kralja še ni mogoča sodba
London, 28. maja. AA. Reuter: Sir Rogers Kejes, katerega je Churchill poslal kot svojega zastopnika k belgijskemu kralju Leopoldu, se je snoči vrnil v London. Izjavil ie, da upa, da bo mogoče sodbo o ravnanju kralja Leopolda podati šele tedaj, ko bodo znane vse podrobnosti, zaradi katerih je do tega prišlo.
Duff Cooper o položaiu
London, 28. maja. AA. Reuter: Angleški informativni minister Duff Cooper je imel zvečer po radiu govor, v katerem je rekel me-1 drugim, da se angleška vojska nahaja v zelo nevarnem položaju, da pa je že pred dnevi rekel, da ne bomo izgubili vojne, pa naj se zgodi kar koli in če tudi zavezniki izgube bitko v Flandriji. Mi bomo dobili končno zmago. Spomnimo se težkih dni iz pretekle svetovna vojne. Tudi takrat smo preživljali težke in strašne dneve, ki so se pa vendar končali z zmago zaveznikov.
Prav tako ni naša dolžnost metati krivdo na tega ali onega, temveč je treba samo pozdravljati junake iz. bitk, ki niso nič manjši junaki za to, če njihovi nanori niso bili lispoš-ni. Belgijska vojska ni bila več v stanju, da bi se borila. Imela je težke žrtve v borbi z mnogo močnejšimi sovražnikom. Ni zdaj čas, da kritiziramo in obtožujemo katerega koli za najnovejše dogodke. To so pomembne ure in mi imamo še mnogo drugih reči. v katerih je treba odločati .Sovražniku se je zdaj posrečilo ločiti severno vojsko od južne. Če bi kdo rekel, dn so nas Francozi pustili nn cedilu, mu morate odgovoriti: >Ti si ali plačan agent tuje propagande, ali pa eden od neplačanih pro-pagandistov« Tri dejstva, o katerih sem vam zadnjič govoril, so resnična. Sovražniku se ie posrečilo s predorom skozi zavezniške sile priti do morja, toda naša vojska ni bila premagana. Potrebno bo vložiti vse napore, da bi se naša vojska umaknila iz zasedenih postojank. To bo vojska, katere junaštvo je še dalje silno visoko in katere vera v zmago ie še neskaljena, vojska, v kateri vsak častnik in vsak vojak želi. da bi sc čimprej srečal s sovražnikom v borbi.
Angleži zapustili Boulogne
London, 28. maja. Informacijsko ministrstvo javl ja, da je potekla evakuacija Boulognea v redu in brez večjih izgub, čeprav so sovražni bombniki, tanki in poljsko topništvo mesto močno bombardirali. Pri evakuaciji so se posebno odlikovali angleški mornarji. Poseben oddelek je nazadnje pognal v zrak vse objekte, ki bi mogli kakor koli služiti sovražniku. čete, ki so bile razmeščene v Roulogneu in okolici, so bile prepeljane v Anglijo z angleškimi rušilci. ki so po vrsti pristajali ob pomolih, tako da je šlo vkrcavanje čet in vojnih potrebščin naglo ml rok. Ilkratu so to-povi z rušilccv močno zadrževali sovražnika, ki je od vseh strani pritiskal na mesto.
2. junija velika tombola v Škofji Loki Takoj se odloči, da greš na tombolo v Škofjo Loko
m Letošnji lavantinski novomašniki. Dne 7. julija bodo posvečeni v mašnike naslednji gojenci V. in IV. letnika lavantinskega kn. šk. duh. semenišča. Iz V. letnika: Aužner Mirko od Sv. Jurija ob juž. železnici, Brezigar Viktor iz Braslovč, Fe-konja Franc, rojen v Gor. Radgoni, stanuje v Mariboru, Kasesnik Ivan iz Šoštanja, Kolenko Ivan iz Črensovcev, Luskar Jožef od Sv. Vida na Planini, Mere Viktor od Sv. Trojice v Halozah, Povh Ivan iz Trbovelj, Savelli Viljem, rojen v Krnjevši, stanuje v Celju, Sovinšek Jožef iz Nove Štifte. — Iz IV. letnika: Areh Albert iz Starega trga, Gori-čan Henrik iz Slov. Bistrice, Kocmut Janez od Sv. Andraža v Slovenskih goricah, Roblčk Peter iz Solčave, Varga Ludvik iz Bogojine. Istočasno bo posvečen v Ljubljani lavantinski bogoslovec Pajk Janko iz Maribora, ki študira V. letnik bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani.
m Stavka stavbinskih delavcev je zajela sedaj vsa, tudi manjša podjetja ter se je ustavilo delo na vseh stavbah. Zaenkrat še ni prišlo do stikov med delodajalci in delavci v Mariboru, ter očividno obe stranki čakata na rezultat pogajanj, ki bodo najbrž v Ljubljani.
m Imejitelji gledaliških blokov, ki so zaostali s plačilnimi roki, se naprošajo, da jih |x>ravnnjo še pred zaključkom sezone Vsi se pa opozarjajo, da bo sezona v nekaj dneh zaključena ter naj izrabijo bloke, da jim ne zapadejo
m Fantovski odsek Maribor III. Danes zvečer ni več telovadbe v magdalenski telovadnici. Pač pa opozarjamo člane na občni zbor v lokalu ob 8 (po šmarnicah).
m Poulična zbirka — 13.930 din. Preteklo nedeljo je bila zaključna ulična zbirka za sklad Protituberkulozne lige. Nabrali so 13.030 dinarjev.
m Nova tovarna v Dravski dolini. Bivši poslanec, veleindustrialec g Benko Josip v Murski Soboti je kupil v Bistrici pri Limbušu posestvo g Franca Pajenka, trgovca iz Žalca To posestvo leži ob potoku Bistrica, v bližini železniške postaje. G. Benko namerava na te;n posestvu graditi novo moderno tovarno mesnih izdnlkov. Ker je vodotok potoka Bistrica zelo močan, se bavi g. Benko tudi z načrti, da napravi na [x>toku svojo elektrarno, Poleg tega bo napravil tudi velik vodovod v vznožju Pohorja, ki bo dajal toliko vode, da bo preskrbljena tudi cela vas z zdravo pitno vodo Lega na kateri l>o tovarna stala, je zelo ugodna, ker leži zemljišče bolj na samem izven naselja ter je ta prostor kot nalašč za mesno industrijo. Ker je kupna pogodba že potrjena, namerava g. Benko že letos pričeti s predpripravami za gradnjo tega velikega podjetja.
Celje
c Dijaki in Ljubljane bodo v soboto 1 junija t. 1. ob 20 gostovali v mestnem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« Delo je režiral član ljubljanske Drame g. Milan Skrbinšek. Podprimo idealna stremljenja naših mladih z obilno udeležbo.
c Stavka v keramični tovarni v Libojah še vedno traja. Delavci upravičeno zahetvajo povišanje svojih plač.
c Kmečka pomoč se razširja. Doslej so ustanovili že odsek., v št. Jurju, kjer ima zadruga tudi tranzitno skladišče, dalje v Kozjem Sv. Emi, Pilštanju Rogatcu, kjer Ivo tudi tranzitno skladišče, v št. Vidu pri Planini. Ustanovljeni bodo v kratkem odseki v Vojniku. Dram Ijah. Žetalah. Stopercah. Podsredi, Podčetrtku. Planini pri Sevnici. Ponikvi pri Celju in v Loki pri Žusmu. Tekom enega meseca upajo, da l>odo imeli že okrog 50 poslovalnic. V treh tedni" poslovanja je Kmečka pomoč spravila v nromet 2 in pol vagona galice. poldrugi vagon mlcvskih izdelkov, vagon cementa in dr.
c Uradni dan Zbornice za TOl v Ljubljani za Celje in celjsko okolico l>o v torek. 4 iu nija od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Zdr'-ženja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. s c Nova grobova. Na Mariborski c 5 v Celin ie umrl TI letni vratar pn Rakuschu Rozmr.1. \laks Na Dobravi je izdihnila 67lctna zasebui-ca Zupane Marija. Nai v miru počivata!
KULTURNI OBZORNIK
čajkovskij: »Jevgenij Onjegin«
Ob 100 letnici čajkovskega
V soboto, 25. t. m. je naše operno gledališče počastilo stolctnico rojstva enega izmed vrhov slovanske glasbene tvornosti — Petra lljiča Čajkovskega — s predstavo njegovega najboljšega odrskega dela: Fvgenija Onjegina. Dasi se je ovtor bolj nagibal k zapatlnim vzorom romantične glasbene smeri, kar ga tudi razlikuje od sodobnikov kakor Musorgskego in Rimski-Korzakova, ki sta se opirala prevsem na ljudski glasbeni element, je vendar njegova glasba tako svojstvena, da je iz nje poznati tipičnega ruskega genija.
>E. Onjegina« odlikuje močna razgibanost, delo je prepojeno z nnjsubtilnej.šimi lirskimi mesti, na drugi strani pa zopet prehaja do močnih dramatskih učinkov: vsemu je dal mojster izraza v glasbeni gladko tekoči in smiselno grajeni obdelavi, polni Pomislekov. Najmočnejša pa je gotovo druga slika, pisemska scena, 'lo najmočnejše mesto v celotnem delu nudi človeku polno lepoto mlade erotično prekipevajoče duše, lepoto, ki jo je avtor znal podati v edinstvenem niansiranju melodične linije z dinamično učinkovitostjo ter substilno orkestracijo. Lepa in pretresljiva je tudi glavna arija Len-skega pred dvobojem. — Celotno delo zapusti močan estetski dojem in ni čudno, da si je utrlo pot do velikih odrov ter bo gotovo doživelo še mnogo obletnic rojstva svojega avtorja.
Uprizoritev je bila v splošnem dobra. Tatjano je pela gdč. lleybalova, ki je bila igralsko (kjer vedno boj j napreduje) in pevsko najboljša v drugi sliki. Pevsko je v višinah dobra, njen blesteč ton je dobro podprt s sapo ter ima zadovoljiv portce, dočim se mi ne zdi umestno tolikokrat s prepihavanjem sape v srednjih in nizkih legah, s pritajenim tonom podčrtavati dramatske strani, ker se s tem tudi večkrat
estetsko razbije melodična črta. Je pa vsekakor
odlična pevka, talent, ki se bo brezdvom.no razvil še do večjih kvalitet. — Lenski — g. Gostič nas je predvsem pevsko prav iznenadil v sceni pred dvobojem. Tehnično zna s pravilno kvantiteto supe podpirati obe združeni funkciji pevskega organa, s čimer je dun poglavitni pogoj za uspeh. — V vlogi Onjegina je gostoval g. Popov, ki je bil do tretjega dejanja v igri dober, a se zlasti v zadnji sliki ni mogel zbrati ter prepričevalno predstaviti človeka, ki doživi notranji preobrat in končno propast. Zato je prav ta slika zapustila najbolj medel, suh utis, dasi se je gdč. Ileybalova potrudila, dati iz sebe vse možnosti dramatske nujnosti. Pevsko je v nižinah zadovoljiv, v višinah pa je ton brez rezonance in večkrat nekam negotov. Je pa ritmično zelo precizen in poje z veliko mu-zikalno kulturo, kar dokazuje, da je bil nekoč močna kvaliteta v glasbenem svetu. — G. Koge-jeva je pevsko dobro ter igrulsko prepričljivo podala strežnico Filipjevno. G. Betetto pa je na njemu lasten način zapel kot knez Gremin. — Zbor, ki se je pod g. Siinonitijem sprostil pevske okostenelosti, nastopa z vedno večjo resnostjo in je bil tudi to pot dober, le večje ritmične preciznosti je želeti. Po glasovni kvaliteti pa je ženski boljši od moškega. — Nekatere točke balela so ugajale ter so bile nekatere prav precizno izvedene. — Dirigiral je g. N. Štritof. Orkester mu je razen na par mestih dobro sledil. Res je bil na nekaterih mestih preglasen, a (o, se mi zdi, zahteva nujnost dela. Vzrok, da nastane nejasno bučanje in zdaj po-popolnoma pokrije soliste zdaj celo zbor, menda tiči v slabi akustiki hiše, ki prenese le gotovo dinamično stopno. Zasluga gre tudi g. Debevcu. ki je znal dati delu intimen značaj, ki ga kot izrazito lirična umetnina zahteva.	si.
Po takšni, na hitro roko narejeni brvi se prevažajo motorna vozila na bojišča.
Slovenska pesmarica
Slovenci imamo že več podobnih zbirk slovenskih pesmi, ki nudijo besedilo napevov za vsako priliko, kadar koli pride več »zadovoljnih Kranjcev« v družbo. Tako imamo več posrečenih zbirk Janeza Kalana, Mohorjeva družba je izdala Anžičeve zbirke, založba Sigma v Gorici je lani poslala med najširše sloje Barčico teh pesmi, sedaj pa je dr. Glonar izbral in po abecedi začetnih verzov uredil novo tako Slovensko pesmarico, v kateri je na novo oživljenih 300 slovenskih narodnih pesmi. Založba Uram je dala tej zbirki, ki ima 340 strani, lepo majhno priročno obliko, tako da jo ima lahko vsak pevec vedno pri rokah, kajti ne ure ne dneva ne veš, kdaj si bo tvoje razpoloženje zaželelo slovenske pesmi, in melodija, ki ti šumi v ušesu, pravega besedila. Zbirka vsebuje najraznovrstnejše pesmi: ljubavne, razpoloženjske, vinske, tudi pobožne ... prave narodne in take, ki so že zdavnaj ponarodele, tudi če jim izobraženi pevec ve dobro za ime ustvarjalca (Prešern, Slomšek, Jenko, Gregorčič, Stritar, Levstik, Zupančič in drugi). Vse te pesmi so v uglasbitvah domačih komponistov (tu gre velika zasluga Aljažu in njegovi popularni Pesmarici) postale last vsakega slovenskega človeka, še celo pa prijetne družbe, ki se takoj uglasi v zbor in hoče peti, peti... od začetka do konca in zopet od kraja. In tem bo ta pesmarica gotovo najbolj prišla prav, saj nudi pevcem neizmerno gradiva. Nobene gostilne ne bi smelo biti brez take zbirke slovenskih pevnih pesmi, bodisi že v tej ali oni priredbi. Ta v Hramovi založbi ima to prednost, da je lepo izdana v žepni obliki, vezana in stane samo 16 din! Kakor javlja založba, je ta zbirka prva v zbirki majhnih žepnih pesmaric, s katerimi hoče omogočiti, da se slovenska pesem razširi v
najširše sloje.	Id
*
Kronika slovenskih mest, letnik VIT., št. 1, je izšla pred kratkim in ima veliko zanimivega gradiva. Ker 1. junija razstavlja slikar Gojmir Anton Kos svoja ogromna platna Ustoličenje in Kmečki punt, ki jih je naredil po naročilu g. bana dr. Marka Natlačena za banoviusko palačo, opozarjamo najprej na članek univ. prof. dr. S t e 1 e t a : Kako nastane zgodovinska slika? V tem članku, ki je postavljen na čelu te prve številke novega letnika, prikazuje dr. Štele v besedi in sliki genezo zgodovinske slike od prvega zasnutka do končanega dela. Od prve kretnje svinčnika, ki je zasnoval kompozicijo bolj v zraku kakor v predmetu, od posameznih izdelanih skic do barvnega kartona in do celotne slike je dolga pot tehničnega dela, pa tudi dolga pot znanstvenega napora, študiranja in iskanja. Vse to je nakazal dr. Štele na teh ogromnih Ko-sovih slikah, ki so gotovo naša največja poslikana platna tako po velikosti sami, kakor tudi po pomenu v razvoju slovenskega slikarstva. Drugi članki v tej številki so naslednji: Procesije v stari in novi Ljubljani (A. Potočnik). — Nove ljubljanske stavbe (Šlajmerjev dom). — Pesem od prosta gospoda Jerneja Arkota iz leta 1868. — Pankracij iz Dola, ljubljanski župan v začetku XVI. stol. (Vlad. Fabijančič). — Mestne pravice Ptuja iz lela 1376, razlaga k besedilu štaluta (Fr. Veselko). — Zdravstvo starega Novega mesta (dr. Drago Mušič). — Črtice o bivši občini Vič (A. Beg). — Rod Pollini-jev in ljubljanski zdravnik dr. Janez Krizostom Pollini (dr. Fr. Ks. Lukman). — Slovenski gledališki jubilej ob stoinpetdeseti obletnici prve slovenske predstave (govor dr. Fr. Kidriča). — Pivovarna pri Črnem medvedu (VI. Fabijančič). — Skozi slovenska mesta v letih 1571 in 1574 (Fr. Štele). — Nemški glas o sodobni Ljubljani (J. W.). — Usnje in kože (Jože Lavrič). — Tujskoprometna prizadevanja Ljubljane (dr. A. Brilej). — Dodatek k članku o Scluvarzovi pipovarni na Poljanah (dr. R. An-drejka). — Kronika mesta Ljubljane za leto 1930 (B. Wider). — Naša kronika (Anle Gaber). — Kroniko izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. Fr. Slele, za uredništvo pa odgovarja Jože Gre-gorič. Izhaja štirikrat na leto in stane letno 80 din. Vsaka številka ima odlične večbarvne, tudi celostranske slike, kakor tudi mnogo ilustracij.
Časopis ca zgodovino in narodopisje, št. 3-4 prinaša važne razprave in znanstvena poročila. Na uvodnem mestu je natisnjena razprava Boga Gra-fenauerja o poteku vseslovanskega kmečkega upora leta 1515 na Spodnjem Štajerskem. Grafen-auer je problem tega boja načel že v svojem sestavku svoj čas v »Slovencu«, sedaj pa je posvetil temu problemu celo kritično razpravo ter skuša na podlagi na novo preštudiranih virov podati deloma dopolnjeno, deloma drugače komentirano podobo kmečkega punta leta 1515 na Sp. Štajerskem Razprava gotovo pomeni veliko dopolnilo k poznavanju iega zanimivega obdobja v nasi zgodovini. Avgust Pirjevec obravnava homilete »Slovenskega prijatelja«, ki je izhajal od leta 1852 do 1883
v Celovcu. Einspieler je namreč razrešil nekaj šifer svojih sotrudnikov, ki so pisali te pridige, ter jih verjetno poslal Marnu za Jezičnik. Iz Marnove zapuščine je prišel seznam v Slovensko Matico; od tod pa v Licejsko knjižnico, kjer je sedaj in ga Pirjevec objavlja v tej številki Časopisa ter ga dopolnjuje z novimi seznami sotrudnikov in šifer. Tako je prispeval lep donesek k zgodovini slovenske homile-tike. Matija Maučec je napisal narodopisno razpravo o podstenju in prikleti v prekmurski hiši ter jo opremil z nazornimi tlorisi in slikami. Fr. Kotnik pa razlaga narodopisno posebnost kolači j a, ki je ohranjena še med koroškimi Slovenci; je to namreč postna večerja na sveti večer pred polnočnico, je torej neka obredna večerja. Beseda sama pa pomeni postno jed, ki so jo v srednjem veku menihi uživali ob postnih dneh pred branjem. V »Izvestjih« poroča Franjo Baš o novi predzgo-dovinski postojanki na Pobrežju pri Mariboru, inž. arh. Marjan Mušič o gradivu iz dobe romantike in gotike v mariborski stolnici (zanimivi tlorisi). Dr. Fr. Ilešič dopolnjuje svojo razpravo o p. Bernardu v toliko, da dokazuje, da Wagnerjeva Phra-seologia iz leta 1750, ki je v študijski biblioteki v Mariboru, ni mogla služiti p. Bernardu za vir njegovega slovarja. Janko Glaser odkriva novo, doslej neznano Slomškovo pesem na podlagi pisma I. Skuhale Lendovšku. J. A. G. podaja latinski silogizem kot slovenjegoriški »test« za treznost — zanimiv izrek, ki ga bo gotovo slej ko prej uporabil kak slovstvenik za karakterizacijo predvojne inteligentne družbe v veselem razpoloženju. Dr. Melila Pivec-Stele poroča o stanju slovenske historične bibliografije, kakor Je poročilo podala na zborovanju slovenskih zgodovinarjev dne 16. dec. 1939 v Ljubljani. V rubriki Slovstvo je ocenjenih več knjig, tako Kidričeva Zgodovina sloven. slovstva (J. Glaser), Kidričeva Zoisova korespondenca (St. Bunc), Kidričev Prešeren (dr. J. Tominšek), Sovre-tovi Stari Grki (J. Košar), Kosovi Urbarji (Blaznik), Steletova Monumentna (Mesesnel), Bučarjeva Politična istorija Slovenačke (B. Stupan), Debeljakov Slomšek (J. Glaser), Škerlova Ljubljani v ustavni dobi (F. Baš), Škafarjeva Družba sv. Mohorja in Slovenska Krajina (F. Baš), Karlovškovi Slovenski domovi (Fr. Baš in M. Mušič) in mnogo drugih slovenskih in tujejezičnih knjig. V zapiskih sledi več znanstvenega drobiža, na koncu pa poročila o muzejskih društvih v Mariboru in Prekmurju.
Marija Pomagaj. — Molitvenik. Drugo, predelano izdajo priredil p. Otmar Vostner, frančiškan. Založil Anton Sfiligoj, Ljubljana. Prodajna cena 12 in 16 din. — Ta molitevnik je sicer že mnogo znan, toda nova predelana izdaja bo vsekakor dobrodošla in bo od Marijinih častilcev ljubo pozdravljena. Knjižica obsega 236 strani in ima tako bogato in raznoliko vsebino. Prične se z življenjskim redom dobrega kristjana. Nato slede najpotrebnejše vsakdanje in tedenske molitve — med njimi Je tudi posvetitev sv. Družini, ki se le redko najde v navadnih molitvenikih. Takoj za masnimi molitvami sledi odstavek: Sv. Zakramenti. Upoštevani so vsi od krsta do zakona — kratek jedrnat poduk in primerne molitve. Zakrament sv. zakona obsega še posebej molitve za srečen zakon, za stanovsko čistost, za dobro vzgojo otrok in še dnevno molitev krščanske družine. Tu se bo marsikomu vzbudila vest in ga opomnila zanemarjenih dolžnosti: matere, očeta itd. — Poleg litanij, sv. križevega pota, obsega molitvenik zbirko romarskih pesmi, tako da bo enolno besedilo pomagalo tuid do lepšega in ubranega petja. Tej zbirki romarskih pesmi so dodani hvalevredno še odpevi pri litanijah Matere božje. — Za sklep je pridejana: Zgodovina božje poti na Brezjah, in sicer v treh odstavkih: Cerkev, Milostna slika, Marija Pomočnica. Vse kar je bistvenega. je omenjeno. Oprema knjižice, ki jo krase tri slike, je okustna, oblika primerna. Dr. PltT.
L. Mav: »Roži Mariji, 2 natis. Part. 16 din, 10 izvodov skupaj 88 din. Samozaložba. — Ze zelo prepevane Marijine pesmi so nanovo izšle. Posrečeni samospev »Dajte mi zlatih strun« in lepo raz-pletena »Kako si nam draga« sta gotovo najznačilnejši za to zbirko. V prvi izdaji nam je skladatelj prvi harmoniziral in presadil s slovenskih goric v naše ljudstvo »Lepa si roža Marija«. Ze zaradi spomina na to presaditev je prav, da je priobčena tudi v drugi izdaji Tisk je še boljši, kot prej. Na 6tr. 7., zadnja vrsta, prvi takt, naj poje sopran v drugi osminki »b« namesto »a«, Kjer še teh lepih pesmi nimajo, jim jih priporočamo.
L. Mav: Tri pesmi za moški zbor: 1. Jelvica in ptica, 2. Goriške trte, 3 Sholarski pohod. Vse tri so uglasbene na dr. Joža Lovrenčičeve pesmi. Jelvica se v prav posrečeom tonu tolaži, »da se vse preboli, ko srce živo skameni«. Druga pesem je krepka, kar udarna. Dijaški pohod je nalašč za veselo korakanje s spreml]anjem kitare. Vse tri 60 ^lo lahke in pripravne, a vendar izrazite. ____
Ženske v službi Francije
V Parizu se je zbrala organizacija inozemk. ki so se prostovoljno prijavile za delo na polju. Ta organizacija je pododdelek »legije žensk za prostovoljna dela v Franciji« in mlade poljske delavke, ki je njih prvi oddelek te dni odšel v sredn jo, imajo na svoji uniformi črke »L. F. E. V. F.« (Legion des Femmes Ftrangeres Volontnires en France). Več ko milijon tujih žensk biva v Franciji, 400.000 od teh je mladih deklet in žena brez otrok. Med njimi so ženske skoraj vseh narodnosti, tako Italijanke, Španke, Avstrijke, Portugalke, Švedinje, Norvežan-ke, Nizozemke in zdaj še Belgijke. Te ženske so porazdeljene po različnih kmetijah in prejemajo ondi hrano, stanovanje in mezdo. Prav, prav malo jih je, ki bi bile vešče kmečkih del. Saj so tako iz različnih stanov in jx>klicev, na primer so med njimi tipkarice, slikarice, umet-noobrtnice, učiteljice jezikov in dijakinje. Z majhno prtljago in nekoliko brašna za nekaj dni se pripeljejo dobre volje na posamezne kmetije. Dasi jih je malo, ki bi znale molzti in opravljati živino v hlevu, vendar se veselo opravijo na delo in se brž vsemu priučijo. Nekatere sploh nočejo prejeti nobenega plačila, večina pa so revne in v Parizu ne dobijo nobenega dela, ki bi bilo primerno njihovemu po-
klicu. Zatorej je to poljsko delo ludi srečen
izhod iz njihove brezposelnosti
Zmagovalec izpred Verduna
Maršal Petain, dosedanji francoski poslanik v Madridu, je bil pri preosnovi francoske vlade imenovan za jx>dpredsednika vlade. P6-tain je izredno popularen. S svojim prodirnim jx)gledom, z mogočnim čelom in s svojo osebnostjo je eden najvažnejših mož. Francije. Njegov plemeniti obraz, ki ga časih prešine zagoneten smehljaj, je poln dobroti j ivosti in njegovo bistvo je jasno in preprosto. Sleherna ne-odkritosrčnost in vsak poskus, da bi se resnica prikrivala, se mu studi in zato tudi ni prijatelj dolgoveznih in sladkih besed. Nobenih poklo-nov ne mara, najljubša mu je resnica in svobodna kritika. O pravem času razodene svoje sklepe, ne da bi pri tem storil kaj zgolj zato, ker bi tako in tako čutil. Nobene stvari ne prezre in v vsem je človek dejanja in vojak iz dna duše. Ko je bival v Madridu, si je znal pridobiti naklonjenost vseli krogov in je tako ugled Francije v Španiji po državljanski vojni na vseh panogah povečal. Zmagovalec izpred Verduna je v svoji novi službi pravi mož na pravem mestu.
S I® O M T
Uspshi švicarskih atletov v letu 1939
V naslednjem prinašamo rezultate peterih najboljših švicarskih atletov v posameznih disciplinah. Brez dvoma bo zanimiva primerjava z uspehi in rezultati, ki 60 jih v preteklem letu dosegli naši, jugoslovanski atleti. Takole izgleda lista posameznih uspehov v atletskih disciplinah:
TEKI
Teki: 100 metrov
10.5	Studer Jean, Biel.
10.6	Hanni Paul, Biel.
10.6	Seeger Fritz, Riehen.
10.8	Marchand Bernard, Bem.
10.9	Faes Rolf, Basel
200 metrov:
21.7	Hanni Paul, Biel. 22,1 Seeger Fritz, Riehen.
22.1	Faes Rolf, Basel.
22.2	Jud Albert, Lausanne
22.5	Flaig R„ Basel.
400 metrov:
48.6	Jud Albert, Lausanne.
49.8	Meyer Georges, Basel.
49.8	Faes Rolf, Basel.
50.3	Neuenschwander W., Bern.
50.9	Walser Albert, Basel.
800 metrov:
1:56,1 Merkt Walter, Zfirich.
1:57,0 Frey Hans, Lau&anne. 1:57,0 Thommen Franz, Basel. 1:57,2 Steffan Philipp, Baden. 1:57,4 Minder Paul, Zurich.
1500 metrov:
4:01,8 Thommen Franz, Basel. 4:04,8 Minder Paul, Zurich. 4:06,6 Barih Haius, Zurich. 4;07,0 Miiller Emil, Zurich. 4:08,0 Meier Eugen, BaseL
3000 metrov:
8:51,2 Miiller Emil, Zfirich. 8:54,8 Thommen Otto, Basel. 8:55,6 Meier Eugen, Basel. 8:56,8 Utiger Gottfried, Bem. 9:13,8 Meier Amold, Zurich.
5000 metrov:
15:29,0 Thorrmen Otto. Basel. 15:31,0 Miiller Emil, Ziirieh. 15:32,4 Meier Arnold, Zurich. 15:33,2 Meier Eugen, Basel. 15:46,2 Utiger Gottfried, Bem.
110 metrov zapreke:
14.7	Anet Raymond, Schaffhausen. 15,0 Kunz Ren6, Solothurn.
15.2	Šansoni Marino. Bettlatch.
15.3	Kellerhaus Werner, Basel,
15.4	Chri6ten Werner, Bern,
400 metrov zapreke:
55,0 Christen Wcmer, Bem.
55.6	Kellerhaus Wcmer, Basel.
55.8	Rugel Werner, Basel.
56.7	Franzen Paul, Zurich. 58,0 Bernhard6gruttcr, Biimpliz.
SKOKI
Skok v višino:
1,825 Grogg H„ Bem. 1,82 Weisskopf Erich, Thurn. 1,80 Schor: Paul, Thun 1,80 Scheurer Armin, Solothurn. 1.80 Blaser Werner, Bern.
Skok ob palici:
3,80 Scheurer Armin Solothurn. 3,80 Anet Rayinond, Schaffhausen.
3.70 Stalder Emst, ZOrich. 3.70 Geisinger Oskar, Basel. 3,60 Landolt Konrad, Geni
Skok v daljavo;
7,43 Studer Jean, Biel. 7,00 Paganetti Aldo, Lugano. 7,00 Faes Rolf, Basel. 6.91 Schori Paul, Thun. 6,91 Scharer. 6,91 Scharer.
6.91 Anet Raymond, Schaffhausen. Troskok;
13.24	Lattmaim Henri, Pari«. 13,23 Studer Jean, Biel.
13,16 Gilli Georges, Menziken. 12,98 Hegglin Georges, Zurich. 12,90 Steffan Philipp, Baden.
METIi
Krogla:
14.25	Dr, Zeli Spartaco, Bellinzona. 13,81 Hadener Robert, Baden. 13,35 Meier Adolf, Zurich.
13,32 Buhrer Willy, Neuhausen.
13.20	Steffen Werner, Bern.
Kopje:
63,30 Neumaraa Jo6eph, St. Gallen.
61,73 Schumacher Jack. Zfirich. 60,05 Hadener Heniz, Egerkingen. 59,52 Faes Rolf, Basel. 59,48 Ospelt Oskar, Balze«.
Disk
43,62 Metzger Max, Olten. 43,41 Conturbia Arturo, Bellinzona. 41,95 Ospelt Oskar, Balzers. 41,55 Guhl Armin, Schahffhausen. 40,98 Flaig Rudolf, Basel.
Kladivo:
50.26	Nido Silvio, ZOrich. 46,59 Vogler Heinrich, Zfirich. 43,58 Štefan Werher, Beri. 42,50 Hiinenberger Fritz, BaseL
42.21	Hoch Edy, Basel.
Kakor vidimo, je švicarska atletika v preteklem letu dosegla prav za prav zelo lepe uspehe, tudi povprek. V primerjavi z našimi, vidimo, da so Švicarji skoraj v vseh disciplinah boljši kakor naši! Ta stvar pa tudi ni pav nič čudna, saj ima švicarska atletika že svojo veliko tradicijo, neglede na to, da 6e je razvijala in se tudi še zdaj razvija pod popolnoma drugačnimi, neprimerno ugodnejšimi po-i goji kakor se razvija naša atletika.
Lahkoatletsko tekmovanje Ijublj. okrožij ZF0 v Ljubljani
Dne 2. VI. t. 1. prired$ barjansko, šmarno-
gorsko, zasavsko in polhovgrajsko okrožje ZFO na Stadionu tekme s pričetkoin ob 9 dopoldne.
Program disciplin je sledeč:
Teki: 100 m mladci in člani, 200 m mladci ln člani. 400 m člani, 1000 m mladci, 1500 m mladci in člani, 5000 in člani.
Šttafete: 4X100 m. 400, 300, 200, 100 m.
Meti: Krogla 7.25 kg člani, 5 kg mladci. IMsk: 2 kg Člani, 1.50 kg mladci. Kopje: 800 g člani, 600 g mladci.
Skoki: daljava mladci in člani, višina mladci in člani, troskok mladci in člani. Skok s palico mladci in člani.
Tekmovanje se prične točno ob 9. Vstopnin« 2 din.