PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 239 (7132) VRSTA PROTISLOVNIH POROČIL IN IZJAV Vztrajne govorice o bližnji napovedi prekinitve bombardiranja v Vietnamu Johnson je izjavil, da se ameriško stališče ni menjalo, predsednik avstralske vlade pa je napovedal skorajšnjo ameriško izjavo o prekinitvi - Hanoj-ski predstavnik v Parizu je ponovil zahtevo po koalicijski vladi v Sajgonu WASHINGTON, 16. — Bela hiša je objavila danes izjavo *a tisk, ki pravi: «Stališče ZDA glede Vietnama je še vedno enako, kakor sta ga obrazložila predsednik in državni tajnik. Ni bilo nobene bistvene spremembe o položaju, nobenega večjega napredka. Kakor ste bili vedno obveščeni, če bo kaj za poročanje, boste nedvomno takoj obveščeni.)) Predsednik L. Johnson je sporočil tudi trem glavnim predsedniškim kandidatom, da ni nobene spremembe, kar se tiče popolne prekinitve ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama. Govo- vernovietnamsko delegacijo poleg ur&dnij sej v času od 8. do 15. oktobra, odgovoril: «Predstavnik vlade Vietnamske demokratične republike in ZDA nadaljujejo svoje pogovore.» Ameriški predsedniški kandidat Humphrey je včeraj izjavil, da če bo izvoljen za predsednika, ne bo zahteval nja severnega Vietnama, uovo- zahteval nobene konkretne geste til je istočasno s tremi kandi-! Severnega Vietnama pred prekinit- dati po posebni telefonski povezavi. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je predsednik imel za umestno osebno govoriti s tremi kandidati »spričo negotovosti, ki jo ustvarjajo razne novice, čes da bi utegnil biti blizu konec kombardiranja Severnega Vietnama. Načelnik Bele hiše je časnikarjem izjavil, da ne predvideva drugih izjav. Toda v Canberri je avstralski ministrski predsednik John Gorton izjavil, da so o prekinitvi bombardiranja govorili v Parizu, Sajgonu m \Vashingtonu in «morda bodo ZDA kmalu podale iz.javo». Gorton Je dodal, da «samo o eni točki» je treba še doseči sporazum, toda ni Povedal, za kaj gre. John Gorton je tudi izjavil: «ZDA Sc posvetujejo z Avstralijo o morebitni prekinitvi ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama. Zunanii minister Hasluck .je v tesnem stiku z ZDA o tern.* Dodal je, da bo podal izjavo, ko bo lahko kaj jasnega povedat. _ Iz Pariza poročajo, da se bo načelnik ameriške delegacije Harriman sestal jutri z načelnikom juž-novietnamskega odposlanstva Fan Dang Lamom. Kljub izjavam Bele hiše govorijo v poučenih krogih o možnosti nove ameriške politične izjave o Vietnamu morda v prihodnjih štiriindvajsetih urah. Zatrjuje se, da je ilarriman med zadnjimi pogovori s severnovietnamskimi predstavniki v Parizu vztrajal, naj bi sprejeli »paket*, ki naj bi omogočil Johnsonu popolno ustavitev bombardiranja «v zameno kake geste, ki bi kazala se verno vietnamsko voljo, da zmanjša vojaško dejavnost*. V wa-shingtonskili krogih ugotavljajo, da je ameriška vlada prenehala javno vztrajati pri severnovietnamski zagotovitvi o recipročnosti kot bistvenem pogoju za konec bombardiranja. Ameriška vlada sedaj zahteva samo, da «se severni Viet namci ne bi smeli okoristiti* s prekinitvijo bombardiranja. V Parizu je bila danes 26. seja uradnih pogajanj meu ZDA in severnim Vietnamom. V zvezi z navzočnostjo predstavnikov juznoviet-namske osvobodilne fronte v Parizu je Harriman izjavil, da se ta navzočnost ne sme spravljati v zvezo s pogajanji. Po današnji seji je Harriman izjavil časnikarjem, da ni bilo nič novega, kar se tiče ustavitve bombardiranja Severnega Vietnama. Načelnik severnoviet-namske delegacije Xuan iui pa le izjavil: »Šestindvajseta seja je bila enaka prejšnjim petindvajsetim.* Pozneje pa se je zvedelo, da jc Xuan Tui posvetil današnji govor v celoti programu južnovietnamske osvobodilne fronte, ki Predvideva med drugim sestavo koalicijske vlade. Dejal je med drugim: «Če res želijo mirno in častno rešitev vietnamskega vprašanja, morajo ZDA priznati osvobodilno fronto in z njo obravnavati vprašanja, ki se tičejo obeh strani v Jušnem Vietnamu.* Dodal je, da. osvobodilna fronta nadzoruje vec kot štiri Petine južnovietnamskega ozeml a, na katerem živi nad .deset milijonov prebivalcev, ter je nato mis ci vojaške zmage osvobodilne .vojske. Obrazložil je .zatem politični program osvobodilne . fronte m J predvsem poudaril slin točke pro grama: 1. Organiziranje svobodnih volitev za ustavodajno skupščino. 2. Sestava vlade narodne enotnosti, v kateri naj bi bile najbolj p-red stavniške osebe vseh slojev preb valstva, vseh etničnih skujiin, vseh ver, vseh patriotičnih in demokratičnih strank. 3. Postopna združitev Vietnama s pogajanji med obema področjema brez tujega vmešavanja. 4. Zunanja politika miru nevtralnosti, v okviru katere naj bi navezali diplomatske odnose Vsemi državami brez razlike. Xuan Tui je nato izjavil, da začetek proučevanja celotnega namskega problema podrejen brezpogojni ustavitvi ameriškega bom oardiranja in vseh urugih (!°' u dejanj proti Severnemu Vie.namu. Harriman pa je na seji med drugim izjavil: «Če bi dospeli do miru v Vietnamu, bi tako sever kakor jug mogla navezati gospodarske, kulturne in družinske odnose, Pot za mirno združitev bi bila. od prta če bi to bila zelja, ljudstva Severnega in Južnega Vietnama.* Harriman je dejal, da bi se Hanoj »mogel pridružiti skupnosti držav in svojim sosedom jugovzhodne A-ziie ker ni dvoma o obstoju temeljev za regionalno sodelovanje*. »Nobenega razloga ni, je doda Harriman, da Severni Vietnam ne bi užival gospodarskih m drugih koristi, ki ga sedaj uživa jugo vzhodna Azija v skladu s steviln mi napori o sodelovanju, ki delajo zlasti banka za razvoj Aziji, odbor za koordiniranje na Področju Mekonga in gospodarska komisija Združenih narodov za a-zijo iri Daljni vzhod.* Predstavnik delegacije Severnega Vietnama je na vprašanje, ali vijo bombardiranja Severnega Vietnama in se bo posvetil izključno «iskanju znakov o dobri volji Hanoja*. Kakor poročajo iz ameriških krogov v Sajgonu, je vojaška dejavnost v vsem Južnem Vietnamu v zaonjih dneh mnogo manjša kakor običajno. Uradno sporočilo, ki so objavili danes, pravi, da «so sovražne akcije proti ameriškim drugim zavezniškim silam včeraj dosegle na ozemlju republike nizko raven*. Precejšnjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da je imel ameriški poslanik v Sajgonu vrsto posvetovanj s sajgonskimi voditelji. Predsednik Tieu je že drugič sprejel ameriškega poslanika Bunkerja, toda o teh pogovorih niso objavili nobenega poročila. V prvih popoldanskih urah sta predsednika dveh zbornic parlamenta sklicala izredno zasedanje senatorjev in poslancev, ni pa znano, o čem so razpravljali. Vendar pa v Sajgonu vztrajno krožijo govorice, da bodo morda kmalu javili konec bombardiranja Severnega Vietnama. Neki južnovietnamski funkcionar je izjavil, da so Američani že obvestili sajgonsko vlado, da bodo v kratkem ustavili bombardiranje in da bodo pri tem poudarili, da «zaradi tega, da pokažejo svojo dobro vero. bodo ustavili bombardiranje*. Pripomnil je, da bo po njegovem mnenju šlo za začasno prekinitev, in «če ne bomo dosegli nobene reakcije Hanoja, se bo bombardiranje obnovilo*. Priporočila skupščine ZEZ PARIZ, 16. — Skupščina zahodnoevropske zveze je soglasno odobrila danes popoldne dve priporočili, ki obsojata sovjetsko intervencijo v CSSR in ki navajata u-krepe, ki naj bi jih sprejeli' v zvezi s tem. Prvo priporočilo poziva svet zahodnoevropske zveze, ki se bo se stal prihodnji teden v Rimu, naj prouči posledice intervencije v CSSR za ((politični in vojaški status quo v Evropi in za odnose Vzhod-Zahodi>, naj z okrepitvijo varnostnih ukrepov išče politično podlago skupne akcije, da bi premagali ovire, za izmenjavo med vzhodom in zahodom, naj bi v okviru ZEZ začeli ((politiko posvetovanja in sporazumevanja v zunanjih zadevah in glede obrambe. Drugo priporočilo zahteva ((spora- zumno politiko držav ZEZ v okviru NATO, ki naj stremi za tem, da bi Češkoslovaška vrnili njeno popolno suverenost, da bi preprečili ponovitev podobnih napadalnih dejanj, da bi zajamčili varnost NATO», za kar je potrebna večja politična in vojaška integracija (ivštevši tesnejša integracija francoskih in zavezniških sili) ter povečanje števila sil NATO v pripravljenosti v Evropi. Skupščina je poleg tega odobrila poročilo o ((sodelovanju med Evropo in ZDA». Dokument se zavzema za ((razširitev evropskih skupnosti ln za ukrepe, ki naj privedejo do politične akcije v Evropi)). Poleg tega predlaga »valutni sistem, ki naj bi ga nadzovorala mednarodna organizacija)), ter priporoča, «naj se išče skupno stališče v Evropi na gospodarskem sektorju, zato da «bi pomagali ZDA obnoviti ravnotežje v njihovi plačilni bilanci)), ter naj bi določili norme, id bi odpravile neenakost v mednarodni izmenjavi. V Atenah aretiran dopisnik «Der Spiegel» ATENE, 16. — Grška policija je danes aretirala atenskega dopisnika zapadnonemškega lista «Der Spiegel« Constantina Tsatsaronisa. Kot je znano, je neki neški list objavil 30. septembra dolg članek z naslovom »Anatomija diktature«, ki je vseboval oster napad na grški fašistični režim. List je v Atenah kmalu izginil iz prometa, čeprav so grške oblasti zanikale, da bi ga zasegle. Tedaj je bil Tsatsaronis, ki je grške narodnosti, v Zapadni Nemčiji, od koder se je vrnil v soboto. _____________________TRST, četrtek, 17. oktobra 1968 PRVIKRAT V PRAGI: KOSIGIN, GROMIKO IN MARŠAL GREČKO Svoboda je privolil v pogodbo o okupaciji sovjetskih čet Niso bili prisotni predstavniki štirih držav varšavskega)pakta, katerih čete so prav tako zasedle ČSSR - Ota Sik je odšel v Švico PRAGA, 16. — Okrog 15. ure so prispeli na letališče v Prago sovjetski ministrski predsednik Kosigin, minister za zunanje zadeve Gromiko in minister za obrambo Grečko. Njihov obisk ni bil predviden, je pa posledica razgovorov černika v Moskvi o pogodbi o zadržanju tujih čet na Češkoslovaškem. Sovjetski voditelji so očitno hoteli podčrtati dejstvo, da so prisilili češkoslovaško vodstvo, da je pristalo na mednarodno priznanje zasedbe čet s strani Sovjetske zveze. Zanimivo je, da nikjer ni govora o ostalih štirih članicah varšavskega pakta: Vzh. Nemčiji, Poljski, Madžarski in Bolgariji in da torej ni uradno jasno, če so te čete sploh še na Češkoslovaškem, odnosno če bodo ostale na ozemlju češkoslovaške republike. Tudi ta podrobnost dokazuje, da gre za okupacijo s strani čet Sovjetske zveze, ki so sedaj prisotne v vseh državah varšavskega pakta z izjemo Romunije in Albanije, ki je pred kratkim varšavsko pogodbo odpovedala. Takoj po prihodu so sovjetski vo- ditelji odsn na grad Hradčani, kjer so ob prisotnosti predsednika češkoslovaške republike Svobode podpisali sporazum o zadržanju tujih čet na Češkoslovaškem. Ob tej priložnosti je bil prisoten tudi generalni tajnik KPC Dubček, predsednik skupščine Smrkovsky, predsednik vlade černik, predsednik centralnega odbora nacionalne fronte Erban, namestnik generalnega tajnika KPC Husak in druge osebnosti. Uradno poročilo izrecno podčrtuje, da sta bila prisotna tudi sovjetski veleposlanik v Pragi Cer-vonenko in poveljnik sovjetskih o-kupacijskih čet maršal Pavlovski. Ob 18. un so podpisali na gradu sporazum o zasedbi čet, pri čemer je Kosigin izjavil, da se ta sporazum nanaša tudi na poljske, madžarske, bolgarske in vzhodnonem- ..........................................................................m....................................................................................................................................................... Prekinitev parlamentarnega dela v zvezi s kongresi PSU in PRI Saragat sprejel Zvezo židovske skupnosti - Na zasedanju CK KPI Natta o pripravah za kongres, ki bo v Bologni 26. januarja RIM, 16. — V senatu so se dogovorili, da bodo predvsem obravnavali zakonski dekret o pospeševanju gospodarske dejavnosti, Ki ga je včeraj odobrila poslanska zbornica. V tej zvezi so tudi sklenili, da bodo v primeru potrebe imeli nočna zasedanja. Dogovorili ■so se tudi o prekinitvi del v zvezi s socialističnim in republikanskim kongresom, tako da bo v zvezi s temi predvidevanji senat končal z zasedanji 22. oktobra in se bo poho-vno sestal v sredo 12. novembra. Komisija za obrambo poslanske zbornice je ponovno razpravljala o zakonskem predlogu o preiskavi glede SIFAR, pri čemer je bil danes izredno aktiven poslanec, general in bivši poveljnik karabinjerjev De Lorenzo. Tudi on je namreč v tej zvezi vložil svoj zakonski predlog. Videmski socialistični poslanec Fortuna je zahteval, da komisija izrazi ugodno mnenje o u-stanovitvi posebne parlamentarne komisije v zvezi s SIFAR. Predsednik republike Saragat je sprejel Zvezo židovske skupnosti v Italiji. V pozdravnem govoru je Saragat rekel, da hoče opozoriti na 16. oktober 1943, ko so nacisti pričeli s preganjanjem Židov po vsej Italiji. Saragat je nato citiral nekatere republiške ustave. Na današnjem zasedanju centralnega komiteja komunistične partije KPI poročal poslanec Natta o pripravah za 12. partijski kongres, ki bo v Bologni 26. januarja. Natta je Okvirno obrazložil partijski program, ki temelji na mirnem sožit- ju, V tej zvezi je dejal, da če odpade mirno sožitje, odpadejo tudi vse možnosti o svobodi narodov ln o napredku delavcev. Dejal je, da se morajo italijanski komunisti zavedati glede težav obrambe socialističnih držav, istočasno pa zaradi tega ne morejo molčati glede kritičnih pripomb o dejavnosti držav varšavskega pakta. Logika blokov vodi v hladno vojno ln je bistveno premostiti to politiko s politiko sodelovanja. Zelo odločen je bil glede sodelovanja med delavskim gibanjem in strujami katoliškega značaja, pri čemer je dejal, da je v interesu komunistov stvarni razgovor na osnovi ((plula-lizma«. V komisiji za zdravstvo poslanske zbornice so ponovno razpravljali o tako nazvanih spletkah in je minister za zdravstvo Zeglioli Lanzinl v imenu vlade dejal, da se ne bodo uprli proti ukinitvi dosedanjih zakonov ln da ministrstvo v ničemer ni spremenilo stališča glede tega vprašanja. Istočasno pa je vztrajal na zahtevi, da je treba vsa nova zdravila uporabljati z zdravniškim nadzorstvom. iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiif 111111111111111111111111111111111111111111111111111111 0 spremembah v ustavi LR Slovenije LJUBLJANA, 16. — Skupna ko-, sveta Toma Granfila in delegacijo misija za ustavna vprašanja vseh I EST. Skušali bodo najti rešitev za svetov Slovenije je proučevala danes predlog sprememb ustavnega zakona, ki bo, kot se predvideva, dan v začetku prihodnjega meseca v javno razpravo. Večina članov skupne komisije se strinja s predlogom, da se zmanjša število republiških poslancev, da skupščina poleg republiškega ima tri svete delovnih skupnosti in namesto organizacijsko - političnega sveta, svet komun oziroma svet občin. V razpravi je prevladalo mnenje, da ima vsaka občina v svetu delovnih skupnosti najmanj enega svojega zastopnika, s tem da občine, ki imajo v posameznih dejavnostih več zaposlenih, imajo sorazmerno več zastopnikov v ustreznih svetih delovnih skupnosti. Zanimiva je bila razprava o bodočem svetu komun oziroma svetov občin, kjer so se pojavila različna mnenja glede zastopstva v tem svetu. Medtem ko so nekateri za to, da ima ta svet stalne izurjene poslance, so bili drugi za to, da občine izbirajo za svet svoje zastopnike. O tem vprašanju rii bilo izdelano dokončno stališče. Jugoslavija in skupno tržišče BEOGRAD, 16. — Podpredsednik skupnega evropskega trga Iionello Levi Sandri, ki je na obisku v Jugoslaviji, je imel danes v inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo predavanje o odnosih evropskega skupnega trga z drugimi državami. Sandri je v enournem predavanju najprgj prikazal stališče EST do sodelovanja z drugimi državami, drugi del svojega govora pa je posvetil aktualnim vprašanjem sodelovanja evropskega skupnega trga z Jugoslavijo in s tem opozoril na pomen sedanjih pogajanj v Bruslju med zastopniki EST in Jugoslavijo. V Bruslju so se namreč 15 t.m. pričela uradna pogajanja med de legacijo jugoslovanske vlade pod vprašanja, ki ovirajo normalno e-nakopravno sodelovanje Jugoslavije s članicami evropskega skupnega trga. Gre predvsem za odstranitev omejitev pri izvozu jugoslovanskih kmetijskih pridelkov in izdelkov (posebno mesa, vina, koruze, tobaka) in za liberalizacijo izvoza jugoslovanskih industrijskih izdelkov. Jugoslovanska delegacija zastopa mnenje, da bi članice EST morale priznati Jugoslaviji iste pogoje kot jih priznajo ostalim članicam OEEC. Jugoslavija želi, urediti svoje zunanjetrgovinsko poslovanje s članicami EST s trgovinskim sporazumom, ki bi za daljšo dobo urejal trgovinsko poslovanje in omogočil trgovinsko izmenjavo na enakopravnih osnovah predvsem povečanja jugoslovanskega izvoza, in bi na ta način zmanjšal pri; manjkijaj v trgovinski izmenjavi Jugoslavije s članicami EST, ki se je lani dvignil na 285 milijonov dolarjev. ((Jugoslavija, je v svojem govoru poudaril Granfil, ne zahteva nobenih privilegijev, temveč odstranitev diiskriminaoije in ravnanje z njo kot z neodvisno evropsko drža. vo s svobodnim tržnim gospodarstvom.« bili kakT stjki med ameriško in sc- vodstvom člana zveznega izvršnega Združeni ministrstvi v Angliji LONDON, 16. — Britanski ministrski predsednik Harold Wilson Je danes v poslanski zbornici izjavil, da bosta z jutrišnjim dnem ministrstvi za zunanje zadeve (Fo-reign Office) in za Commomvealth združeni v eno samo ministrstvo. Odgovornost za oba urada bo prevzel dosedanjizunanji minister Michael Stewart, ki bo dobil naslov ((državni sekretar za zunanje zadeve in Commomvealth». Wilson je tudi sporočil, da bodo v kratkem združili v eno samo ministrstvi za zdravstvo in za so clalno skrbstvo. Dolg OZN za operacije miru NEW YORK, 16. - OZN je privatno sporočila, da ne more plačati svojih dolgov državam, ki so prispevale k financiranju operacij za mir v Kongu in na Srednjem vzhodu. Celotni dolg znaša 25 milijonov dolarjev za vojaške operacije varnostnih sil OZN na Sinajskem polotoku ter 4 milijone in pol za operacije v Kongu. Držav upnic je skupno 24, od katerih osem za stroške na Srednjem vzhodu, 18 pa za stroške v Kongu. Med največjimi upniki za ZDA, katerim dolguje OZN nad štiri milijone dolarjev, so Danska, Norveška in Švedska. Zvedelo se je, da so se predstavniki teh držav pred začetkom zasedanja glavne skupščine pogovarjali s predstavnikom OZN in ta jim Je jasno povedal, da bodo morale omenjene države čakati na plačilo dolgov nedoločen čas in verjetno ne bo dolg nikoli izplačan. U Tantovo poročilo o socialnih razmerah na svetu NEW YORK, 16. — Glavni tajnik I vsakršno politično delovanje. Arne-OZN pravd v svojem letnem poro- I ričani so tudi uvedli strogo nad- čilu o socialnih razmerah na svetu, da bi morale razvite dežele imeti možnost z lahkoto zaposliti mlade ljudi. Nasprotno, bodo imele nezadostno razvite dežele težave pri tem. «Razviite dežele, pravi poročalo, ne bi smele imeti posebnih težav, da zajamčijo trem milijonom in pol mladih, ki prihajajo na trg dela, polno in svobodno izbrano produktivno zaposlitev. Od 64 milijonov in pol novih zaposlitev, ki so potrebne v manj razvitih deželah, ne bo, sodeč po sedanji težnji, moč ustvariti novih delovnih mest :ia podlagi potrebnega ritma, razen če vlade v veliki meri ne posredujejo in če se razvitim deželam v veliki meri ne pomaga. Poročilo se zaključuje: «Ce se naglo ne najdejo učinkovite rešitve, se bo nezadostna zaposlitev in brezposelnost še dalje večala v deželah v razvoju in bo prizadela vedno večje število mladih, ki ne bo tedaj, ko bodo imeli leta sposobna za delo, mogli zaradi pomanjkanja možnosti prispevati k razvoju svoje dežele.« Klotz ostane v zaporu DUNAJ, 16. — Georg Klotz, ki je bil zaradi terorističnih dejanj v Gornjem Poadižju obsojen pred sodiščem na Dunaju na 15 mesecev poostrenega zapora, ne bo izpuščen, da bi na svobodi čakal na razsodbo prizivnega sodišča. Poleg njega ostaneta v zaporu tuda Via-sak in Brloh. Sodišče je izpustilo na svobodo Purkarthoferja in E-mdngerja, medtem ko sta bila že na svobodi Engelke in Hutter. zorstvo nad avtomobilskim prometom v bližini področja prekopa, da bi onemogočili beguncem zatočišče na tem področju in da bi tu preprečili vsakršno protirevolucionarno dejavnost. 0 odnosih ZDA-SZ NEW YORK, 16, — Predstavnik tajništva Združenih narodov je izjavil, da ameriška reakcija na predlog U Tanta za sestanek štirih zunanjih ministrov »ni negativna«. Ameriško stališče je včeraj popoldne obrazložili U Tantu stalni predstavnik v OZN. Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel komentirati govoric o nadaljnjem razvoju v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo. Gre za novico, ki jo je objavil danes «New York Times« in ki pravi, da je sovjetski zunanji minister Gromiko nedavno zajamčil Deanu Rusku, da «v bližnji prihodnosti ne bo vzhodnoevropske grožnje v zahodnem Berlinu«. List trdi, da je Gromiko med pogovorom 6. oktobra z Ruskom izjavil, da sovjetska vlada priznava, da so za ZDA veliko Britanijo in Pran cdjo pravice v zahodnem Berlinu vprašanje »državnega interesa«. Z drugimi besedami to pomeni, da je vprašanje zelo velike važnosti. ške čete in da bodo umaknili določene skupine vojakov iz Češkoslovaške v «prihodnjih mesecih*. Kosigin je dejal, da so sprejeli ta sklep, ker so prepričani, da se bo «proces normalizacije na Češkoslovaškem nadaljeval in da češkoslovaško ljudstvo ne bo dovolilo protisocialističnim silam nobene možnosti, da bi zavrle ta proces*. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je nato rekel, da predstavlja bistveni element sporazuma dogovor o začasni nastanitvi sovjetskih čet na češkoslovaškem področju. Po podpisu sporazuma je predsednik češkoslovaške vlade Černik ponovil vse osnovne izjave Kosigi-na, nato pa je nadaljeval, da bi bi; la «tragična napaka*, če bi gledali na evropsko varnost in pri tem ne bi upoštevali nevarnosti ošibit; ve in povezave s »socialističnimi državami*. Černik je izrazil prepričanje, da bodo na osnovi današnjega sporazuma v oližnji prihodnosti zapustile češkoslovaško čete Sovjetske zveze, kar naj bi pomenilo pomemben korak k okrepitvi češkoslovaške socialistične republike. Danes niso objavili besedila češkoslovaško - sovjetske pogodbe, a-gencija Tass poroči- da bodo to besedilo sporočili šele jutri in da pogodba temelji na osnovi moskovske in bratislavske izjave. Na letališču v Pragi ni bilo nobenih svečanosti. Ko je priletelo letalo «IL-I8» je Černik predstavil ostale člane češkoslovaškega vodstva in med njimi Smrkovskega načelnika generalnega štaba Rusova (češkoslovaški minister za obrambo Džur je bolan), podpredsednik vlade Strougala, Colotko in Husaka. Skupaj s sovjetskimi predstavniki so bili prisotni ne letališču tudi maršal Pavlovski, ki poveljuje zasedbenim četam in katerega so do sedaj uradno označevali za generala in o katerem prvikrat govorijo o činu maršala Sovjetske zveze. S sovjetske strani so bili prisotni tudi veleposlanik v Pragi Červo-nenko in namestnik zunanjega ministra Kuznjecov. To je prvikrat, ko so prišli najvišji predstavniki Sovjetske zveze na češkoslovaško ozemlje po 21. avgustu- Njihov obisk bo po vsej verjetnosti zelo kratek. Prezidij češkoslovaške partije je včeraj potrdil, da se pripravlja sklicanje plenuma centralnega komiteja, ki naj bi predvsem razpravljal o programskih nalogah partije. Gre za besedilo, ki je bilo načelno že sestavljeno pred nekaj meseci in torej pred okupacijo in katerega bodo sedaj temeljito spremenili. Nič več pa ni govora o sklicanju kongresa češkoslovašk partije in to niti v zvezi z izrednim 14. kongresom, katerega veljavnost sovjetske oblasti ne priznavajo Še vedno gre za postopek izločevanja vidnih partijskih voditeljev, ki naj bi jih tudi na ta način izločili iz javnega življenja. Bivši podpredsednik češkoslovaške vlade Ota Šik je danes prispel v Švico. V razdobji po okupaciji ČSSR s strani Sovjetske zveze je bil v ospredju napadov, češ da gre za ekonomista, ki je pripravil gospodarsko reformo, na katero se je sklicevalo češkoslovaško politično vodstvo in ki je vztrajalo, da je še vedno podpredsednik vlade. Ota Šik se ni upal vrniti v domovino in je bil v tej zvez' večkrat osebno napaden s strani moskovske «Pravde», kot »revizionist* in kot ekonomist, ki naj b' predal češkoslovaško gospodarstvo zasebnemu kapitalu. Pred kratkim so vsi vidnejši češkoslovaški ekonomisti izjavili, da se strinjajo z njegovimi gospodarskimi analizami. Glasilo vzhodnonemške partije «Neues Deutschland* je danes objavilo govor Walterj-i Ulbrichta, v katerem napoveduje »zaostritev razredne borbe*. UHiricht pravi, da je strategija in taktika zahodnih imperialistov doživela poraz, da pa s tem ideološka bitka ni končana. Izredno ostro napada nekatere »revizionistične ’i revanšistične teoretike, ki prav ’ i, da marksizem in socializem pomenita svobodo, demokracijo in socializem*. Trije Američani Nobelovi nagrajenci za medicino STOCKHOLM, 16. — Žirija Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino, ki jo sestavljajo profesorji stockholmskega inštituta ((Karolinška«, je določila za zmagovalce za leto 1968 ameriške profesorje Roberta Holleya iz Cornell universi-ty, Gobinda Khorano iz univerze v Wisconsinu in Marshalla Nirem-berga iz Narodnega inštituta za zdravstvo v Bethesdi, za »njihovo tolmačenje genetskega kodeksa in njegove funkcije v sintezi beljakovin«. Nagrado, ki znaša letos 350 tisoč, švedskih kron (okrog 42 milijonov lir), bo znanstvenikom izročil švedski kralj Gustav Adolf med svečanostjo, ki bo 10. decembra v Koncertni palači v štokholmu. Trije znanstveniki so delali sicer ločeno, vendar težijo njihova dela — kot pravi poročilo inštituta ((Karolinška« — k rešitvi skupnega problema. Prof. Holley ima 46 let, doma je iz Illinoisa, od leta 1964 pa je dekan fakultete za biokemijo na Cornell university. Prof. Khorana se je rodil prav tako pred 46 leti v Raipurju v Indiji, kjer je tudi začel svoje študije. Bil je nato v Liverpoolu, v Švici in na univerzi v Cambridgeu, dokler se ni preselil na univerzo v Wisconsinu. Najmlajši od treh je prof. Niremberg, ki se je rodil v New Yorku pred 41 leti. Trenutno vodi biokemiiske raziskave na Narodnem inštitutu za zdravstvo. BUENOS AIRES, 16. — Umrlo je 19-letno dekle s presajenim srcem, drugi primer take operacije v Argentini. V Houstonu je umrl 46-letni Verne Martin, ki so mu presadili srce 23 septembra. Po operaciji, ki jo Je opravila skupina pod vodstvom dr. Debakeya, se sploh ni več zavedel. Panamski režim se utrjuje PANAMA, 16. — Vojaška vlada, ki je prevzela oblast v Panami po petkovem državnem udaru, se vedno bolj utrjuje. Poziv, s katerim je odstavljeni predsednik Arnulfo Arias spodbudil ljudstvo, naj se upre novemu režimu, je ostal v bistvu neposlušan. Samo študentje so priredili včeraj nekaj manifestacij pod strogim nadzorstvom policaje. Zdi se, da se je Arias za sedaj odločil, da zapusti boj in da zaprosi Kolumbijo za politično zatočišče. Na to njegovo odločitev je brez dvoma vplivalo zadržanje ameriških čet na področju prekopa, kjer je sedaj Arias, ki so odstavljenemu predsedniku prepovedale GIUSEPPE G E NTILE SVETOVNI REKORDER o JUGOSLAVIJA V VATERPOLU NEODLOČENO l NDR 4:4 o LUSIS (SZ) ŽE DESETIČ S KOPJEM ČEZ 90 METROV Naše športne vesti na 5. in 6. strani iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|IIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiMimmiiiiiiiiiiiiiiiii ŠESTI DAN VESOLJSKEGA POLETA HOUSTON (Texas), 16. - Kljub težavam, s katerimi se morajo a-meriški kozmonavti Schirra, Eisele in Cunningham vsak dan spoprijemati, se polet vesoljske ladje «A-pollo 7» nadaljuje v dokaj optimističnem vzdušju. Vsi trije vesoljci so še vedno močno prehlajeni, poleg tega po so se danes pojavile še želodčne motnje, menda zaradi neprikladnosti nekaterih vrst jedi. ki so jih zaužili med poletom. Tablete proti prehladu začenjajo že primanjkovati, da so morali zdravniki pozvati kozmonavte, naj z njimi varčujejo. Nevarno bi namreč bilo, če bi vesoljci ostali brez zdravil v najbolj kočljivem trenutku poleta, se pravi ob vrnitvi v atmosfero, ko se bo pritisk v notranjosti kabine znatno povečal. Kozmonavti so se danes pritožili tehnikom v Cape Kennedy, da se , suhe jedi tipa »cracker* pri uporabi drobijo, in da poletr. drobtine le ter spravljajo vesoljce v resne te-1 posadko «Apolla». Ameriška vesoljska ladja nima namreč primernih naprav za obrambo proti tovrstne zave. V Houstonu in v Cape Kennedy medtem zaskrbljeno opazujejo pot tropskega ciklona «Gladys», ki ga je »Apollo 7» fotografiral včeraj južno od Kube. Cik.on se bliža področju, kamor bi morali čez pet dni pristati kozmonavti, jugozahodno od otokov Bermudas. Če bi ciklon 22. oktobra še vztrajal nad omenjenim področjem, bi utegnila biti vrnitev kozmonavtov močno otežkočena. Zdi se pa — kot je izjavil ravnatelj centra za opazovanje orkanov, Robert Simpson — da bo tistega dne «Gladys» že mimo. Trenutno se pomika orkan s hitrostjo 100 km na uro, v prihodnjih dneh pa bi utegnil postati še bolj silovit. Poleg tega je danes astronomski inštitut v Bochumu v Zahodni Nemčiji javil, da so zabeležili močan porast sončnega izžarevanja, ki bi tajo v razredčenem zraku kabine lahko predstavljal resno težavo za mu izžarevanju. Danes so vesoljci za kratek čas — približno pol sekunde — pognali mogočno raketo vesoljske ladje, da bi ugotovili, do kakšne mere so možne med poletom majhne menjave smeri. Tudi danes je televizija prenašala kratek program o življenju kozmonavtov v «Apollu». Kakovost neposrednega prenosa, ki je trajal kakih deset minut, je bila zaradi o-kvare na sprejemnikih v Texasu zelo slaba. Kljub temu je bilo dovolj jasno videti vesoljce pri u-pravljanju aparatur. Zaradi njihovih televizijskih nastopov je danes ameriška zveza radiotelevizijskih umetnikov imenovala kozmonavte za svoje častno člane. Sovjetski znanstvenik prof. Leo nid Sedov, načelnik štiridesetčlan- ske sovjetske delegacije na kongre su Mednarodne vesoljske zveze, ki je te dni v nekem newyorškem ho telu, je danes potrdil, da nima SZ za sedaj namena poslati ljudi na Luno. Način in čas raziskovanja Lune — je dejal Sedov na tiskovni konferenci — je odvisen od uspeha bodočih izstrelitev raket tipa »Zond*. Ker bi pa ti eksperimenti utegnili imeti nepričakovane izide, je za sedaj nemogoče izraziti katerokoli predvidevanje o bodočih sovjetskih načrtih. Voditelji ameriške vesoljske ustanove «NASA» so povabili Sedova in druge sovjetske znanstvenike, naj si ogledajo nekatere naprave v Cape Kennedy, ki so jih seveda skrbno izbrali med tistimi, ki bi ne mogle nuditi gostoi.. nikakih informacij o vesoljskih tajnostih ZDA. Sedov pa je ponudbe vljudno odklonil rekoč, da ne mere sprejeti, ker bi ne mogel vabila povrniti. RIM, 16. — Znanega teologa msgr. Lambruschinaja, ki mu je med drugim pripadla naloga, da je tisku prvii predstavil encikliko ((Humanae vitae«, je papež imenoval za nadškofa Perugie. Devetletni deček zaradi neke tatvine v umobolnici PALERMO. 16. — Devetletni Franco Rinaldi je danes na izrecno dovoljenje sodišča za mladoletnike lahko spet objel starše. Malega Franca, ki je v shrambi šole, ki jo obiskuje, ukradel nekaj sirčkov, dve knjigi pravljic ln gramofon, so zaradi tega v preteklih dneh zaprli najprej v palermsko pobolj-ševalnico, nato pa v umobolnico, čeprav je bil — kot je pozneje u-gotovil sam ravnatelj umobolnice — umsko popolnoma zdrav. Sartre se je spet zameril književnikom v SZ MOSKVA, 16. - vLiteraturnaja gazeta» napada Jean-Paula Sartra, Bertranda Roussella in druge podpisnike odprtega pisma, ki ga je objavil londonski »Times* in v katerem se omenja razdelitev vplivnih področij med ZDA in SZ. Glasilo zveze sovjetskih pisateljev zlasti očita podpisnikom, da se predajajo odprti protisovjetski propagandi. Pri tem uporabljajo besede, za katere bi dejali, da prihajajo iz ust pekinških voditeljev, ki že dolgo kričijo o ckomplotu med SZ in ZDA*. Zdi se, kot da je listu zlasti žal zaradi Sartra. Jean-Paul Sartre, piše list, je že večkrat udaril po nas; da bo pa sedaj prepeval propagandne pesmi kitajskih ekstremistov, pa res od Sartra nismo pričakovali. PLATTSBURC (Nevv York), 16. -Rembrandtovo sliko «Portret mla-deniča», cenjeno na 250.000 dolarjev (približno 155 milijonov lir), u-kradem januarja v muzeju univerze v Rochestru (Nete York), so včeraj zvečer našli na letališču Platts-burg. Trije moški, ki so hoteli prenesti sliko na neko turistično, posebej najeto letalo, ter nato odleteti, so bili aretirani. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30.2. najnižja 13.8, ob 18, unl 17.2 sto. plnje, zračni tlak 1015,9 stanoviten, vlaga 52%, veter 18 kun severovzhod^ nik, nebo oblačno, morje rahlo raz. gibamo, temperatura morja 20jl stop. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 17. oktobra MIRA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.16 — Dolžina dneva 10.52 — Luna vzide ob 0.42 in zatone ob 15.32 Jutri, PETEK. 18. oktobra LUKA DOLGOTRAJNA SEJA DEŽELNEGA SVETA Svetovalci leve sredine odobrili poročilo predsednika Berzantija o novih sklepih CIPE Ko je predsednik izjavil, da sprejme samo glasovanje o resoluciji večine, je postala razprava zelo burna in so svetovalci KPl in MF zapustili dvorano pred glasovanjem Včerajšnja seja deželnega sveta je bila posvečena razpravi o poro-cdlu predsednika Berzantija o Sklepih CIPE, sprejetih na sestanku 11. oktobra v Rimu. Vanjo je poseglo 12 svetovalcev in je postala proti koncu seje, kd se je zavlekla skoraj do treh popoldne, zelo burna. O Berzantijevem poročilu so namreč predložili demokristjani in socialisti resolucijo, s katero se to poročilo odobrava; zaradi tega so predložili dve resoluciji tudi komunisti in eno resoluci jo mdsovci. Ker pa je predsednik Berzantd dejal, da je dovolj, da glasujejo o večinski resoluciji, češ da z njeno odobritvijo druge odpadejo, je prišlo do soora in ostrega prerekanja o postooku in komunisti in svetovalci furlanskega gibanja so iz protesta odšli iz dvorane, kasneie pa .tim je sledil še svetovalec PSIUP Bettoli. Tako so resolucijo odobrili samo svetovalci leve sredine, medtem ko so se liberalci in mi-•ovci vzdržali. Dr. Berzanti je v svojem poročilu dejal, da je deželni odbor v preteklih mesecih stalno predočeval vladi potrebe Trsta in jo opozarjal na njegov resni položaj. Junija in Julija je deželni odbor dal pobudo za vrsto sestankov s predstavniki sindikatov in podjetij z državno udeležbo in z n jimi proučil položaj v zvezd z uresničevanjem načrta CIPE. Septembra meseca sta odbornika Dulci in Stop-per pripravila spomenico o tržaških zahtevah. 16. septembra je od poslanstvo, ki sta ga vodila omenjena odbornika, orisalo to spomenico tajniku CIPE Caronu. Zatem je bilo večie število sestankov z raznimi ministri in podtajniki. Neto je Berzanti orisal zadnje sk'epe CIPE v korist Trstu in deželi in dejal, da se tičejo petih sektorjev: ladjedelstva, infrastruktur. razvoja industrije in trgovine, zr-iestvanih raziskav in študij za pp-.oeševan*« industrijske omejitev pravic lastnikov za- i bile za poldrugo uro na eni sami sebnih avtomobilov. strani ceste, se je promet pospešil Zupan Je omenil stanje, v katerem je bilo mestno središče do uvedbe «modre cone«. Največ dva tisoč avtomobilov je bito parkiranih v ulicah mestnega središča ves dan, ker je šlo za avtomobile tistih, ki so bili zaposleni v bližini. Za tiste pa, ki prihajajo v mestno središče samo po nakupih in so Včeraj so vsi trije sindikati napovedali stavko delavcev, ki so za- bilo določeno, da bo na slovenskih j posleni v malih in srednjih pod-šolah na Tržaškem 100 razredov, jetjih, ki se ukvarjajo s popravljava tem lesnem okviru vsako leto njem ladij. Stavka je trajala od 8 do 11.30, med njo pa so šli delavci v povorki po mestu. Ustavili so se na Trgu Unitk, kjer je šla njihova delegacija k podprefektu. Zatem pa je sprejel delegacijo de- želni odbornik za Industrijo in trgovino Dulci, ki je dejal, da se bo za stvar zanimal ter dal pobudo za sklicanje sestanka s prefektom in delodajalci. predvsem pa je poraslo število zasebnih voznikov, ki Jim uspe najti mesto v ulicah ob obali in mestnem središču. Za red skrbijo redarji, ki so že sporočili prve pozitivne podatke, ki so: zmanjšanje števila glob zaradi nedovoljenega ustavljanja, mestna čistoča in hitrost mestnega prometa. Statistični podatki so sledeči: v eni ulici, kjer je prej bilo ustavljenih največ 100 vozil na obeh straneh ceste, in tako oviralo promet, more sedaj, v presledkih poldruge ure v enem dnevu parkirati skoraj 1200 vozil, kar je brez dvoma uspeh, ker je namen «modre cone« omogočiti nakupe in podobno. Iz podatkov ACEGATA je razvidno, da se je olajšal tudi javni promet. Srednja hitrost mestnih prevoznih sredstev, avtobusov, lilobu-sov in drugih vozil te večja in tudi zaustavitev prometa po ulicah je veliko manjša. Kritike »modri coni« so bile dvojnega značaja. Misovec Giacomelli je na primer zatrdil, da je bil cilj ustanovitve »modre cone« ustrahovanje zasebnih voznikov in podpora javnim prevoznim sredstvom, kar pa je odklonil Rinaldi (KD). Druga kritika pa Je bila predvsem glede načina, kako je do nje prišlo. Izrekel jo je prof. Monfal-con (PSIUP), ki Je grajal odbor, ker ni za sprejem tako važnega ukrepa sklical mestnega sveta, ki bi lahko podrobneje preučil vso zadevo in se izognil tako številnim kritikam. Ce do razprave ni prišlo prej, bo nedvomno razgibana razprava o koristnosti sklepa, ki so jo sprožila številna pismena vprašanja županu in odborniku Romanu, k razpravi se Je prijavilo večje število svetovalcev vseh strank, zato Jo le župan prekinil in obljubil, da bo občinski svet posvetil večji del ene izmed prihodnjih sej za podrobno razčlembo vprašanja. V jarek je padla Sinoči ob 23.50 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 48-let-no gospodinjo Dolores Legiša iz Ul. Commerciale 302/6. Zenska je nekaj pred omenjeno uro hodila po pločniku v Ul. Commerciale. Ko pa je prišla približno do Ul. Sara Davis se ji je spodrsnilo in je padla v jarek razkopane ceste ob pločniku. Pri padcu si je zlomila levo piščal in se pobila po levi nogi. Z rešilnim avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti približno 40 dni. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo, 20. oktobra Izlet na Svete Višarje in v Kranjsko goro. Vpisovanje na sedežu društva. * * « SPDT priredi 3. - 4. novembra Izlet na Cres In Mali Lošinj z vso oskrbo v prvorazrednem hotelu, kjer bo Izletnikom na razpolago tudi zimski bazen. Vpisovanje in informacije v Ul. Geppa 9 do 27. t.m. Ljudska prosveta Folklorna skupina BHEG obvešča člane skupine, da bo danes, 17. oktobra ob 20.30 redna vaja (v občinski hiši v Borštu). Na vajo so vljudno vabljeni tudi novi plesalci iz vseh breških vasi. • • • Prosvetno društvo v Skednju ima v prodaji abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1968-69, Interesenti jih lahko dobijo v društvenih prostorih vsak dan od 17. do 20. ure. Ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. • • * Prosvetno društvo Vesna v Križu obvešča, da Ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1968-69, Vpisnino sprejema Viktor Bogateč, Križ št. 99. Kri 'A KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Začetek novembra. Vpisovanje in informacije vsak dan od 14. do 16. ure na številki telefona 740018 V NEDELJO, 20. OKTOBRA ob 9.30 bo ljubljanska, televizija ponovila oddajo «Praznik na Krasu«, ki prikazuje otvoritev kraškega muzeja in kra-ško ohcet v Velikem Repnu. Včeraj-danes NOČNA SLU2BA LEKAHN (od 19 30 do 8.30) Godina, Čampo S Glacomo 1. Gfl-golon, Trg Virgillo Giotti 1. Al Due Mori, Trg Unita dTtalia 4. Nicoll, Ul. di Servola 80 (Skedenj). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Sl-gnorl, Trg Ospedale 8. Tamaro et Ne. ri. Ul, Dante 7 Mali oglasi Ugodna priložnost! Na prodaj zemljišče 17.000 kv. m pri Orehu ob cesti blok škofije - Milje in drugo 5.000 kv. m ob cesti proti bloku Plavje. Naslov: Slovensko gospodarsko združenje, telefon št. 37-808. KUPIM GRADBENO ZEMLJIŠČE OB MOHJU, dostopno s ceste 500 — 1000 kv. m. Telefonirati v Rafij. na 50-525 od 12. do 15. in od 20. do 22. ure. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Marije Skok darujeta Minka in Drago Pahor v dobre namene 3000 lir. SOŽALJE Prosvetno društvo Ivan Cankar izreka svoji zvesti članici Valeriji Kocjančič-Speli svo.je globoko sožalje ob smrti brata. Sožalju se pridružuje Primorski dnevnik. Nazionale 15.30 «La volpe«. Sandy Dennis, Kriv Dullea. Technicolor. Grattacielo 16.00 »La ragazza con la pištola« Monica Vltti. S. Baker. Technicolor. Eden 15.30 «11 cervello da un rraliar-do di dollari«. M. Corlne. Karl Mal-den. Technicolor. Fenice 16.00 »Dai nemira ml guardo to«. VVestern. Eastmancolor. Excelsior 16.00 «Ruba al tuo prossi-mo». C. Cardinale. Techfilcolor. Hilz (Ulica San Fraricesco štev 10) 16.00 «Svezia, Interno o Paradi-so?». Eastmancolor — Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Sexy gang«. Sliva Veras, S. Carthay. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Intrigo a Monte Car-lo». Technicolor. Filodrammatico 16.00 »I Protagonisti*. S. Koščina, J. Sorel. Colorscope. Aurora 16.30 »La corsa del secolo«. Bournie, R. Hirsch. Cristallo 15.30 «Inchiesta perlcolosa«. Frank Sinatra Technicolor.' i Capitol 16.00 »M glardino delte torture«. J. Palance, P. Cushtng. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. ' r * im pero 16.30 »Tom e Jerry ln Top-cat«. Barvna risanka. Vlttorio Veneto 16.00 »Gll occhl del-la notte« A. Hepburn. Technicolor. Garibaldi 16.00 «317 battaglione d’a»-salto«. Technicolor. Astra 16.30 »Vincitoni e vlntl«. Technicolor. Ideale 16.00 «7 contro tutti«. Technicolor, Cinemascope. Abbazia 16.00 «Ronda dl mezzanotte«. S. Laurel, O. Hardy. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16 oktobra 1968 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 79-letna Antonia Lau-rencich vd. Urbani, 60-letn! Alfonso Sacch:, 80-letna Maria Pockal, 54-let-ni Albino Pongracic, 75-letni Arman-do Raguzzino, 73-letni Carlo Fasset-ta. ZASEDANJE PREDSEDNIKOV POKRAJINSKIH UPRAV Vsaka italijanska pokrajina je zadolžena poprečno za 10 milijard Ker so uprave prisiljene najemati vedno večja posojila za kritje primanjkljajev, je tudi njihova avtonomija vedno bolj omejena Včeraj dopoldne se je v glavni dvorani trgovinski- zbornice nadaljevalo zasedanje predsednikov pokrajinskih uprav. Na vrsti je bila razprava o poročilu predsednika Zveze italijanskih pokrajin odv. Ga-Ve. ki ga je podal v torek popoldne na univerzi. Razprava se je kmalu razživela in je zajela predvsem vprašanje deželnega načrtovanja in Vl°ge pokrajinskih uprav pri pripravljanju zadevnega gradiva ter sestavljanju predlogov in nasve-‘°v, ter vprašanje krajevnih financ, ki je že postalo na vsakem Usedanju predstavnikov krajevnih Ustanov osrednja temi razprave. O obeh vprašanjih je obširno go-y°ril poročevalec odv. Gava, kar 1® dalo diskutantom tudi dovolj Kradiva, da so ga obdelali iz najrazličnejših zornih kotov Predsednik padovske pokrajinske uprave ™ivi se je obširno zadržal na izredno resnem položaju krajevnih uhane, ki so vse odvisne od držav n,h prispevkov in posojil, ki jih jnorajo najemati zp obvezne izdatke in za kritje primanjkljajev, kar Postavlja pokrajinske uprave v podrejenost državnim in nadzornim organom ter jim jemlje vsako avtonomijo. Povedal je, da so pokrajinske uprave prisiljene vsako leto najemati vedno vec posojil. Na kon-leta 1967 so bile pokrajinske u-prave zadolžene za skupno 957 mi-hjard lir, kar predstavlja popreč- no 10 milijard za vsako italijansko pokrajino, ce pa upoštevamo, da so nekatere aktivne ali pa da u-spejo uravnovesiti svoj letni proračun, potem je zadolžitev revnejših pokrajin še znatno večja. Opirajoč se na te podatke, kakor tudi na sklepe, ki jih je Zveza italijanskih pokrajin sprejela na svojih dosedanjih zasedanjih, so nekateri govorniki poudarili, da je tre ba za ozdravitev financ pokrajinskih in občinskih uprav najprej poskrbeti, da bodo vsa dosedanja posojila pri raznih denarnih zavodih (kot na primer pri mestnih hranilnicah) prenesena na Blagajno za naložbe in posojila z dolgoročnim odplačevanjem i nizkimi obrestmi. Predsednik turinske pokrajinske uprave Oberto je opozoril tudi na zavod za socialno zavarovanje pokrajinskih uslužbencev, ki z denarjem pokrajinskih uprav vedno bolj bogati in si ustvarja z rentabilnimi naložbami plačanih prispevkov visoke rente, s katerimi krije eno tretjino pokojnin, ki jih mora izplačati svojim zavarovancem. Oberto je dejal, da bi z znižanjem prispevkov od 17 na 5 odstotkov za vsakega uslužbenca prihranili v Turinu kar 400 milijonov letno, ne da bi bili uslužbenci kaj prikrajšani. Zanimiv je bii tudi poseg predsednika pokrajinske uprave v Livornu Filippellija, ki je opozoril, da je treba biti zelo previdni pri za- UMETNIŠKA KARIERA NAŠEGA ROJAKA S PROSEKA GLASBENIK - PEVOVODJA ALDO DANEU JE ODPOTOVAL V SAN FRANCISCO htevi, naj državna uprava krije večji del pokrajinskih primanjkljajev, ker bi se lahko zgodilo, da bi državna uprava s tem še bolj omejila avtonomijo krajevnih ustanov. Pripomnil je, da pokrajinske in občinske uprave že mnogo let zahtevajo rešitev vprašanja krajevnih financ, da pa je do sedaj ostalo vse le pri deklaracijah in postajajo krajevne uprave zaradi vedno PO MNENJU VINSKIH STROKOVNJAKOV Letošnjo vinsko letino lahko imamo za zadovoljivo Po količini je manjša, po kakovosti in gradaciji pa dobra Letošnja trgatev je prd kraju in grozdje začelo močno in naglo gniti sedaj imajo vinogradniki polne roke dela po svojih kleteh, kjer ki- večjih zadolžitev tudi vedno bolj 1 P> mošt ter se pripravlja novo vi- odvisne od osrednjih oblasti. Glede vsedržavnega načrtovanja pa je Fi-lippelli poudaril, da je vlada popolnoma ignorirala pokrajinske uprave in je sestavila petletni gospodarski načrt brez upoštevanja krajevnih razmer v posameznih deželah in pokrajinah Popoldne so pokraj-oski predsedniki obiskali Furlanijo, kjer so bili gostje videmske občinske in pokrajinske uprave. Danes dopoldne bodo zaključili razpravo ter izglasovali zaključno resolucijo, popoldne pa bodo obiskali Postojnsko jamo. Požar pri Devinu Včeraj nekaj po 9. uri se je v bližini devinske železniške čuvajnice razplamtel manjši požar, ki je zajel približno 500 kv. m državnega in privatnega pogozdovanja hi pašnikov. Na kraj požara so prihiteli karabinjerji iz Devina, gasilci in gozdni agenti, ki so okoli 10.20 požar pogasili, škoda, znaša približno 12 tisoč lir. Posrebrene kovance je prodala za srebrne 25-letna jugoslovanska državljanka Ljubica Todorov, trenutno bivajoča v našem mestu, je verjetno j menila, da bo napravila dobro kup-I čijo, ko je proti koncu avgusta ns 1> i l—i c r • n ii Trgu Ponterošo prodala nekemu Tam bo vodil zbor opernega gledališka Francisco Opera House»,! italijanskemu državljanu n kg srčki je po ugledu drugo za newyorško Metropolitansko opero brruh kt,vancov- . Naš rojak s Proseka, 35-letni glasbenik Aldo Daneu, je pravkar odpotoval v San Francisco, kamor ga je povabilo vodstvo «S. Francisco Opera Hou::e», da bi vodil zbor gledališča v novi operni sezoni. Za neivporškim «Metropolitanom» je Francisco Opera House» po po-nienu drugo gledališče v Ameriki, zato velja Aldu še posebej čestitati fc temu novemu uspehu že v zgodnjih šolskih letih je 'Adi* pokazal, da je večstransko nadarjen: v prostem času je najrajši muziciral, poleg tega pa se le udejstvoval tudi kot ilustrator, 'risal in pisah je razredni časopis in slikal. Po končani slovenski možnega uradnika v periferičnih upravah za davke — stalež osebja registrskih uradov. Dve tretjini vseh mest sta namenjeni kandidatom, Ki so že vsaj leto dni državni uradniki. Predpisana starost: 18—28 let: opravljena nižja srednja šola ter običajni drugi rekviziti. Rok za izročitev prošenj (na kolkovanem papirju po 400 Ur) zapade 7. decembra. Za podrobnosti glej Uradni vestnik štev. 255 (7. oktobra 1968). Tudi Benetke zahtevajo naprave za kontejnerski promet V vrsto italijanskih pristanišč, ki zahtevajo postavitev novih naprav za kontejnerski promet, so stopile tudi Benetke, Pristaniško skrbništvo je namreč izdelalo obširen načrt za gradnjo kontejnerskega izhodišča, ter ga podkrepilo z vrsto razlogov, zaradi katerih nal bi bile Benetke bolj poklicane za opravljanje prometa s kontejnerji ((kakor druga italijanska pristanišča«. Tl razlogi so: ugodne zveze z zaledjem, širok industrializiran in obljuden Hinterland ter nove predvidene zveze z Muenchnom in po vodni poti z Milanom. Pozneje se je izkazalo, da so bili vsi kovanci le iz žeieza prevlečeni s taoko srebrno plastjo, če prav je ženska še dalje trdila, da je bila prepričana o resnični vrednosti kovancev. Zaradi goljufije so jo agenti letečega oddelka prijavili sodndm o-blastem. Jugoslovanski avto povozil žensko na zebrah Včeraj ob 15.30 so v bolnišnici nudili prvo pomoč 28-letni uradnici Člani Pasiani por. Cavallini iz Ul. Salvi 13. Ženska, ki so jo pripeljali v bolnišnico z osebnim avtomobilom, je malo prej na Nabrežju III Novembre prečkala cesto na zebrn-stem prehodu, ko jo je podrl fiat 600 z jugoslovansko registracijo, ki ga je proti železniški postaji vozil državlji Prijava zaradi goljufije Le malo vzgojnega poslanstva je čutil 4Hetni Raffaello Bresina iz Ul. S. Frančiška 21, ki so ga agenti letečega oddelka včeraj prijavili sodnim oblastem zaradi goljufije. Agenti so namreč ugotovili, da je Bresina skupno z nekaterimi solastniki upravljal tako imenovan (dstituto Scolastico Machiavelli« s tečaj za mehanografske operaterje Ko pa se je vpisalo v tečaj lepo število prizadetih, ki so seveda tudi plačali vpisnino, so organizatorji pripravili le nekaj ur pouka, potem pa nenadoma in brez vsakega tehtnega razloga prenehali z vsako dejavnostjo. ... ---- - ----- «1®U'UI»UU OUCUtt&UUU lVlčtCnj Ojmnaziji se je povsem posvetil setježern v Ul. Machiavelli 20. Letš Ofasbi, ter opravil na konservato- je med drugim organiziral nekak n« rTartini* v Trstu z odličnim I — —>-------------------- Uspehom izpit iz kompozicije (pod Vodstvom prof Giulia Viozzija) in ** klavirja (prof Lu.ciano Gante). Nato se je več let udejstvoval kpt pomožni zborovodja pri gledališčih ".La Fenice - Benetkah, pri 'Regi0» v Turinu, v veronski Are-ui in končno v tržaškem «Verdiju». Med tem časom je pridno komponiral, in žel tudi na tem področju Uspehe: leta 1960 je dobil prvo na-Orado in častno omembo na natečaju za zborovske skladbe «A. II-‘ersberp* ki ga je razpisala itah- tonska radiotelevizijska družba RAI. z beneško «La Fenice» je sodeloval na opernem koncertu v Kairu tn Aleksandriji, predlanskim je instrui-ral zbor na «Festivalu dveh svetov* v Spoletu, ter se udejstvoval tudi sicer v glasbenem življenju Uašega mesta. . V «Verdiju» je prevzel vodstvo gledališkega zbora v septembru leta 1966. Debutiral je z Verdijevo *aloigro rAtila* ter doživel prodoren uspeh. Sledile s> Puccinijevi «Ma-Oame Butterflg* in «Tosca», Debus-sjjjeva «Pelleas c. Melisande*. Wag-uerjeva «Tannhausen. Verdijev «0-tello», Giordanova «Fedora», Belit-nijeva rNormav, Bizetovi rLovci biserov*, Zandonaieva «Juli ja in Ro-nieo», Verdijev «Falstaff», Masse-netov «Werther», Beethovnov «Ftdelto*, Boltov «Mefistofčh in druga zahtevna dela Poseben uspeh je Aldo Daneu požel januarja letos z Rimski-Korsakovo «Pskovitano»l ki 1° je dirigiral Samu Hubad, režiral Pa Mladen Sablič Našemu slovenskemu tržaškemu Glasbeniku želimo v novem okolju veliko uspehov in osebnega zadoščenja, ki bo hkrat tudi naše. Ministrstvo za finance razpisuje natečaj za zasedbo 498 mest po- 35-letmi jugoslovanski državljan Ml-loj Rukan. Zaradi lažjih ran po desni in levi nogi se bo morala zdraviti 5 dna. no, ki bo ob Martinu končno zrelo za potrošnjo. Tudi oba konzorcija za zaščito tipičnih krajevnih vin, oni za vina v Brdih, kd je bil prvi in njegov poznejši brat, ki zajema področje posoških ravninskih vin, sta zaključila prvo obdobje tehnične enološke pomoči svojim članom s programsko določenim obtokom vinskega strokovnjaka po vinskih kleteh vseh članov. Laboratorij za analizo pri konzorciju je tudi že začel s preizkušnjo novega vina, ki ga člani prinašajo vsak dan v vedno večjem številu. S tem imajo vedno več dela in morali so vzeti v službo še enega vinskega tehnika, ki je bil nujno potreben, če hočejo biti kos povečanemu delu. To i pomeni, da so v konzorciju dosegli že kar lepe rezultate in uspehe pri svojem delu v korist vinogradništva, zlasti na briškem področju, ikjer je konzorcij že od lani na delu Tako lahko rečemo, da imajo sedaj vsi vinogradniki, tudi najmanjši, na razpolago strokovno izvežbanega kletarja, ki dela na osnovi tehničnih podatkov in izkušenj. Dosedanje delo že omogoča vsaj približen pregled letošnjega pridelka, ki kaže, da bo povsem zadovoljiv, čeprav vreme ni bilo posebno ugodno tako pred trgatvijo kot tudi med njo. Pridelek bo tudi letos po kakovosti dober, ker je že znana gradacija sladkorja pri grozdju, ki je preč3j visoka, v nekaterih primerih kar izredno visoka. To se da obrazložiti in utemeljiti z delnim zmanjšanjem količine In pa z boljšimi vremenskimi pogoji' spomladi in v prvih poletnih mesecih, kar je pospešilo dozorevanje grozdja, ki je po nekaterih predelih imelo že v sredini avgusta v sebi več sladkorja kot ga je imelo ob koncu istega meseca prejšnje leto. Tako lahko štejemo letošnjo trgatev in vinski pridelek med zadovoljive letine, čeprav ji je škodilo slabo vreme v drugi polovici avgusta in v septembru ter v začetku oktobra. Ce bi ne bilo teh neprilik, bi bila letošnja trgatev in vinski pridelek res izredno dobra in bogata. Slovenski vinogradniki v Brdih sicer ne smatrajo letošnje vinske letine za povsem zadovoljivo, saj je ter so morali s trgatvijo zelo pohiteti, da so rešili svoj pridelek, vendar pa so s kakovostjo pridelka še kar zadovoljni in pravijo, da letošnje vino ne bo slabo, čeprav ga bo nekaj manj. Počakajmo torej do sv. Martina, ko bo tudi novina dobra za pokušnjo in za prodajo. Uspela stavka v tržiškeni okraju pred- sindi- Splošna stavka, ki so jo včerajšnjim oklicale vse tri kalne organizacije CGIL, CISL in UIL od 10. do 12. ure, je popolnoma uspela. Stavka, že tretja po vrsti, je imela namen opozoriti krajevne tn centralne oblasti na težave, ki bi nastale v zvezi z dokončnim zaprtjem tovarne Solvay, republike, so govorili zastopniki sindikalnih organizacij, med njimi poslanec Raffaele Franco, za CGIL. Zahtevali so, da mora predvsem vlada prevzeti konkretne ukrepe za zaščito ekonomskega položaja v Tržiču. O vprašanju zaprtja tovarne Sol-vay, so govorili tudi na seji občinskega sveta, kjer je župan povedal, da je bil sestanek na ministrstvu za industrijo zgolj tehničnega značaja. V kratkem pa je pričakovati nov sestanek z vodstvom Solvaya. Diskusije se je udeležilo precejšnje število svetovalcev. Notranja komisija Solvaya je bila včeraj v spremstvu treh deželnih svetovalcev Bergomasa, Zorzenona in Rizzija pri dežel, odborniku Dul-clju v Trstu, ki je poročal o svojem razgovoru z ministrom Andreottijem v zadevi Solvay. V kratkem bo ponoven sestanek pri Andreottiju, katerega se bodo poleg tudi OB 100-LETNICI TABORA Zaključene priprave V' za prireditev v Šempasu Osrednja svečanost bo v nedeljo ob 14. uri • Nastopilo bo šest zborov SPZ z Goriškega in s Tržaškega V Šempasu se zaključujejo pn prave za svečano proslavo 100-let-nice šempaškega tabora, Te dni postavljajo v bližina kraja, kjer bo proslava, slavoloke in mlaje, da bi okrasitev kar najbolj pričarala o-kolje in vzdušje, v katerih so naši predniki pričeti organizirano manifestirati svoje občutke po nacionalnem osveščanju ter stopanju na 18. oktober ’ ^ k ŠEMPAS 20101968 OB 14,8« Protestu delavcev so se pridružili tudi trgovci, obrtniki in lastniki I drugih zastopnikov udeležili javnih lokalov. Na shodu na Trgu' predstavniki sindikatov. ...................mn....luni.i.um............................. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Plodno kulturno sodelovanje med Jesenicami in Čedadom y pripravi je gostovanje gledališča z Jesenic z Goldonijevo komedijo "Primorske zdrahe» • 50 milijonov za regulacijo Kozice - Ulov lepega srnjaka DR. SACERD0TI 0 RAZGOVORU Z MINISTROM ANDREOTTIJEM Na zemljišču za Grandi Mo tori je zaposlenih nad 120 delavcev Sedaj raziskujejo sestavo tal za speljavo novih cestnih 'm železniških priključkov Na zadnji seji Izvršnega odbora ustanove za tržaško Industrijsko pristanišče je predsednik dr. Sa-cerdoti poročal o svojem nedavnem srečanju z ministrom za Industrijo in trgovino Andreottijem. Minister je dr. Sacerdotiju zagotovil, da se bo osebno zavzel za to, da bo zakonski osnutek, ki predvideva podaljšanje veljavnosti pristaniške ustanove in ustreznih davčnih olajšav do konca leta 1980, sprejet brez vsakega odlašanja. Nato je dr. Sacerdotl poročal o napredovanju del pri uravnavanju področja, kjer bo tovarna Grandi tiiiiiifiiiitiiiiiiniiiimiimimiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMtii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Podpisal je sedem menic toda ne s svojim imenom Sodniki so ga obsodili na 8 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov Pred tržaškim kazenskim sodi-1 to plačala z menicami. In tu se ščem (predsednik Burrattini, tožilec Tavella, zapisnikar Chiarelli, obramba Filograna in Morgera) sta se včeraj morala zagovarjati 38-letni Ubaldo Basile iz Vidma ter 47-letna Marija Pizzotti por. Ma-raspin iz Ul. Biassoletto 20. Prvi je bil obtožen poneverbe menic, druga Da sodelovanja pri tem. Dogodek, ki je pripeljal Basileja in Maraspinovo pred sodnike, se je odigral v septembru leta 1966, ko se je Basile napotil k Maraspino-vi na dom za neko kupčijo. Na domu je našel tudi njenega moža Romana in se jima ponudil, da bi napravil povečavo nekaterih slik njunih treh preminulih sinov. Vse v redu, dokler ni prišlo na vrsto vprašanje o plačilu. Basile je izračunal, da bi povečava vseh slik stala približno 20 tisoč lir, ki bi jih naročnika lahko plačala v obro 'kih po 3.000 lir. Bil pa je naspro ten temu, da bi mu zahtevano vso- ii i mo 1111» r kom:It začetkom ob 19.30 Clnemascope barvni avan- predvaja danes z turistični film: L’ONDA lunga (DOLGI VAL) Igralci- H HART, J. BISSET in T. FRANCO igrajo, n. n Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! je pravzaprav vse pričelo. Mara-spinova je bila čisto nasprotnega mnenja in zahtevala izplačilo z menicami. Ko se je čez nekaj ur vrnil domov, je izvedel za neprijetno novico. Žena mu je povedala, da se je vendarle zmenila z Basilejem za izplačilo z menicami, da pa sta se tudi zmenila, da je Basile podpisal menice z moževim podpisom: sedem menic po 3.000 lir vsako. Ni mu preostalo drugega, kot plačati menice. Najprej je ob zapadlosti plačal pet menic, šeste pa ni plačal, ker je ob zapadlosti slednje pozabil v žepu poziv banke za plačilni dan. Približno tri dni pozneje se je napotil v neko banko v Ul. Mazzini, da bi plačal še šesto menico, a tu so mu po vedali, da je šla zadnja menica na sodišče v protest. Ko pa je na sodišču pregledal menico, je priznal, da je podpis ponarejen Na včerajšnji razpravi je Mara-spinova potrdila, da je pooblastila Basileja, naj podpiše 7 menic po 3.000 lir z moževim podpisom. Basile je seveda izrabil priložnost in podpisal. Dodala pa je še, da ji je Basile sicer napravil naročene povečave, možu pa, da je izplačala vse menice. Sodniki so spoznali Basileja krivega in ga obsodili na 8 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov, Maraspinovo pa so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili ob' tožbe. Motor!. Dejal je, da je zdaj stalno na delu na tem področju nad 120 delavcev in 80 mehaničnih naprav (buldožerjev in tovornjakov). V bližini Boljunca, koder bodo speljali nove cestne in železniške priključke, pa je tudi že na delu o-sebje nekega tukajšnjega podjetja, ki raziskuje sestavo tal. Izvršni svet pristanišča je nadalje sklenil odstopiti 10.000 kv. m zemljišča štirim tukajšnjim podjetjem, med katerimi bodo tri podjetja na novo postavila svoje obrate na tem področju. Tl obrati bodo po končanih delih skupno zaposlili nad 200 uradnikov in delavcev. Te nove Industrije se bodo tako priključile sedmim obratom, •ki se pravkar gradijo v Industrijskem pristanišču, in v katerih bo našlo zaposlitev nald 200 novih delovnih moči. Vodstvo ustanove je pred kratkim razpisalo dva natečaja za oddajo del pri asfaltiranju nekaj cestnih odsekov v pristanišču, in za izvršitev nekaterih manjših del na področju BPIT, na prvem natečaju je zmagalo podjetje Sergio Cin-tl Iz Ancone. Ustrezna dela veljajo 8,804.000 Ur. Na drugem na- Pretekli teden je bila na Jesenicah delegacija iz Čedada, v kateri so bili prof. Bront in Marjan Kont. Ob tej priliki so imeli razgovor z nekaterimi kulturnimi predstavniki z Jesenic, med katerimi so bili predsednik društva »Tone Čufar«, predsednik in tajnik likovnega a-materskega društva «Dolik» tov. Varl in Čebul. Razgovarjali so se o nadaljevanju kulturnih stikov in izmenjav, ki trajajo že nekaj let med predstavniki obeh mest. Pregledali so delo, ki je bilo izvršeno do sedaj ha tem področju. Omenimo naj več nogometnih srečanj v Šempetru ob Nadiži in na Jesenicah, nastop folklorne skupine z Jesenic v gledališču Ristori v Čedadu, slikarski razstavi na Jesenicah in v Čedadu, nastop jeseniške godbe na pihala v Fojdi, Vilah in Špetru ob Nadiži ter večkratno srečanje _ ša-histov iz Čedada s šahisti društva «Javornik« z Jesenic. Vsa ta srečanja so bila v okviru raznih svečanosti in proslav ali obletnic ter so vedno kar dobro uspela ter bila deležna zanimanja domačinov. Pri izdelavi bodočega programa so predstavniki sklenili, da bodo ob priliki proslav 100-letnice železarne na Jesenicah, ki bo prihodnje leto, sodelovali pri tej proslavi z večjim programom: temu o-kviru bodo pripravili razstavo del čedadskih in beneško-slovenskih slikarjev meseca aprila, pozneje septembra pa bo povratna razstava jeseniških umetnikov v Čedadu. Tokrat bodo prvič gostovali slikarji iz Beneške Slovenije, ki si od nje mnogo obetajo in upajo, da bodo njihova dela deležna zanimanja. Še letos pa naj bi gostovalo jeseniško gledališče v Beneški Sloveniji z lepo Goldonijevo igro «Ba-ruffe Chiozotte» v slovenskem prevodu. To bo prijetna novost za doto delo samo ni Konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, kajti zamuda prijavnega roka bo izključila kasnejši vpis vinogradov in s tem onemogočila prodajo vin pod nazivom Briška vina. Pozneje bo dovoljen samo vpis novih nasadov v roku šestih mesecev po nasaditvi. Zato priporočamo vsem briškim vinogradnikom, naj prijavijo vse svoje vinograde in naj ne čakajo zadnjih dni. Zainteresirani se lahko zglasijo vsak delavnik na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1, z naslednjimi podatki: 1. Celotna površina posestva; 2. Celotna površina vinogradov: 3. Katastrska številka map in parcel; 4. število trt za vsako vinsko trto; 5. Starost nasadov. Kmečka zveza obvešča obenem, da morajo vsi vinogradniki, ki zadržujejo v svojih kleteh vinski pridelek, imeti vpisno in izpisno vinsko listo, (Scheda di produzione) vsakodnevno na tekočem. Zato mora na njej že biti vpisan mošt letošnje trgatve In naj se ne čaka na obvezno prijavo vin, ki je kasnejšega datuma. Za kršitelje so predvidene stroge denarne kazni. Ul Foscolo 18. Ugotovili so mu udarec v glavo in zlom nosne kosti ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Villa se je malo prej peljal s kolesom po Ul Percotto, ko ga je podrl 19-letni Mario Pioiulin, iz Gorice, Ul. Lunga 20, ki je vozil v nasprotni smeri fiat 500 D. Karabinjerji iz Ul. Sauro so ugotovili na avtu za okrog 50 tisoč lir in na kolesu za en tisoč lir škode. Predavanje v Doberdobu o poteh Slovenskega okteta Prosvetno 'društvo «Jezero« iz Doberdoba priredi v soboto 19. t.m. ob 20. uri prvo predavanje v prenovljeni prosvetni dvorani. Za to priliko bosta gostovala člana Slovenskega okteta iz Ljubljane, Tone Kozlevčar in Danilo Čadež o »Poti slovenskega okteta*. V besedi in sliki bosta prikazala uspehe in doživetja po svetu tega najboljšega slovenskega ansambla. Ob tej priliki bodo podelili nagrado najstarejšemu pevcu domačega pevskega zbora »Jezero**. Zato vabimo vaščane k čim večji udeležbi. Predavanje o Češkoslovaški V dvorani Stella Matutma bo v petek zvečer 18. oktobra ob 21. uri govoril predstavnik časnikarske a-gencije Radar iz Rima Luigi Bel-lotti o češkoslovaški ter možnostih razvoja mednarodnih odnosov. Avto v Gorici podrl kolesarja Z rešilnim vozom splošne bolnišnice v Gorici so pripeljali ob 11.30 76-letnega Pasquala Villa iz Gorice, KLUB »SIMON GREGORČIČ* GORICA vabi na otvoritveno predava nje sezone 1968-69, ki bo v pe tek 18. oktobra ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. O taborih na Slovenskem In o njihovem pomenu za slovensko narodnostno idejo bo govoril dr. JOŽA VILFAN predsednik republiškega zbora Skupščine Socialistične repu blike Slovenije evropski politični oder. Na samem kraju, kjer je bdi šempaški tabor, na Veliki Otavi, bodo odkrili spomenik taborskemu življenju, ki ga je izdelal Janez Suhadolc. Za spomenik je izdelal tri metre visok šotor. Na platoju pred Park hotelom pa bodo odkrili doprsni kip dr. Karla Lavriča, pobudnika taborov primorskih Slovencev, ki ga je Izdelal rojak Boris Kalin iz Solkana. Izredno zanimanje vlada nadalje za predstavo Goriškega gledališča, ki so ji dali naslov ((Beseda«, kakor so naši predniki takrat imenovali «veseldce». Pripravil jo je režiser Marijan Kovač ter obsega enodejanko Miroslava Vilharja ((Pošteno dekle« in reoita-cije. Prav tako gradijo slavnostno tribuno na samem kraju proslave, na kateri bo prostora za kakšnih 300 povabljencev. Urejujejo tudi sam prireditveni prostor, kjer bo na voljo dovolj stojnic za okrepčilo. Iz Nove Gorice bo v Šempas vozil posebni avtobus. Na koncertu, ki bo na osrednji proslavi v nedeljo ob 14 uri, bo pelo tudi šest zborov Slovenske prosvetne zveze iz Gorice In Trsta. Sodelovali bodo zbori »Oton Zupančič« iz štandreža, «Kras» iz Dola-Poljan, ((Jezero« iz Doberdoba ter ((Srečko Kosovel« iz Ronk, nadalie pa ((Valentin Vodnik« iz Doline m Repen. Osrednja proslava bo, kakor smo že zapisali, v nedeljo ob 14. uri v Šempasu; na njej bodo spregovorili Milo Vižintin, ki bo pozdravT prisotne, akademik dr Josip Vidmar, ki je pokrovitelj proslave, ter glavni govornik dr Joža Vilfan, predsednik republiškega zbora skupščine SRS Goriško gledališče bo z Besedo nastopilo dvakrat: v petek ob ‘20. uri v kino dvorani Soča v Novi Gorici ter v soboto ob 19.30 v Šempasu. Spomenik dr. Karlu Lavriču bodo odkrili v soboto ob 16. uri, spomenik taborskemu življenju pa v nedeljo ob 11. uri na Veliki Otavi. Ob tej priliki bodo lzro&ll namenu novo cesto Ozeljan. Velika Otava. Prireditelji vabijo k udeležbi Slovence v Italiji, da bd s svojo prisotnostjo kar najbolj poudarili pomen toga prvega tabora, ki so ga priredili naši predniki na Primorskem. Družinski izlet v Istro z avtobusom priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 27. t.m Obiskali bodo Portorož. Piran, Motovun ter na povratku Buje in Ankaran. Odhod iz Gorice, na Travniku ob 6. uri, iz Podgore ob 6.10, in Štandreža ob 6.15. Vožnja za člane po 1.500 lir in za nečlan? po 1.700 lir. Za prehod meje velja potni list ali prepustnica, s katero pa je treba ime ti s seboj tudi osebno izkaznico. Vpisovanje pri Košuti, Gorica, Ul. Mameli 3 do četrtke 24. oktobra. Tam tudi vra druga pojasnila. tečaju jpa je zmagalo podjetje Ma- plave polja na tem področju, do Ji* et Mazzaroli iz Trsta. Ta dela katere je prišlo ob vsakem več-S 11'298.500 lir (Podjetje ■ jpiiu na veliko mačine, ki poznajo v italijanskem originalu, ter jo bo-do V SVOjcm jeziku Še bolje ra- i zumeli. Sedaj gre predvsem za to,! iircTi 7 nilKDAl MCIC da bi za ta nastop dobili primerno | HCOII L UIHIKHJ ITltJt dvorano. Pokrajinska ustanova za gorsko gospodarstvo je začela urejevati nasipe reke Kozice od njenega sotočja z Alberono pri Ažli. Predvideni stroški bodo znašali 50 milijonov lir v breme deželnega kmetijskega odborništva. S tem delom bodo preprečili po- S. Cioti iz Ancone je tisto, ki u-ravnava svet pri Bol juncu). Stavka v podgorski tekstilni tovarni Včeraj popoldne Je bil v Gorici posvet, stavkajočih delavcev pri statvah podgorske tekstilne tovarne. Vodstvo sindikalnih organizacij je obvestilo delavce, da so bili vsi poizkusi, da pride do poravnave spora, zaman. Odločili so se zato stavko ponoviti in sicer od šeste ure v nedeljo 20. oktobra do 24. ure 26. oktobra. jem dežju na veliko škodo kmetijstva in njegovih pridelkov. Voda je poplavila tudi pokrajinsko cesto ter bila često vzrok prekinitvi prometa na tem odseku. Občinska u-prava v Špetru je predložila nujnost izvedbe teh del prav zaradi škode, ki so jo vsako leto utrpeli od poplav prebivalci iz Ažle in drugih sosednjih vasi, ki imajo tukaj svoja polja. Lovci so imeli preteklo nedeljo bolj slab plen. Edina izjema je bil srnjak, ki so ga ustrelili blizu Pod-bonesca. Gre za lepo žival, ki je tehtala kar 46 kg. Še največjo smolo imajo lovci s sovodenjskega lovskega področja, ki od začetka lova razen nekaj zajcev in fazanov še niso ulovili kaj drugega. M. K Na delu si je zlomil prst Včeraj nekaj po 9. uri so pripeljali v goriško splošno bolnišni co 47-letnega delavca na železnici Jožefa Sfiligoja, ki stanuje v Gorici, Ul. Friuli 41. Zdravniki so mu ugotovili zlom sredinca leve roke in druge poškodbe, ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju Sfiligoj se Je ponesrečil na delu na železniški postaji v Gorici, ko Je postavljal pokrov na cilinder zavore. Staro skladišče v Idriji bo postalo kulturno središče Srečanje slovenskih in hrvaških zdravnikov v Novi Gorici Danes, petek in soboto bodo 1400 milijonov dinarjev. Obvestilo Kmečke zveze briškim vinogradnikom Kmečka zveza obvešča vse briške vinogradnike, da morajo na podlagi 2. čl. odloka presednika republike z dne 24.5.1968 prijaviti do 15. novembra t. 1. svoje vinograde, katerih kvalitetni pridelek nameravajo prodati kot briško vino. Prijavo so dolžni napraviti tudi nečla- imeli slovenski in hrvaški zdravniki - kirurgi v okviru svojih stanovskih organizacij 13. povojno strokovno srečanje. Njegov pokrovitelj bo novogoriška občinska skupščina. Organizacijo nad srečanjem pa ima goriška bolnišnica. Na srečanju bodo sodelovali tudi kirurgi iz obmejnih krajev v Italiji in Avstriji. V Novi Gorici pričakujejo za to priložnost blizu 300 specialistov. Posvečena bo trem glavnim temam: kirurgiji pljuč, odpravljanju prirojenih anomalij v prebavnem traktu ter oživljanju pacientov ob poškodbah. Udeleženci srečanja so napovedali okoli 90 strokovnih referatov. S samostojnimi referati se bo predstavilo tudi nekaj specialistov iz go-riške bolnišnice. # * * Potem ko bodo v kratkem dogradili v Spodnji Idriji novo šolo ter v središču Idrije turistično rekreacijski center, se bodo Idrijčani že letošnjo zimo posvetili izgradnji kul turnega središča v mestu. Gre za temeljito adaptacijo dveh značilnih zgradb, ki ju bodo povezali v enoten kompleks, v katerem se bo odigravalo celotno kulturno dogajanje v mestu. Štirideset milijonov starih dinarjev imajo že zagotovljenih, ce lotna investicija, ki jo bodo izvaja li postopoma, pa bo veljala skoraj V kulturni center bodo povez di staro gledališko zgradbo ter rudniško skladišče. Gledališka zgraiha je bila prva tovrstna zgradba v Sloveniji in bo prihodnje leto stara točno dve stoletji, rudniško sk'adi šče pa je nekaj let mlajše. Arhitekturo zgradb ne bodo rušili, marveč bodo v njih opravljali predvsem notranja dela. Tako nameravajo v pritličju urediti gledališko dvorano z drugimi potrebnimi prostori. Ktr je obstoječi objekt premajhen, Oo-do dozidali oder. Prvo nadstropie je namenjeno za ljudsko in stTbj-sko knjižnico, medtem ko bodo v drugem nadstropju, ki ga deloma že zdaj zaseda mladinski klub, 11-redili prostore za razstave, umetniška in družabna srečanja ter predavanja. Gorica CORSO. 17.15—22: «La volpe«, S. Dennis in K. Dullea, ameriški barvni film, mladini pod 14. latom prepovedan. VERDI. 16.30: «La bella impresa del dr. Schaefer«, J.Coburn in J. Dalaney. Angleški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Un cowboy, una colt, 5 dollari ed una carogna«, W. Clift in P. Meill. Ameriški barvni film, VITTORIA. 17—21.30 «Folll notti a Las Vegas«, Vic Damone ln Jay. ne Mansfield; ameriški kinema-skopski barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom CENTRALE. 17.15: «11 gigante buo-no», Weaver in V. Miles. Ameriški kinemaskope v barvah. 'fi * • * / rzic AZZURRO. 17.30: «11 rttomo di Do rellick«, J Dorelli. EXCEL -10R. 16.00: «L’uomo cha valeva miliardi«, P. Stafford in R. Pellegrini. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Delitti e cham-pagne«, Antony Parkins, v kine* maskopu in barvah. S. MICHELE. 17.30 «Nessuno mi pub giudicare«, C. Caselli in L. Efrikian. Interpelacija Rizzija Deželni svetovalec PSIUP Rlnal-do Rizzi je poslal predsedniku deželnega odbora vprašanje, če je res, da nameščajo uredništvo v pokrajinsko ustanovo za razvoj kmetijstva brez predhodnega natečaja. Nadalje je hotel izvedeti, koliko ljudi bodo zaposlili in s kakšno specializacijo, koliko jih bodo plačali in kakšen J« ustroj staleža. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna SORANZO, Verdije* korzo 57 — tel. 28-79. TR2IC Danes Je v Tržiču odprta lekarna S. NICOLO — dr. Olivetti — Ul. Primo maggio 94 — tel. 738-26. RONKE Danes je odprta lekarna «ALLA STAZIONE;> - dr. Matitfi. Verzne- 4 — 17. oktobra 1968 Zapiski o velikem in preprostem človeku (Povzetek iz Gledališkega lista) Anton Pavlovič Čehov je bil zares in je še danes, kot je zapisa! o njem Lev Tolstoj, ♦umetnik brez primere, umetnik življenja, čigar delo ima posebno vrednost v tem, da ni razumljivo samo vsakemu Rusu, marveč sploh vsakemu človeku*. Tolstojeve besede so dobile potrdilo v vsem kulturnem svetu. Čehov je edini slovanski dramatik, ki si je utrl pot na svetovni oder v najširšem pomenu te besede, dramatik, ki so ga igrali že v Ameriki in na Japonskem in je tudi danes stalno na sporedu zahodnoevropskih gledališč, v Franciji, Italiji in še posebej v Angliji. Anglež John Galsworthy je zapisal že leta 1933: «Čehov je bil v zadnjih dvajsetih letih najmočnejši magnet za mlade pisatelje raznih narodov*, angleški dramatik John Priestley pa je dopolnil njegove besede: «Če-hov ima bolj kakor kateri koli drug dramatik vpliv na resno gledališče v Angliji... Rusija more biti ponosna na svojega očarljivo nadarjenega sina, čigar čudovite igre in junaki pretresajo ljudi po vsem svetu.* Pri vsej nepregledni vrsti živ-ljenjepisnih študij, ki so si prizadevale, da bi kar najbolj podrobno opisale življenjsko pot in ocenile prizadevanja Antona Čehova, prihajamo do ugotovitve, da o njegovem življenju pravzaprav malo vemo. Ne zato. ker bi gradivo ne bilo zbrano ali dostopno, temveč predvsem zaradi tega, ker se je izteklo štiriinštirideset let njegovih brez posebno poudarjenih zunanjih mejnikov, ker je bilo njegovo življenje tiho in preprosto, pa zato toliko bolj na noter razgibano, kakor je tiha in preprosta, v svojem jedru pa vendarle z močno dramatičnostjo prežeta njf gova umetnost. Vnuk tlačana in sin kramarja ♦s kavo in sladkorjem, čajem, milom in klobasami ter drugim kolonialnim blagom*, kot je bilo zapisano na vratih, se je rodil na bregu Azovskega morja. Doma je dovršil srednje šole, od tam, iz Taganroga, pa se mu je odprla pot v Moskvo. Začel je s študijem medicine in s pisateljevanjem. Postal je zdravnik in pisatelj. S prvim poklicem se je malo ukvarjal. Toliko več je pisal, pisal vse svoje dni in še v zadnjem posmrtnem letu končal eno svojih najlepših del, dramo ♦Češnjev vrt*. Tista leta, ko je stopal v življenje, osemdeseta leta prejšnjega stoletja, niso bila cvetoča doba v Rusiji. To so leta nagle rasti kapitalizma, leta, ko je bilo delavsko gibanje še v povojih, kmečke množice pa otopele in gluhe za vsa vabila ♦narodnikov*, malomeščanskih razumnikov, ki so hoteli narediti iz njih ♦revolucionarno silo*. To so bila leta splošne idejne zmede ruske družbe, doba brezobzirnega političnega pritiska in nepopustljive cenzure. Čehov je skušal uiti zatišju in skepticizmu, ki ga je bilo tisti čas polno vse ozračje. Spočetka se je res oklenil tolstojanstva, vendar je kmalu zmagala v njem vera v napredek, uprl se je pesimističnim idejam o nesmotrnosti in nesmiselnosti življenja, ki so se širile takrat med rusko inteligenco. Čehov ni bil pesimist, čeprav so mu pogosto skušali nalepiti tako etiketo, gledal je le s stvarnim pogledom, ljubil pa je življenje in iskal rešitve v — delu. Četudi Čehov sam pravi, da je pisal prve črtice in novele brez umetniških ambicij in čeprav je velik del teh svojih sestavkov zavrgel, ko je odbiral svoje delo za Zbrane spise, je vendarle že zgodaj natisnil svojo prvi zbirko, s tretjo pa je dosegel že tudi najvišje priznanje: ruska Akademija mu je dala Puškinovo nagrado, kmalu za tem je postal celo član Akademije in, prav tako kmalu za tem, se je članstvu ponosno odrekel: ko so izključili Maksima Gorkega, je vrnil naslov akademika tudi Čehov. Tako mu je teklo življenje v delu. V letih, ko je bil najbolj plodovit, je natisnil vsak tretji dan črtico ali novelo. Obenem je potoval na zahod, v Evropo, in spet na daljni Sahaiin, ob epidemiji kolere jo vodil zdravniško postajo v provinci, pisal in rasel iz nekdanjega humorista in posmehljivega satirika v pisca pretresljivih novel z močno, čeprav nikoli vsiljivo poudarjeno socialno noto. « • • Že veliko prej ga je vabilo gledališče. Bilo mu je, kot je sam pripovedoval, edina uteha v zgodnjih letih, pozneje je pisal ocene zanj ter se poskušal v krajših odrskih prizorih in v svoji prvi drami, ki ji je dal ime ♦Ivanov*. Prav ob prelomu stoletja, v tistih letih, ko se je rodilo in šlo v prvo rast Moskovsko hudože-s.veno gledališče in hkrati v letih, ko se je v Čehova bolj in bolj m zajedala neizprosna bolezen, v tistih letih so se rodile in zaživele na odru njegove štiri najznamenitejše drame, ki so od takrat pa do danes neposredno na sporedu ruskih in svetovnih gledališč: Utva (1896), Striček Vanja (1897), Tri sestre (1901) in Češnjev vrt (1903). Eno poglavitnih načel, ki je vodilo Čehova novelista, je uveljavil pisatelj tudi v drami: tudi gledališko delo mora izražati resnično življenje, življenje, kakršno je. ♦Menda zahtevajo*, je razmišljal ob neki priložnosti, «da morajo biti junaki in junakinje odrsko u-činkoviti. Toda v življenju se ljudje vendar vsak hip ne streljajo, se ne obešajo in si ne izpovedujejo strastne ljubezni. In niti najmanj se ne pogovarjajo pametno kar naprej. Pač pa jedo, pijejo in (Nadaljevanje na 5. strani) Predvčerajšnjim je bil v Gregorčičevi dvorani I. redni občni zbor Slovenskega kluba. Na sliki: predsednik dr. Vladimir Turina podaja poročilo o društvenem delovanju. KiliilimnmilliilMliiiiiMii.,Ulili. m i,,,,,,,, POMEMBNOST VESOLJSKIH RAZISKAV ZA RAZVOJ ZNANOSTI Fotografski posnetki z umetnih satelitov odkrivajo sestavo zemeljske skorje Malenkostne gmotne izgube - Pomemben prispevek za razvoj telekomunikacij, vre-menoslovske službe ter spoznavanje geološkega ustroja velikih zemeljskih področij _ Ljudje po svetu se večkrat sprašujejo, zakaj velike države (pri tem gre v glavnem za dve, in sicer za Sovjetsko zvezo in ZDA) potrošijo vsako leto desetine in desetine milijard tega ali drugega denarja za raziskovanje vesolja. Mnogi povejo takoj svoje mnenje, ki je odločno negativno: te težko prislužene milijarde, ki so jih voditelji prizadetih držav iztisnili z davčnim vijakom iz delovnega človeka, poslovnih ljudi, delavcev, kmetov, trgovcev itd., gredo z vsako raketo v nič, se razblinijo v prah in pepel, človeštvu pa ostane le izguba. So pa drugi, ki so odločno za nadaljevanje teh po- skusov, ker vidijo v njih napredek človeštva na vseh področjih znanosti ter njegovo uveljavitev kot gospodarja ne samo Zemlje, temveč tudi vesolja. Taka protislovna stališča najdemo v vsej zgodovini človeštva, na vseh ravneh njegovega razvoja. Zato bi bilo nespametno pričakovati, da se ne bi tudi vesoljske raziskave sukale v tem protislovju. Ali je res, da z vsakim vesoljskim poskusom človeštvo izgubi velikanske dobrine? Morda je taka pozitivna ugotovitev veljala za prve poskuse, ko so si znanstveniki šele utirali pot v zamotano spoznanje tehničnih pogojev za iz- CETRTEK, 17. OKTOBRA 1968 RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.20 Za mlade poslušalce - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Krek: Sinfonietta - 19.10 Pisani balončki - 19.40 Motivi, ki vam ugajajo - 20.00 Šport - 20.35 De Obaldia: «Urbi et orbi* 21.35 Motivi dveh Amerik - 22.00 Komorne skladbe. TRST 12.05 A. Tommasi pri klavirju -12.25 Tretja stran 13.25 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 18.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL 10.15 Trio Bardorfer - 10.35 Prisluhnimo jim - 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 14.10 Glasba po željah - 15.30 Lahka glasba - 16.30 Od opere do opere - 17.00 Današnji gostje 17.40 Jug. narodni plesi - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester James Last Band - 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.40 Popevke - 9.06 Zvočni trak - 10.05 in 11.00 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.25 Preizkušajo se amaterji - 14.45 in 15.10 Nove pesmi - 16.00 Spored za najmlajše -17.05 Program za mladino - 19.13 Roman - 20.25 Operetna glasba - 21.00 Politična tribuna - 22.15 Koncert. 6.00, 7.00, 19.30 Poročila II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Nove pesmi -11.41 Pesmi desetletja - 144.05 Ju-ke box - 15.15 Mezzosopranistka F. Barbieri in basist E. Pinza - 16.00 Aktualnosti - 16.35 F. Schubert - 17.10 Popoldanski spored -18.20 Enciklopedija - 19.00 Radio Olimpia - 20.21 Stari jazz - 21.10 Glasbena fantazija - 22.10 Radio Olimpia. III. PROGRAM 10.00 Beethoven in Schumann -11.25 Andre Grčtry - 12.20 Swee-linck, Britten in Paganini — va- riacije "- 13.00 Antologija izvajalcev - 14.30 Franck, Schubert: simfonije - 15.30 Koncert - 17.45 Sigueira, sonata št. 2 18.15 Go- spodarska rubrika - 18.45 Aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.15 «Fal-staff*. FILODIFUZI JA 8.45 Debussyjeve skladbe - 9.10 F. Liszt: simfonija - 10.10 Na sporedu Libermann - 11.20 Simf. koncert - 12.30 Basist R. Arie. SLOVENiJA 10.00, 13.00, 15.00, 6.50 Danes za vas - 7.25 Inform. oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Iz zakladnice resne glasbe - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Odlomki iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta* - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 «Mladina poje* - 14.25 Operetne melodije - 14.45 «Mehurčki» - 15.40 Violist Pavel Škabar - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnost! - 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Marijana Deržaj - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Literarni večer -21.40 Glasbeni nokturno - 22.15 Komorna glasba 23.05 P. Bich-sel: Lesna volna. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kino in ital. družba - 13.00 TV film - 13.30 Dnevnik - 14.15 Olimpijske igre - 16.30 Spored za najmlajše - 17.00 Olimpijske igre - 18,£5 Spored za otroke - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna - 22.00 ♦Uno strano ladro* 23.00 Dnevnik - 23.30 Olimpijske igre. II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 Glasbeni program - 22.25 Olimpijske igre. JUG. TELEVIZIJA 14.45, 20.00 in 22.25 Poročila -9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina - 11.00 Angleščina - 14.50 Šahovski komentar - 15.10 in 16.30 Olimpia-da - 18.00 Po Sloveniji - 18.20 Narodna glasba - 18.45 Samorastnika - reportaža - 19.05 Češka zabavna glasba 19.45 Cikcak 20.35 Saga o Forsytih — film ■ 21.25 Med Benetkami, Gorico, Kasslom in Gradcem. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Spodbudni vplivi v korist nekega skupinskega dela. Vaši osebni na- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobre poUovne možnosti, če boste ostali i vesti smotrom, ki ste si jih bili postavili Srečna rešitev nekega vprašanji bo odločilna za izboljšanje irižinskega vzdušja. PIK (od 21.4. do 20.5.) Na vidiku je važna odločitev: bodite bolj kot 1 c!kj koli previdni. Tudi na čustvenem področju sta potrebna previdnost in takt. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pazite na svoje pobude: niso vse dobre in pametne. Ustvarite v družini pogoje za rešitev situacije, ki je v škodo vam. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ugoden trenutek za neko trgovinsko transakcijo. Odlična zamisel v zvezi z nekim manjšim sporom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Obstaja nevarnost, da znova pridejo na površje stara nasprotovanja. Varujte svoje tajnosti in ne zaupajte jih nobenemu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes utegnete rešiti neko težavno situacijo. Dasiravno je vaš optimizem upadel, boste vendarle znali braniti svojo srečo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite, da ne sprejmete nekaterih krivičnih ukrepov, ki bi zadeli vaše sodelavce. Ne izgubite svoje potrpežljivosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če ne iščete neposrednih rezultatov, bo uspeh toliko bolj gotov. Večer je primeren za pogovor, ki vas bo pomiril. črti bodo ogroženi zaradi zavisti nekaterih prijateljev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nesebična pomoč in podpora vam bosta omogočili, da boste lažje prebili nekatere težke trenutke. Bodite bolj diskretni glede nekega pleme nitega dejanja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaša dobra poklicna pripravljenost vam bo omogočila sprejetje vloge svetovalca pri reševanju nekega izredno važnega vprašanja. Posvetite večer dobremu čtivu. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Zaupane vam bodo _ nove poklicne odgovornosti, povečali se vam bodo dohodki. Zadoščenje za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo. strelitev satelita. Danes pa ta trditev gotovo ni več resnična, kajti vesoljska tehnika je že obvladala skoraj vse pogoje za izdelavo in brezhibno delovanje ogromnih pogonskih strojev, ki poganjajo u-metne satelite, s posadko ali brez nje, dvesto, tristo kilometrov, ali pa še več, visoko nad zemeljsko skorjo. Danes lahko rečemo, da je proizvodnja teh strojev že tako izpopolnjena, da bi skoraj lahko govorili o proizvodnji na traku. Vse to je seveda zelo pocenilo stroške za proizvajanje teh strojev. Danes skoraj ne mine teden, da ne slišimo o tej ali drugi vesolj-ski_ pobudi. Sploh se ne zmenimo več, če so v Sovjetski zvezi poslali v vesolje kak znanstven satelit, ki je označen s številko, ki presega že več kot sto enot. Ne čudimo se niti podobnim pobudam Američanov, ki so posejali vso zunanjo oKolico našega planeta s številnimi umetnimi sateliti, ki • imajo nalogo, da -posredujejo televizijske oddaje, telefonske pogovore, seznanjajo vremenoslovce o stanju vremena, oblakov, vetrov v najoddaljenejših krajih sveta. Navadni človek sledi z zanimanjem le še vestem o velikih hrupnih pobudah, kot je na primer zadnja, ki so jo opravili Američani z vesoljsko ladjo «Apollo 7». Tega človeka zanima seveda vprašanje, kdo bo prej prišel na Luno: ZSSR ali ZDA? Potem pa skomigne z rameni in si morda reče: vse to je nepomembno ter pomeni le veliko izgubo za človeštvo, posebno za tiste države, kjer vladata še lakota in revščina. Ta ocena, kot smo namignili že prej, ni upravičena. Industrija, ki skrbi za vesoljske raziskave, je danes izredno močna. Tisoči in tisoči ljudi delajo v tovarnah, kjer pripravljajo razne naprave od o-gromnih raket, goriva itd. do naj-občutljivejšin elektronskih aparatov. Brez vesoljskih raziskav bi ta močna industrija danes praktično ne obstajala, kar bi pomenilo seveda manjše možnosti za zaposlitev delovnih ljudi: od navadnega delavca pa do visoko kvalificiranega strokovnjaka, elektronskega inženirja, zvezdoslovca, matematika in podobno. Omenili smo že, da so vesoljske raziskave prinesle že pomembne pozitivne rezultate za vrsto služb, ki so velikega pomena za človeštvo. Vremenoslovci lahko danes napovedujejo vreme z veliko večjo gotovostjo, kot so to mogli delati včeraj. Še večji pomen pa so imele te raziskave pri izpopolnjevanju telefonskih in televizijskih povezav. S tem napredkom se je človeštvo raznih celin medsebojno še bolj približalo ter navezalo več stikov kot v preteklosti. V naslednjih stavkih naj navedemo še neko drugo pomembno pridobitev, ki so jo človeku omogočili vesoljski poskusi. Gre za posnetke zemeljske skorje, ki jih opravijo fotografski aparati nameščeni na umetnih satelitih. Ti posnetki so zelo pomembni za raziskovanje zemeljske skorje ter služijo geologom pri proučevanju njene sestave. Že v preteklosti je bilo znano, da so fotografski posnetki, ki so jih napravili z letal več kot 10.000 metrov nad Zemljo, bili zelo koristni za proučevanje zemeljske skorje ter za iskanje rudnin. Prav letos mineva 70 let, odkar so uporabili balone za slikanje nekaterih predelov jurskega in alpskega gorovja. Potem se je ta znanost izpopolnila z raznimi vojaškimi in civilnimi pobudami. Med sliko, ki je posneta z letala, in tisto, ki nam jo posreduje umetni satelit, pa obstaja velika razlika. Res je, da so posnetki z letal zelo bolj natančni, saj je mogoče opaziti posamezne predmete, ki imajo zelo majhen premer (tudi manj kot 10 metrov), medtem ko zajemajo posnetki z umetnih satelitov veliko večja področja ter so zato detajli v večini primerov zabrisani. Višinska slika iz več stokilometrskih razdalj od zemeljske skorje pa ima eno prednost: omogoča nam pregled velikih področij, kjer izginejo detajli, toda izstopajo celotne poteze kakega gorovja, morske obale itd. V tem primeru gredo razmerja posnetkov od 1:850.000 do 1:3.400.000. Še važnejše pa je dejstvo, da se pri teh posnetkih uporabljajo tri metode: črno bela slika, barvna slika in slika z infrardečimi žarki. Posebno pomembni sta zadnji dve metodi. Primerjava med dvema posnetkoma istega področja je zelo poučna, kajti pri slikanju z infrardečimi žarki pride do svoje veljave tudi temperatura zemeljske skorje. Zato sta na primer sliki granita posneti z barvno in infrardečo fotografijo precej različni. Tako se zgodi na primer, da imata sloj granita in sloj fliša pri barvni fotografiji isto barvo, medtem ko pa ju posnetek z infrardečimi žarki barvno loči: granit je videti svetlejši, ker ga podzemeljske vode zaradi njegove kompaktnosti ne morejo znatno ohladiti, fliš pa je temnejši, ker je hladnejši. S to metodo je torej mogoče zasledovati tudi potek podtalnih voda in podobno. MODNI KOTIČEK | Sonce tudi v zimskih mesecih Sonce greje tudi v zimskih mesecih, to je geslo vseh ustvarjalcev tako ženske, kot moške mode, ki so pometli z že ustaljenim mišljenjem, da se je treba pozimi oblačiti v bolj resna oblačila, spomladi in poleti pa popestriti našo garderobo s čimbolj močnimi in živimi barvami. Te so sedaj preplavile tudi vse zimske kolekcije in nič čudnega ne bo, če bomo v zimskih mesecih nosile prav tako svetle in živo-pisane obleke in plašče, kot smo jih nosile preteklo spomlad in poletje. Isto pravilo velja tudi za, moške, katerim ne bo več strogo obvezno nositi obleke v klasičnih temnosivih in temnorjavih ali tem-noplavih barvah, temveč si bodo lahko privoščili tkanine v različnih vzorcih (največ črtastih) in še ti vzorci bodo v različnih barvah, čeprav bo podlaga morda temnosiva ali temnorjava. Razen tega bodo k tako živopisanim oblekam, ki bodo tudi v kroju drugačne od dosedanjih (saj bodo jopiči imeli zelo široka in podložena ramena, hlače ne bodo več ozko krojene in tudi ne bodo brez zavihka) nosili tudi izredno živo-pisane srajce Da bi bila ta živahnost barv še bolj poudarjena bodo letos v modi tudi čevlji različnih barv ter bodo le za bolj svečane priložnosti namenjeni črni lakasti čevlji. Sicer pa se bodo, vsaj kar zadeva žensko garderobo, čevlji skladali z barvo oblačila, tako da bodo rdeči, če bo plašč na primer rdeč in plav, če bo plašč ali kostum v tej barvi. Razen tega bodo v modi še drugačne barve čevljev, med temi kot noviteta zopet sivi čevlji, ki že dolga leta niso prišli v ženski modi v poštev. V enaki barvi bodo letos tudi ženske nogavice, ki bodo lahko gladke ali pa tudi vzorčaste, da bodo le v kontrastu z barvo čevljev in plašča. Za večerne priložnosti bodo seveda še vedno v modi bele, oziroma bleščeče nogavice, kot tudi čevlji z bleščečimi zaponkami in drugimi okraski. Kot kontrast vsem tem živim barvam pa bodo novost letošnje večerne zimske ženske mode črne obleke in to brez posebnih okraskov v drugih barvah. Verjetno so želeli modni ustvarjalci prav s čisto preprostimi črnimi oblekami nekako uskladiti celotno žensko garderobo, ki bo vedno zelo živih barv, Zopet bodo letos v modi razne ogrlice, broše in drugi okraski iz pravih ali umetnih kamnov, kot tudi pozlačene verižice, ki jih bomo nosile tudi na popoldanskih in celo na športnih oblekah. Torej poglejmo v vse naše predale, če -imamo v njih še kaj takih okraskov, ker jih bomo letošnjo zimo s pridom nosile. STOLPEC INfl KLJUČ ŽELEZNE BLAGAJNE Kako bi dosegli, da bi imeli o pravem času na razpolago Na\narnvpSjadeži^fcja? kat6r° “ *** najvažnejša mate’ Na žalost ni mnogo takih, Id bi lahko brez obotavljanja ln, fJfS®vf’®,ti pravilno odgovorili na to vprašanje, m pa malo takih, ki sploh ne bi znali odgovoriti. Na vprašanje znajo brez dvoma pravilno odgovoriti tisti ki so si pravočasno oskrbeli «ključ železne blagajne*. To so vsi tisti ki so med raznimi oblikami življenjskega zavarovanja izbrali tako imenovano «mešano» obliko, to se pravi tisto ki jo najraje izbere preko polovice vseh zavarovancev na svetu. Ko podpišete tako «mešano* polico, je prav tako, kot če bi spravili v zelezno blagajno (železno blagajno 1NA) vsoto, prav vso zaželeno vsoto. To železno blagajno lahko odprete samo vi ali vasi dediči, ker obstaja samo en ključ, ki jo lahko SrPre., vaaa • P°^ca — ključ pa, dokler živite, imate vi. uaprite torej vi sami železno blagajno, ko boste dosegli tisto starostno dobo, pri kateri, navadno, delo začenja postajati oreme; vsekakor pa bodo železno blagajno mogli odpreti vaši dragi v trenutku največje stiske. Karkoli bi se v vašem življenju zgodilo, je tista vsota v železni blagajni, pripravljena za uporabo: služila vam bo za dopolnitev vsote (pokojnine), ki vam pripada od obveznega zavarovanja in vam tako omogočala preživljati vedrejše dni na starost; obenem pa bo dragocena pomoč vašim družinskim^ elanom v nepričakovanih težkih okoliščinah. C® sf zavarujete s tako polico, pomeni da se osvobodite velikih skrbi m lahko mirneje živite. Ne mislite, da so zato potrebne velike žrtve! To vam pokažemo s primerom. Tridesetletni človek si lahko zagotovi za cas, ko bo dosegel starostno dobo 60 let, 4 milijone lir, ce vplačuje mesečno 10.000 lir (malo več kot 300 lir dnevno) največ 30 let. Ko doseže 60 let, bo dvignil svoje 4 milijone (in odgovarjajoče obresti). Lahko pa se tudi dogovori, da mu ", i j i ? k°t življenjsko rento. Če pa zavarovanec ne bi dosegel določene starostne dobe, bodo sorodniki (ali druge osebe, ki jih sam določi), takoj dvignili 4 milijone Ur, ki tudi niso podvržene zapuščinskemu davku. -meh smo že priložnost povedati, da je z zakonom dolo- , — 1----u« JC Z ZdKOUUIII UU1U- ceno, da vsak zavarovanec lahko odbije od vsote prijavljenih dohodkov za dopolnilni in družinski davek vse obroke, ki jih man' ^ ,aje iZa sY°j.e življenjsko zavarovanje, tako, da plača manj davka kot tisti, ki niso zavarovani. Zahtevajte, brezobvezno, nadaljnja pojasnila! Agencije INA ;°, yam P°vs°d na razpolago, da vas pouče in vam svetujejo. Lahko nam pa tudi pošljete priloženi odrezek, ki ga prile- P. e...na. PPstn? dopisnico. Dobili boste vsa pojasnila in novice, ki jih želite izvedeti. KDOR DOBRO PRERAČUNA, SE ZAVARUJE | Ime....................... i Priimek................... Ulico..................... I Poštni kodeks in mesto.... | Pokrajina................. Spoštovani IST1TUT0 NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Via Sallustiana 51 00100 ROMA | Mirko Kovačič: © Minerski vod istrskega odreda (SPOMINI) PD/44 * Januarja 1944 sem se vključil v min. vod JO. Prvo minersko akcijo smo organizirali 6. 2. 1944 z miniranjem proge Divača-Pivka pred predorom nad vasjo Dolenje Vreme o-ziroma Špilje. Za objekt napada smo si izbrali železniški propust pred prvim predorom od Divače proti Ležečam. Mine so pripravili minerji, rudarji rudnika v Zavrhku, ki jih je vodil Ivo Krašna, prvi komandir minerskega voda, in jih položili nad obok mosta. Jaz in Emil Škrlj sva bila v zasedi pred predorom, da sva zaščitila minerje. Tudi proti Divači je bila postavljena zaseda. Ko so bile mine postavljene, smo čakali vlak od 23. do 4. ure zjutraj. Ker pa vlaka ni bilo, smo z dinamo strojem aktivirali mine in se u-maknili. Na akcijo so Nemci zelo o-stro reagirali. Zažgali so vas Vremske Spile. Mislim, da je bil glavni vzrok za požig vasi v tem, ker so vaške straže stalno patruljirale okoli vasi in z glasnim «stoj» zaustavljale v vas prihajajoče, kar pa so Nemci slišali. Prav gotovo so si predstavljali, da je vsako noč v vasi velika partizanska enota. Neposredni povod za požig pa je bil v tem, ker so minerji, ko so se umaknili, pustili žico, speljano od min proti vasi. Nemci so najprej vas napadli z močnimi silami in po vseh vojaških pravilih. Na železniško progo nad vasjo sp se pripeljali z oklepnim vlakom, ga ustavili in začeli iz njega streljati s topovi in minometi na naselje, s čimer so zažgali več hiš; potem je njihova pehota obkolila vas, vdrla vanjo in ostanke neposredno zažgala. Isti dan je zgorelo nekaj hiš tudi na Vremskem Britofu. Nemci v Brkinih Na pustni torek 22. 2. 1944 so Nemci iskali po Vremski dolini Albina Dujca, zato so obkolili Dujčevo hišo v škofijah. Dujca niso dobili, ker se je bil že prej umaknil, odpeljali pa so 5 ali 6 domačinov. 22. 2. je četa I bataljona JO hitela na položaje z Barke proti Vremski dolini, ker je nameravala napasti Nemce na mostu čez Reko pri škofijah, todtt prišla je prepozno, ker so se bili Nemci že prej odpeljali proti Divači. Zvečer se je del čete umaknil, en vod s komandirjem Ivanom Kljunom pa je ostal v zasedi. Minerji smo se prav tisti dan vračali iz neke akcije na progo. Tedaj smo dobili nalogo, naj porušimo most čez Reko pri Škofijah. Noč smo prespali pri Biščevih v Zavrhku. Ob 3.30 so počili prvi streli. Najprej smo mislili, da so se naše patrole spopadle med seboj, toda kmalu zatem nas je prišel budit Ivan Kljun. Ivo Krašna, naš tedanji koman-lir, je Kljuna vprašal, koliko je ura, in ko mu je Kljun odgovoril, da je 3.30, je rekel; «Da, Nemci so!» Večini naših minerjev in borcev se Je posrečilo po krajšem boju umakniti se proti Barki, le jaz, Dušan Dujc, mitraljezec Albert Rožanc in njegov pomočnik smo ostali v obkoljeni vasi. Morali smo se nekako skriti. Jaz in Dušan Dujc sva se skrila pri Marge-tičevih oz. Lipoldovih v hlevu, kjer sva se zakopala v listje. Ko se je zdanilo, je bilo še vedno slišati streljanje. Tedaj je prišel pred hlev neki nemški vojak ali Mongolec, odprl vrata, pogledal v hlev, in ker •n nič sumljivega opazil, je spet zaprl in odšel. Takoj po njegovem odhodu so začeli Nemci voziti pred hišo svoje ranjence in jih obvezovati. Kmalu so pripeljali še tri mrtve, en hudo ranjen pa jim ie med prevozom na poti umrl. Precej Nemcev pa je bilo laže ranjenih. Ljudje so pripovedovali, da je bilo ranjenih 12 nemških vojakov. Z Dujcem sva se znašla v hudih škripcih. Nisva vedela, kako bi se «izmazala». Rešilo nas je morda le to, da so se boji z našim bataljonom proti Barki nadaljevali, zato Nemci niso imeli časa, da bi preiskovali hiše, precej posla pa so imeli tudi s svojimi ranjenci. Z Dujcem sva šla iz listni aka v hlev ter začela čistiti krave. Vrata v hlev so bila zaprta. Neki Nemec jih je sicer poskušal odpreti, ker se pa niso vdala pod njegovim pritiskanjem, je odnehal in se oddaljil. Midva pa sva nehala čistiti in se umaknila na senik, kjer sva se zarila v seno. Tam sva preždela v hudem mrazu do 15. ure, ko so se Nemci umaknili. Tedaj sva se napotila na Barko, kjer sva spet dobila zvezo z ostalimi minerji in z bataljonom. Napad na progo pri Rodiku čakali močnejšo nemško pa-tVolo v zasedi na cesti pri križišču Lokev Matavun — Divača — Rodik, toda ni je bilo. Zgodaj spomladi 1944 smo večkrat minirali tudi električna daljnovoda visoke napetosti, ki spajata soške elektrarne čez Opčine z Reko. Navadno smo porušili dva nosilna stolpa. Ko so jih popravili, kar je trajalo redno po več dni ali celo teden, smo spet porušili dva druga, toda nekje drugje. To smo ponovili najmanj 15-krat. Tako je daljnovod zelo malo obratoval, in to je občutno oviralo nemško vojno proizvodnjo v re-škem industrijskem bazenu. Zadnjikrat smo minerji 1. bataljona minirali daljnovod nekaj dni pred odhodom 1. bataljona v Istro. To je bilo med Ribnico in Pazinom in po pogrebu na Sušici padlih borcev, verjetno od 15. na 16. marca 1944. Tedaj se je zgodilo naslednje: Minirali smo dva nosilca stolpa vsakega s 4 minami in jih povezali s hitro gorečo ali eksplozivno vrvico. Tako je vseh 8 min eksplodiralo hkrati in minirani stolp je padel na vzporednega, ki je bil v bližini, kar je povzročilo velikanski plamen, ki je osvetlil vzhodne Brkine. Štab odreda je bil tedaj na Preložah. Zaradi eksplozije in plamena so se štabovci vznemirili in razglasili preplah ter razposlali patrole v vse smeri. Po opravljeni nalogi smo se vračali iz Ribnice mimo Ambrožiča proti Ostrožnemu brdu, toda nekje med Ostrožnim br-dom in Ambrožičem nas je ustavila naša bojna patrola približno 10 mož, ki jo je vodil desetar Boris Šerbinin — Rus. Boris je mislil, da smo Nemci. Ko pa je spoznal, da smo mi, minerji, je začel kričati na nas, češ zakaj rogovilimo in delamo «uzbuno» ponoči. Odgovoril mu je miner Peter Greščenko — Rus, ki je bil z nami. Takoj je prešel v «protinapad» na Borisa. Nahrulil ga je kar pol po rusko, pol po slovensko: «J... tvoju mač! Kagda mi pašli minirat, nje blo dlja nas nikakoj spremni patroli, a teper vas mnoga, katori nas hajkat...!* Končno se je Boris le pustil prepričati, da nismo Nemci in nam je dovolil, da smo odšli na Ostrožno brdo. Prvi bataljon i-:. v slovenski Istri Takoj po vrnitvi z akcije — rušenja daljnovoda, smo odšli 17. 3. 1944 tudi minerji s 1. bataljonom v Istro. V Istro smo prispeli v dveh nočnih pohodih: prvo noč smo prekoračili cesto Reka — Trst pri Markovščini, naslednjo noč pa smo odšli iz Skadanščine v Istro. V Dol pri Hrastavljah smo prispeli proti jutru 19. 3. 1944. Že isti večer smo napadli in požgali poslopje železniške postaje v Podgorju, minirali kretnice in razbili druge prometne naprave, da bi jih Nemci ne uporabljali za oskrbo svojih enot v Istri. Preden smo se napotili proti Podgorju. so nam obveščevalci povedali, da straži železniško postajo 6 fašistov. Nameravali Okoli 10. 2. 1944 smo nekajkrat poskušali uničiti vlak in progo med Divačo in Kozino pri Rodiku. Ker nismo imeli razstreliva, je pokojni Ivan Počkaj — Miloš odvil tračnice in jih razmaknil, toda pod pritiskom lokomotive so se tračnice spet sklenile in vlak je žal odpeljal naprej. Prav tako smo vsaj dva ali trikrat smo jih uničiti in postajo zažgati, da bi tako preprečili fašistom, da vzpostavijo v njej svojo postojanko. Akcija ni u-spela tako, kot je bila zamišljena, ker so nas bili fašisti, kot vse kaže, zavohali in pra vočasno odnesli pete. Prav tako nam je bilo povedano, da bodo fašisti že naslednji dan vzpostavili v Podgorju svojo postojanko, to se je tudi zgodilo, toda precej pozneje. Med prvimi operacijami I. bataljona JO v Istri in tudi po njegovem umiku v Ska danšč no — do drugega poho da v Istro — okoli 10. — 12 aprila, smo minerji sodeloval v spremljanju novomobiliziran cev iz Istre v Brkine kot dru gi borci, ker je bila to pri marna naloga enote, pa tud eksploziva nismo imeli. Tedaj smo našli pri Jelovicah neka, granat in jih praznili, da smo iz njih pridobili razstrelivo, ki ga je tedaj tako primanjkovalo. Pridobivanj‘e razstreliva Skoraj ves čas delovanja minerskih skupin istrskega odreda je bil problem, kako in kje dobiti zadostne količine razstreliva, ki smo ga zelo veliko rabili. Najnevarnejši in najtežji podvigi minerjev so bili do sredine 1944. leta povezani prav s pridobivanjem te dragocene tvarine iz topovskih granat in letalskih bomb Razstreliva je vedno manjka lo, zato smo si pomagali, kot smo pač vedeli in mogli Ve ljal je princip: «Znajdi se!» Morda ne bo odveč zapisati da so bili na štabu VII. kor puša zelo darežljivi z obljub ljanjem razstreliva, brez ka terega smo bili minerji po vsem brez moči; dobavili pa so nam ga tja do konca ma.ia 1944 zelo malo, potem so bile dobave izdatnejše. Kljub temu smo si ga morah v glavnem še vedno sami nabavljati. V ta namen smo izkoristili neko liko virov: (Nadaljevanje »ledi) 4. DAN 19. OLIMPIJSKIH IGER V CIUDAD MEXICU Izreden podvig Italijana Giuseppeja Gentileja: s 17,10 m dosegel nov svetovni rekord v troskoku Presenetljiva zmaga Francozinje Bessonove-v teku na 400 m.- lusis z zadnjim metom osvojil zlato kolajno Duisis je ponovno dokazal, da njegovi rezultati niso zgolj slučajni, sicer je malo manjkalo, da bi mu ušla zlata kolajna, na katero je kot svetovni rekorder prav gotovo računal. Toda Sovjet je z zadnjim metoim poslal kopje 10 cim čez 90-metrsko črto in zmagal. Srebrno kolajno je osvojil Fines Kinnunnen, bronasto pa Madžar Kulcsar. V metu kladiva je bil Madžar Zsivotaki v kvalifikacijah praktično brez resnih tekmecev. Dosegel je celo olimpijski rekord in se tako uvrstil brez težav v finalni dei tekmovanja, kamor je Madžarska -uvrstila kar tri predstavnike, Nemška demokratična republika dva, Sovjetska zveza dva in ZDA e-nega. Med izločenimi pa najdemo ime nekoč slavnega ameriškega me- Ostali včerajšnji zmagovalci: 100 m - Smith (ZDA) 3000 m zapr. Bivvott (Kenija) Peteroboj - Becker (ZRN) CIUDAD MEXICO, 16. - Italijan Giuseppe Gentile je novi svetovni rekorder v troskoku. Ta izreden rezultat je Gentile dosegel med kvalifikacijskimi tekmami za uvrstitev v finale, Prvi poskus se mu Jč ponesrečil, v drugem, pa čeprav, vsaj tako je bilo videti, ni dal vse iz sebe in je imel vrhutega Vsega še elastični ovoj na stegne-nici desne noge, je skočil kar 17 111 in 10 cm. Svetovni rekord je hioral Poljak Schmidt za 7 cm prepustiti novemu dosežku. , Tudi Schmidt je prisoten v Ciu-oad Mexicu, vendar s poškodovalo nogo. Pri prvem poskusu mu jv noga odpovedala, v drugem pa j® stisnil zobe in preskočil 16,19 m, kar je bilo dovolj za uvrstitev v ‘inale. In vendar si je Poljak gleženj tesno obvezal ob tenki pa-upi. Po skoku se je umaknil V slačilnico, medtem ko so gledalci ploskali šepajočemu atletu. Rekord Gentileja, ki si je pustil rasti brke in brado, ni vrgel z ravnotežja. «To m' nič» je izjavil in dodal, «jutri, jutri.* Verjetno je notel povedati, da je svetovni rekord zelo važen cilj, a v tem primeru le prehodna etapa. Njegov najvišji cilj je osvojitev zlate kolajne, za katero se bo potegoval jutri. Za atleta velja namreč, .olimpijska zmaga nekaj več kot svetovni rekord. V finale skoka v višino za ženske se je uvrstilo 14 tekmovalk, ki so preskočile normo 1,74 - m. Med temi je tudi Jugoslovanka Hrepev-nikova. Največ predstavnic bosta 'melj ČSSR in SZ: vsaka po tri. Bolje sta se obnesla Sergio Belko v teku na 400 m in Sergio Otrina na 200 m dolgi progi. Oba Italijana sta se uvrstila v četrtfinale. Sovjetski metalec kopja Januš •»"im.. min,,, ................... Medenim in drugim olimpijskim krogom Najhitrejši človek na svetu Tom-my Smith, ki je včeraj zmagal v finalu teka na 200 m talca Connolyja, kateremu se ni posrečilo zalučati orodje čee normo 66 m. Eddy Ottoz se je uvrstil v polfinale teka na 110 m ovire. Italijanski tekmovalec Je zmagal v četrtfinalu s časom 13"6, ki ga je v svoji skupini dosegel tudi Američan Davemport, brez dvoma naj-večji favbrlt za najvišje odličje. Ostala dva italijanska predstavnika v tej disciplini, Cornacohia In Liani, pa sta bila izločena. Kasneje so s fotofinišem ugotovili. da je bil Liani tretji in tako se je tudi on uvrstil v polfinale. Pozno zvečer so javili, da so sodniki prisodili Ottozu čas 13”5, s katerim je izenačil Olhounov in Davisov olimpijski rekord iz 1956. leta. Zenski tek na 200 m je imel nepredviden razvoj. Potem, ko je bila Angležinja Board pri prehodu iz zadnjega zavoja jasno v vodstvu, je mala Francozinja Besson z izrednim finišem prehitela obe svoji najnevarnejši tekmici Boar-dovo in Sovjetinjo Pečenkino ter si zagotovila olimpijsko zlato. Ko je nekaj kasneje stala na odru zmagovalcev in so igrali marseje-zo je Jokala. Od sreče. Tek na 3000 m z zaprekami se je odvijal do zadnjega kroga bolj ali manj brez razburljivih dogodkov. Skupina tekačev je tekla v ospredju z dobrim tempom: v vod stvu se je menjavalo nekaj tekačev, v zaključnem delu pa je skušal doseči nekaj prednosti Belgijec Roelants. Vendar pa je začel na skok na prvo mesto očividno prezgodaj, kajti kmalu je začel zaostajati in je nazadoval celo na peto mesto. V zadnjih 200 m sta prevzela vodstvo Kenijca Kogo in za njim Biwot. V poslednjih desetinah metrov pa je kot puščica šinil v ospredje Biwot, ki je z neverjetno lahkotnostjo pretekel poslednji del proge In zmagal z naskokom nekaj metrov. Finalni moški tek na 200 m je potrdil premoč črncev z izjemo: po izrednem sprintu temnopoltega Amerikanca Smitha, ki se je iz ozadja pribil ne le v vrsto z ostalimi tekači ampak sl je priboril tudi skoraj neverjeten naskok, je v začetku vodečega Carlosa prehitel še Avstralec Norman. Četrti je bil Roberts. Tommie Smith je pretekel progo v času novega svetovnega rekorda 19”8. Cypriaino De Oonceicao (Braz.) Bamay (Fr.) Hrepevnik (Jug.l Met kladiva V finalni del tekmovanja so se uvrstili: 1. /šsivotzki (Madž.) 72,60 m (o-limpijski rekord) 2. Kovasz (Madž.) 68,96 3. Klim (SZ) 68,82 4. Eckschmide (Madž.) 68,60 5. Baumann (NDR) 68,24 6. Theimer (NDR) 68,12 7. Payne (VB) 68,06 8. Fahsl (ZRN) 67,90 9. Sugavvara (Jap.) 67,76 10. Kondrasov (SZ) 67,56 11. Burke (ZDA) 67,36 12. Ishida (Jap.) 67,16 110 m ovire 1. predtek 1. Hall (ZDA) 13”7 2 Schoebel (Fr.) 13”8 3. Riedo (šv.) 14”0 4. Giovanni Cornacchia (It.) I4”i 5. Bylden (D. Ot.) 14”7 6. Songok (Ken.) 14”7 2. predtek 1. Davenport (ZDA) 13"6 2. Heinrich (ZRN) 13”8 3. Bris tol (Portor.) 13”9 4. Stepanenko (SZ) 13”9 3. predtek 1. Eddy Ottoz (It.) 10”5 2 Trzmiel (NDR) 13”8 3 Morales (Kuba) 13”9 4. Knoke (Avstral.) 14”1 5. Storey (VB) 14”1 4. predtek 1. Coleman (ZDA) 13”7 2. Porssander (Šved.) 13”9 3. Kjellfred (Nor.) 14”0 4 Parker (VB) 14”1 5. predtek 1. Balikin (SZ) 13”8 2. Duries (Fr.) 13”9 3. Liani (It.) 13"9 4. Pasohoe (VB) 13”9 Vodja mehiške strelske olimpijske ekipe je tako modroval: «Ker sta-ne vsaka dragocena pištola naše olimpijske ekipe dva milijona lir bo bolj varno, da jih držim na varnem doma, kot -pa v olimpijskem naselju,* Toda prav doma so ga obiskali tatovi in mu odnesli vseh samokresov. Mehiška policija *daj mrzlično išče zmikavte, saj bi lahko bilo tako precizno orožje v rokah tega ali onega udeleženca Predvidenih bodočih demonstracij v Viudad Merici) dokaj nevarna stvar. o/ Dva vzporedna dogodka, vsak obr-njen v svojo smer: Eden najboljših madžarskih nogometašev Zoltan Varga je zapro-I ameriško veleposlaništvo v Ciu-bad M e xicu za politično zatočišče: zamamil ga je denar; bivša olimpijska zmagovalka v disku Američanka češkega porekla Olga Fikotova, ki se je leta 1956 Poročila z ameriškim olimpijcem (kladivo) Connollgjem in je zdaj z reprezentanco ZDA v Mehiki, se je razjokala, ko se je srečala s svojimi bivšimi rojaki v olimpijskem naselju: ganili so jo spomini. NOGOMET Španija — Nigerija 3:0 (1:0) Brazilija — Japonska 1:1 (1:0) Gvatemala — Tajlandija 4:1 (1:0) CSSR — Bolgarija 2:2 (2:1) KOŠARKA Skupina A ZDA — FILIPINI 96:75 (48:26) Italija — Portoriko 68:65 ( 30:33) Italija — Senegal 81:55 (41:24) Španija — Portoriko 86:62 (40:23) Panama — Filipini 95:92 ( 38:48) Skupina B SZ — J. Koreja 89:58 ( 44:34) Brazilija -- Mehika 60:53 ( 30:29) SZ — Bolgarija 81:56 (40:23) ODBOJKA Moški Belgija 3:0 (15:10, (15:12, 15:17, (15:0, 10:15, DVIGANJE UTEŽI Lahka kategorija 1. Baszanowski Waldemar (Pol.) 437,500 kg 2. Jalayer Parvis (Iran) 422,500 3. Zielinski Marjan (Pol.) 420 4. Hatta Nobuyuki (Jap.) 417,500 5. Won Shln Hee (J. Kor.) 415 6. Bagoos Janos (Madž.) 412,500 7. Kimura Takeo (Jap.) 405 8. Tilev Kostadine (Bol.) 397,500 9. Hekel Ondrej (CSSR) 390 10. Florov Rilko (Bol.) 385 mtAHJi ZASKRBUENOST V JUGOSLOVANSKEM TABORU Nedo Farčič zbolel Bobanova okrevala Bolgarija — 15:11, 15:5) CSSR — NDR 3:2 14:16, 15:11, 15:9) CSSR — ZDA 3:1 15:7. 15:7) Ženske ZDA — CSSR 3:2 (11:15, 15:10, 10:15, 15:10, 15:6) Poljska — ZDA 3:0 (15:3, 15:1, 16:14) SZ — J. Koreja 3:0 (15:9, 15:6, 15:2) VATERPOLO Skupina B Jugoslavija — NDR 4:4 (0:0, 0:1, 3:1, 1:2) Skupina A Madžarska — ZRN 6:4 (1:1, 3:2, 0:0, 2:1) HOKEJ NA TRAVI Skupina A Kenija — Francija 2:0 (0:1) Holandska — Vel. Britanija 2:1 (0:1) Skupina B Paklstah' —'Avstralija 3:2 T2:ir Malezija — Argentina 1:1 (1:1) O Jugoslovanka Vera Nikolič je bila vtalent scout* sama sebi: sama Je namreč odkrila v sebi izreden talent za teke. Zgodilo pa se je tako: pri sosednem kmetu je kot deklica kradla jabolka in ko jo je kmet pri tem dejanju zalotil je kar takoj ugotovila, kako hitre noge ima. Ameriška sedemnajstletnica Mar-gareth Bailes, ki je med najboljšimi sprinlerkami na svetu pa je ubrala drugačno metodo: vedno je trenirala le z moškimi in ko se je nato pomerila na progi z ženskami je ugotovila, da je bila riajhitrejša med vsemi. O V olimpijskem naselju je starost tekmovalcev zelo različna. Nekaj tekmovalcev se je že srečdlo z A-brahamom, dva ali trije so celo že v pokoju. Na drugi strani le starostne lestvice so še pravi otroci. Tako hodi 11-letna Liana Vincens še v osnovno šolo (a kljub temu upa, da bo pokazala svoji učiteljici eno od olimpijskih kolajn), 66-letna Loma Johnstone (ki dresira konje) pa je že upokojena. Obe sta se pred nekaj dnevi srečali v neki trgovini z oblekami: Liana si je kupila dolgo obleko, Lor-na pa mini krilo, če pomislimo, da je imela Loma 55 let, ko se je Liana rodila... Mednarodna nogometna zveza je za leto dni diskvalificirala dva nogometaša Gane. Osem minut pred koncem tekme Izrael — Gana sta George Alhassan in Jones Attuqua-gefio napadla sodnika. Tekmo so predčasno zaključili, vodili so pa itak Izraelci s 5:3. Tudi tri Izraelce so opomnili, Gancem pa so zagrozili, da bodo vse izključili z iger, če ne bodo igrali bolj miroljubno. Redek zrak v mehiški prestolnici še nadalje povzroča težave tekmovalcem, vendar ne vsem. Za atleti so sicer ostali brez sape tudi nekateri veslači (Čehe, Švicarje, Sovjete in Francoze so morali prepeljati celo v ambulanto), prav nobenih težav z dihanjem pa niso imeli tekači na 100 m in pa košarkarji. Sprinterji na najkrajši progi so namreč na startu zajeli sapo in so na to pretekli vso progo brez dihanja Košarkarji pa so začeli nositi i seboj kisikove maske iz katerih v presledkih potegnejo nekaj dihov okrepčila za svoja pljuča. Na olimpijskih igrah sodeluje 848 tekmovalk. Od teh se je 789 prostovoljno podvrglo zdravniškemu pregledu za ugotavljanje spola, ostale ne. Med temi so večinoma ta- ke, ki nastopajo v športih, kjer ne poznajo ločenih moških in ženskih disciplin, kot na primer v konje-ništvu. . Iz olimpijskega naselja poročajo, da so letos prebivalke ženskih blokov mnogo bolj graciozne, kot prejšnja leta, ko še niso zahtevali Pt* verjanje spola. Med njimi ni nič več tekmovalk, kot na prejšnjih igrah, katerih mišičevje je bilo bolj podobno mišicam pristaniških raz-kladalcev težkih tovorov, kot pa ženskim oblinam. ATLETIKA Tek na 100 m moški 1. Smith (ZDA) 2. Norman (Avstral.) 3. Carlos (ZDA) Finale met kopja (moški) 1. Lusis Janis (SZ) 90,10 (olimp. rekord) 2. Jorma Kinnunen (Fin.) 88,58 3. Gergely Kulcsar (Madž.) 87,06 4. Nikičjuk Wladtslaw (Pol.) 85,70 5. Manfred Stolle (NDR) 84,42 6 Karl-Ake Niilsson (Šved.) 83,48 7. Januš Sidlo (Pol.) 80,58 8. Wartburg Urs Von (šv.) 80,56 Finale 3.000 m zapreke L Biwott (Kenija) 2. Kogo (Kenija) 3. Young (ZDA) Finale 400 m ženske 1. Besson (Francija) 52” (izen. olimp. rek.) 2 Board (V. Brit.) 52”1 3. Pečenkina (SZ) 52”2 4. Simpson (V. Brit.) 52”5 5. Peniton (Kuba) 52”7 6. Scott (ZDA) 52”7 Henning (ZRN) 52’8 8. Van der Hoeven (Hal.) 53” Finalna lestvica peteroboja 1. Becker (ZRN) 5.098 točk 2. Toth (Madž.) 4.959 3. Bauer (NDR) 4.949 4. Winslow (ZDA) 4.877 5. Bornholdt (Z. Nem.) 4.890 6. Tihomlrova (SZ) Troskok V finale tekmovanja so se uvrstili: Gentile (It.) 17,10 (nov svet. olimp. rek) Dla Mamudu 16,58 Walker (ZDA) 16,49 Prudencio (Braz.) 16,46 May (Avstral.) 16,32 Stoj kov skl (Bol.) 16,24 Sinajev (SZ) 16,22 Ciocchina (Rom.) 16,21 Areta (Sp.) 16,20 Kugler (ZRN) 16,20 Shmidf (Pol.) 16,19 Kaloosal (Madž.) 16,16 Dudkin (SZ) 16,15 Skok v višino (ženske) V finalni del tekmovanja se je uvrstilo 14 atletinj, ki so preskočile 1,74 m in sicer: Miroslava (ČSSR) Schulze (NDR) Schmidt (NDR) Gusenbauer (Avstral.) Gruskina (SZ) Kozyr (SZ) Valentova (CSSR) Falthova (CSSR) Omorokova (SZ) Osabi (Madž.) Inkpen (VB) DANAŠNJI SPORED (peti dan) ATLETIKA oh 17. uri 200 m ženske (predteki), met diska ženske (kval.) ob 17.30 daljina moški (kval.) ob 18. 800 m ženske (predteki) ob 21.20 hoja na 50 km ob 22. 110 m ovire (polfinale), skok v višino (ženske) PLAVANJE ob 24. uri skoki v vodo ženske (izloč.), ženska štafeta 4x100 m mešano (finale), moška štafeta 4x100 m prosto (finale) MODERNI PETEROBOJ ob 18. tek čez dm in stm VESLANJE ob 10. polfinale JADRANJE ob 20. četrta regata ODBOJKA ob 17. Mehika — NDR (moški), SZ — Tunizija (moški) ob 19. Romunija — Poljska (moški), Peru — SZ (ženske) ob 24. ZDA — J. Koreja (ženske), ZDA — Brazilija (moški) ob 02. Japonska — CSSR (moški) VATERPOLO dopoldne Kuba — ZDA popoldne Japonska — Holandska ob 17. ZRN — SZ ob 18. NDR — Italija ob 22. Španija Madžarska ob 23. Mehika ~ Jugoslavija (ure so navedene po našem času) Danes v Xoehimil(‘U polfinalne regale CIUDAD MEXICO, 16. — Jutri, v četrtek, bodo z začetkom ob 10. uri po krajevnem času (ob 15. url po našem času) polfinalne veslaške regate. Danes so z žrebom razdelili posadke v polfinalne skupine, in sicer: Četverec s krmarjem 1. polfinale — ZRN, Holandska, ZDA, Argentina, Italija in Nova Zelandija. 2. polfinale — NDR, SZ, Romunija, Švica, Francija in Kuba. Dvojec brez krmarja 1. polfinale — Holandska, Avstralija, Italija, Poljska, Avstrija In Švica. 2. polfinale — Francija, ZRN, NDR, ZDA, Danska in Madžarska. Skiff 1. polfinale — Avstrija, ZRN, NDR, V. Britanija, CSSR in Danska. * 2. polfinale —,S>Z. Pplj- ska, Holandska, ZDA in Argentina. Dvojec s krmarjem 1. polfinale — Argentina, Kuba, Romunija, ZDA, NDR, Holandska 2. polfinale — Danska, Italija, ZRN. SZ, Švica in Bolgarija. Double scull 1. polfinale — NDR, Romunija, Švica, Francija, Bolgarija in SZ. 2. polfinale — NDR, Mehika, Holandska, CSSR, ZDA in Brazilija. Osmerci in četverci brez krmarja bodo nastopili v finalu, ki bo za vse discipline v soboto, 19. t.m. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. — Bobanova okrevala. Farčič bolan. Ves jugoslovanski tabor je bil zadnja dva dni zaskrbljen ker je nenadoma zbolela plavalka Ana Boban. Imela je hudo vročino zaradi črevesnega vnetja, danes pa se je že | sprehajala v parku olimpijske va- j si. Zdravnica dr. Vlasta Medved1 iz Zagreba ji je prejšnjo noč vbrizgala nekaj injekcij penicilina. Splitska plavalka je torej že na nogah in bo jutri startala v štafeti 4x100 m mešano. Od te štafete si je jugoslovanski plavalni šport mnogo obetal. Vprašanje pa je če le Bobanova res toliko okrevala, da bo dosegla dober čas na 100 metrov prosto. Njen osebni rekord znaša l’01”8. V štafeti bo plavala delfina šegertova. Segertova je sicer najboljša jugoslovanska plavalka in druga v Evropi v cravvlu na 100 m in 200 m, toda ker ni druge plavalke za delfina bo morala Šegertova odstopiti mesto crawlist-ke v štafeti Bobanovi. Svetovni in olimpijski prvak na konju z ročaji Miro Cerar je danes (v sredo) skupaj s štrotom, Kersničem in Vratičem odšel v središče mesta, medtem, ko sta Brodnik in Anic raje ostala v naselju ob televizijskem sprejemniku! Vodja trener jugoslovanskih telovadcev Janez* Šlibar ne prikriva zadovoljstva ker se Cerar počuti Bolje, ker ga ne bolijo več nedavno poškodovani prsti. «še dan ]edel„ popil je samo jogurt in zdaj že govori, da ne bo mogel star-tati v maratonu, ker se počuti izčrpanega. Mali atlet si je po odličnem teku na 10.000 m pokvaril želodec ko se je preveč napil čaja in takoj treniral za maraton. DUŠAN KURET pmvanm CIUDAD MEXIOO, 16. — Jutri bo prvi dan olimpijskega plavalnega tekmovanja. Na sporedu sta tudi štafeti 4x100 v štirih slogih za ženske in 4x100 m prosto za moške, štafete z osmimi najboljšimi časi se bodo uvrstile v finale. Z žrebom so že razdelili ekipe po skupinah in sicer: 4x100 m mešano ženske 1. skupina — NDR, Mehika, Kanada, ZDA, V. Britanija, Salvador, N. Zelandija. 2. skupina — Madžarska, Holandska. Avstrauija, Jugoslavija, Japonska, Portoriko, Urugvaj, ZRN. 4x100 m prosto moški 1. skupina — Salvador, švedska, Kolumbija, Japonska, SZ, Kanada, V. Britanija, Španija. 2. skupina — Filipini, Avstralija, Mehika, ZRN, ZDA, Portoriko, Madžarska, NDR. niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiu V TRETJEM DNEVU OLIMPIJSKIH KER Izredna časa novih svetovnih rekordov Hemeryja inTyusove Končno izenačen skoraj nedosegljiv Snellov rekord na 800 m TV prenosi iger DANES ITALIJANSKA TV 1. spored 13.30 — 14.00 (poročila v okviru dnevnika) 14.00 — 15.30 posebni pre- (reportaže in nosi) 17.00 — 18.45 (atletika) 23.30 — 01.20 (kolesarstvo) 2. spored 22.25 — 23.30 (atletika) JUGOSLOVANSKA TV 15.10 — 16.20 (atletika) 16.30 — 18.00 (filmski pregled: dviganje uteži, boks, sabljanje, odbojka ali košarka) CIUDAD MEXICO, 16. — Junak tretjega dne 19. olimpijskih iger je bil brez dvoma 32-letni metalec diska iz Astorije Al Oerter, ki je prvi atlet na svetu s 4 olimpijskimi zlatimi kolajnami. Al Oerter, ki je zmagal v Melbournu, Rimu, Tokiu in sedaj v Mehiki, je ostal na vrhu svetovne lestvice celih 16 let. Gre za podvig, ki je praktično v nasprotju z logiko športa, ki posebno v atletiki, hitro uniči tekmovalce. Izvedenci so si sedaj postavili še vprašanje, če ga bomo ponovno videli tudi v Muenchnu leta 1972 Za ameriškim metalcem diska je treba omeniti odličnega atleta iz Velike Britanije Daveja Hemeryja, ki je dobesedno zrušil svetovni rekord na 400 m ovire. Močni plavolasi 23-letni britanski atlet, ki se je tehnično izpopolnil v ZDA, je ne pričakovano prišel na površje na tartanski progi mehiškega stadiona in je popolnoma obrnil na glavo vsa predvidevanja. Ta so bila v korist Američanov Vanderstocka in Whitneyja, ki sta bila edina favorita. Britanski atlet pa ju Je s svojo izredno močjo in postopno akcijo popolnoma onemogočil, kakor je spravil v prah atleta kot sta Nemec Schubert in Italijan Frinolli, ki sta bila precej visoko na prednostni lestvici. Hemery je s časom 48”1 za celo sekundo izboljšal svetovni rekord Cawleyja in je zrušil tudi še neuraden rekord Vanderstocka, ki ga je dosegel na ameriških predolimpijskih tekmovanjih v South Lake Tahoe. Vse kaže, da je zašla doba premoči Američanov v tej disciplini, saj so vse tri olimpijske kolajne pripadle trem evropskim atletom. Drugi svetovni rekord pa je izboljšala 23-letna temnopoltka Američanka Wyomia Tyus. Dekle je že v predtekih dokazalo svojo premoč ln Je preteklo progo v času svetovnega rekorda, katerega pa zaradi premočnega vetra niso mogli priznati. Tudi v teku na 800 m za moške izreden rezultat in istočasno presenetljiv izid. Avstralec Doubell ni samo izenačil Snellovega rekorda, ki je bil za izvedence skoraj nedosegljiv, temveč je tudi premagal favorita, Kenijca Kipruguta, kateremu je pripadla srebrna kolajna. V teku na 200 m je izstopil a-meriški črnec Tommie Smith, ki je sproščeno in brez naprezanja zabeležil 20”2. V tej disciplini je Italijan Berrutti zabeležil poraz, ki ga morda ni pričakoval, vsaj tako ostrega ne, zaradi katerega se bo verjetno poslovil če ne od atletskih stez, pa vsaj od olimpijskih aren. Višinska razlika je ponovno terjala žrtve, posebno v veslanju, kjer Je številnim tekmovalcem dobesedno zmanjkalo zraka. Podobnih primerov je bilo precej tudi na olimpijskem stadionu, kjer so številne ekipe zdravnikov in bolničarjev, ki so pomešane z atleti in sodniki, praktično novi protagonisti ((absurdne)) olimpiade. ali dva oddiha pa bo spet stari Cerar« je dejal Šlibar. Tudi zdravnik dr. Ravnik je izrazil zadovoljstvo, ker so telovadci povsem aklimatizirani in so jim ozdravile tudi razne poškodbe. Trener ameriške košarkarske reprezentance Henry Ibe je izjavil dopisniku ljubljanskega Dela in radia Marku Rožmanu, da sta reprezentanci Sovjetske zveze in Jugoslavije najnevarnejši nasprotnik Američanov v boju za kolajne. Trener Ibe, ki je bil na gostovanju ameriške reprezentance v Jugoslaviji in je priča dveh porazov svojih varovancev upravičeno zelo ceni jugoslovansko košarko, meni Marko Rožman. Od jugoslovanskih atletinj sta na prizorišču Fočičeva in Lubejeva. Na sceno pa .je stopila tudi Snežana Hrepevnik, ki je danes v kvalifikacijah preskočila 174 cm in se uvrstila v finale skoka v višino. Njen trener Živkovič je v navdušenju dejal: «Od Snežane pričakujem, da bo v finalu skočila še nekaj centimetrov več. Razen treh, štirih finalistk lahko premaga vse ostale.« Kdo bi kaj takega kar obeta trener živkovič pričakoval od Hrepevnikove, ki je zadnja dobila jugoslovanski potni list za Mehiko. Vera Nikolič bo jutri nastopila v predtekmovanju teka na 800 m potem, ko se je odpovedala startu na 400 m. Uvrstitev v polfinale menda ne bo zelo težavna za svetovno rekorderko v teku na 800 m. Marjana Lubej je danes obiskala moško jugoslovansko ekipo v zgradbi št. 17 olimpijske vasi. Vsi so Ji čestitali, ker je včeraj v peteroboju dosegla v skoku v višino svoj osebni rekord 159 cm Djurd.ja Fočič pa je že preskočila 162 cm ko je prišlo do naliva. »Pošteno sem se napila čaja. da se me ne bi lotil prehlad«, je dejala Lubejeva. Start Fočičeve je bil več kot zadovoljiv. Liubejeva je dejala, da ima več možnosti na 200 m. Medtem ko je Milek ves zadovoljen s svojo formo (včeraj je preskočil 216 cm) pa je Nedo Farčič ves obupan. Tudi vodstvo jugoslovanske ekipe je postalo zaskrbljeno ker Farčič že tri dni ni Zapiski (Nadaljevanje s 4. strani) zapravljajo cas, delajo vsakovrstne neumnosti. To posiavi na oder! Treba je napisati dramo, v kateri ljudje prihajajo in odhajajo, obedujejo in se pogovarjajo o vremenu, igrajo karte — pa ne zato, ker je vse to potrebno za avtorja, marveč, ker je vse tako v resničnem življenju. Pokažite ljudi, kakršni so, življenje, kot ga živimo vsak dan.» In na očitek, če gre torej za naturalizem kakor pri Zolaju, je Čehov odgovarjal: »Niti naturalizem niti realizem. Saj ni treba takoj iskati etiket in predalčkov. Treba pa je prikazati življenje ljudi kot so v resnici ,brez izumetničenosti.« Morda je šel Čehov v tej svoji »teoriji* predaleč. Bolj natanko povedano: lahko bi ga napak razumeli, ko bi ne poznali njegovega dela. Odločilne pa so morda prav poslednje btsčtfe v citiranem odstavku. da mu je šlo namreč za prikazovanje življenja »brez izumetničenosti*, torej za resničnost, iskrenost in preprostost na odru, ne pa za ceneno, fotografsko in vsakdanje pojmovanje »resničnosti*, kot so jo tolmačili nekateri, zlasti poznejši razlagalci pojma »realizem*. S tem je tudi že povedano, da je ustvaril Čehov tip drame, ki so ji dali pozneje že kar ime dramske zvrsti - »čehovska lirična drama* — tip drame, ki je prav diametralno nasproten na primer Shakespearovi dramaturgiji. Bratko Kreft je v svoji študiji o Čehovu s kratkimi besedami zadel bistvo dramaturgije Čehova in razčlenil tiste momente, ki ločijo njegovo dramo od Shakespearove: »Shakespeare začne slednje svoje dramsko delo z dejanjem, z napetostjo, Čehov pa z občutjem, z nastrojenjem, z neko lirično-epič-no negibnostjo, v kateri teče življenje komaj vidno in komaj slišno. Shakespeare nas na primer takoj v prvih hipih prvega prizora v Hamletu zaplete v dejanje. »Ali se je spet prikazal duh?* vpraša Marrel Bernarda in že smo sredi_ dejanja, sredi izrazito dramatične akcije in napetosti... Docela drugačni so začetki Cehovskih dram. Tri sestre se začno z Olginim pripovedovanjem, ko se spominja dneva očetove smrti. Prav tako te drame nimajo običajnih zaključkov, njih konec je v nekoncu — tri sestre bodo trpele in hrepenele dalje. Ker se je odrekel Čehov skoraj vsemu vnanje dramatičnemu, si je odvzel možnost, prikazati junake svojih dram v njih dejavnosti, v dramatičnih spopadih. Zato je prisiljen, da jih predstavlja predvsem z razgovori in samoizpovedmi. Vse pa tako mojstrsko niza za notranje dogajanje in na občutje tekočega življenja, da je s svojimi dramami ustvaril zares nov pojem dramatičnosti in novo dra-matsko tehniko, ki pa je slino rahla v svoji vnanji obliki in zahteva od gledališča docela novo in svojstveno podajanje...* Čehov je bil zelo strog opazovalec in presojevalec dogajanja na odru. Pripovedujejo, da ga je motil vsak napačni vokal, sleherna zgrešena intonacija. Kljub vsej obzirnosti je igralce neredko u~ stavljal sredi scene, jim razlagal smisel posameznih stavkov, pojasnjeval karakterje in vselej poudarjal: «Predvsem, golobčki, nikar nobene teatralnosti... Vse mora biti preprosti... čisto preprosto... to so preprosti, vsakdanji ljudje...*. »Uprizoriti Čehova*, je pisala igralka MHAT in poznejša pisateljeva žena Olga Knipper-Čehova, »je zelo težko. Ni dovolj, da si dober igralec in da mojstrsko obvladaš svojo vlogo. Čehova je treba občutiti, treba ga je ljubiti. Treba je vsrkati vase vso tisto čustveno atmosfero, ki napolnjuje njegove igre. Zlasti pa — treba je ljubiti človeško bitje, ljubiti ga z vsemi njegovimi napakami in slabostmi, tako kakor ga je ljubil Čehov.* PftfMOMm DNflVNIK 6 -3 17. oktobra 1961 * M 11® Ameriška fraka Tvus: po Tokiu tudi v Ciudad Mexlcu zlata kolajna v teku na 100 metrov u \ • '.'4», .-od lil Ji h 1 iPl . M ( w m ^ i lili Teki na kratkih progah domena ameriških črncev? Črnopolti sprinterji so napovedali, da bodo finalni tek na 100 m rezervirali v celoti zase. Svojo obljubo so izpolnili: na startni črti finala najkrajše proge se je zvrstila črta črta, ki je po strelu iz pištole kot vihar šinila iz startnih blokov in se pognala proti ciliu. Precizne ure, ki danes cepijo že desetinke sekund na drobne delčke so pokazale zmagovalcu Hinesu izreden čas 9’89. Od kod prav črncem tolikšna premoč v tekih na kratkih progah? V enakih pogojih (ali pa včasih še boljših) se pripravlja in trenira tudi vrsta drugopol-tih atletov, pa vendar črncem nihče ni kos. Slovite črnske sprinterje ne ustvarijo samo znanstveno dognani treningi, najsodobnejše metode priprav, ampak tudi prav posebno okolje v katerem žive, oziroma bolje povedano v katerem bi radi živeli. Ameriški črnopolti atleti sami sebe imenujejo «levrier.ie», dirkalne pse s katerimi prirejajo v anglosaških državah tekmovanja, podobno kot s konji, le da se tukaj psi podijo za umetnim »zajcema. Tudi ameriški črnci imajo svojega «zajca», za katerim tečejo, katerega zasledujejo. Toda morda jim je tega zajca težje ujeti kot onega umetnega psom ali pa ga večina med njimi skoraj nikoli ne dohiti Ta zajec je za ameriške črnce možnost, da bi živeli tako kot žive njihovi belopolti sodržavljani. To je želja po tem, da bi ameriškim črncem vendarle uspelo kot enakopravnim vstopiti v veliko ameriško družbo. Sloviti ameriški štirikratni o-limpijski zmagovalec Jessie O-wens, ki je v Berlinu s svojo temno poltjo na odru zmago; valcev razburil Hitlerja in ki je kasneje tekmoval v hitrosti s konji, da bi si prislužil denar za življenje, pravi, da je tek ameriških črncev na 100 m tek obupancev, ki vložijo v ta tek vse svoje moči, vse svoje bistvo, da bi ušli temu, kar jih vsak dan opozarja na dvobarvnost ameriškega življenja. Voditelj ameriških črnopoltih atletov prof. Edvvards, ki poučuje sociologijo na univerzi v San Joseju, «mestecu hitrosti)), pravi, da imajo njegovi varovanci za svoje storitve predvsem močnejše psihične razloge od belcev. Ameriške univerze podelijo vsako leto na vsakih sto štipendij tudi dve brezplač- ni poprečnim študentom, ki pa imajo velike potencialne možnosti za razvoj. Te možnosti so pa skoraj v vseh primerih športne in prav za te štipendije se ameriški mladi črnci potegujejo s svojimi športnimi sposobnostmi. Toda v resnici se dogaja, da prihajajo ti črnopolti štipendisti na univerzo s poprečno izobrazbo in z enako tudi odhajajo z nje, saj je tak črnec-atlet na univerzi predvsem levrier, dirkalni pes. ne pa študent. Svoje «študijske» dneve preživi na stadionih, kjer trenira in tekmuje, ne pa v učilnicah. Pri tem pa dobro ve, da bo njegova enakopravnost z belimi sošolci temeljila predvsem na njegovih športnih dosežkih toliko časa, dokler bo zmagoval. Rekordni rezultati tekov na. 100 m nikakor niso doseženi s pomočjo dopinga. 100 m proge je premalo, da bi lahko kakršnokoli poživilo prišlo do izraza. Na ameriških univerzah skrbe za svoje temnopolte sprinterje (poleg treninga) predvsem z odlično hrano, z obilnimi porci jami glukoze in pa s psihično pripravo. Sprinterji se psihično pripravljajo na svoj veliki tek tako, da si pribijejo nad vzglavje svoje postelje vrstni red na cilju kot. si ga želijo. Njihovo ime je seveda na prvem mestu. Poleg vsakega imena njihovih nasprotnikov pa je pripisana žaljivka, kletev, ponižujoč izraz. Ko stopijo v startne bloke pred začetkom tekmovanja, so ti črnci nabiti z energijo, zdravjem. željo po zmagi, polni so notranje napetosti, ki jo sprosti šele starterjev strel. In tedaj se poženejo na progo kot vihar. Vseh 100 m pretečejo brez dihanja in pri tem nič ne mislijo, kajti za to ni časa. Treba je le teči, teči, teči in zmagati. Na podrobnosti teka pomislijo šele ob prihodu na cilj. Tedaj ga v mislih obnovijo v celoti, z vseh strani pretehtajo rezultat., ki so ga dosegli ter premišljujejo koliko je vreden. Ne kot čas, kot uvrstitev in slava. Spreminjajo ga v dolarje. Mislijo tako kot je pred štirimi leti v Tokiu premišljal Ha-yes, ki je takoj po igrah prestopil med profesionalne igralce ameriškega nogometa. Njegova olimpijska zmaga mu zdaj prinaša letno 50 milijonov lir zaslužka, tistega zaslužka, ki ga je verjetno vseh osem letošnjih finalistov teka na 100 m v Ciu- dad Mexicu videlo na koncu proge. Toda dosegel ga je le eden. Hines je že izjavil, da bo tudi on prestopil v vrste poklicnih igralcev ameriškega nogometa. Drugi pa bodo še vedno ostali na atletski stezi amaterjev, zrli bodo proti zlatemu cilju in ga skušali doseči. Morda bo to komu tudi res še uspelo. Toda vprašanje je, če je to res tisti cilj, zaradi katerega zmagujejo. 2. mladinsko V nedeljo, 20. t. m. ob 15. uri bo na rekreacijskem prostoru v Bazovici 2. mladinsko tekmovanje za najmlajše in sicer za naslednje starostne skupine: 1. Letniki 1960-62 2. Letniki 1957-59 3. Letniki 1954-56 Najprej bo telovadba na prostem, katere se lahko udeležijo tudi prisotni odrasli; tej bo sledilo takole razdeljeno tekmovanje: 1. Tek po zemljišču z zaprekami 2. Vprašanja smučarske vsebine. Nagrajevanje bo takoj po zaključku tekmovanja. Prvi trije uvrščeni vsake skupine dobijo lepo diplomo, prvi v vsaki skupini pa brezplačno vožnjo z izletom SPDT. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu, če bo dež, bo tekma z dežnikom, saj pravi športnik tekmuje, tudi če ne sije sonce! Ob startnem mestu bo deloval bife. ODBOJKA PRIJATELJSKO SREČANJE Sokol-Zarja (žensk«) 3:2 V prijateljski tekmi ženskih ekip je nabrežinski Sokol odpravil bazoviško Zarjo s 3:2 (15:5, 8:15, 15:11, 15:2, 5:15). Tekmo so odigrali na nabrežinskem pravokotniku po domenku na pet setov. FAVORITI PLAVALNEGA DELA OLIMPIJSKEGA SPOREDA Med kandidati za osvajanje kolajn so letos tudi jugoslovanski plavnld NOGOMET LATINSKI POKAL V tekmi mladih reprezentanc Italija-Francija 0:1 (0:1) 100 m hrbtno (moški) Američani verjetno ne bodo dosegli zlata, ker je vzhodni Nemec Matthes res zelo močan. Ker so si pa Američani le opomogli od relativne krize bo moral nemški plavalec brezpogojno plavati bolje od lastnega svetovnega rekorda, če bo hotel gotovo zmagati. V borbo za prva mesta bosta posegla tudi Sovjeta Gormak in Mazanov. Kandidata za finale sta tudi Tržačan Del Čampo in Ljubljančan Vrhov-šek, ki je na predolimpijskem preglednem tekmovanju pokazal, da je v dobri formi. Ta proga bo prvič na olimpijskem sporedu. Predvideni vrstni red: 1. Matthes (NDR) 59”, 2. Hickcox (ZDA) 59”7, 3. Gormak (SZ) 60”6. Outsiderji: Mills (ZDA) 60”3, Bar-biere (ZDA) fi0”7, Mazanov (SZ) 60''9. 200 m prosto (ženske) Še ena zlata kolajna za Meyer-jevo in skoraj stoodstotna trojna zmaga za ZDA, ki so v premoči. Za tremi Američankami je takoj Jugoslovanka Šegrt. Lahko celo pride do kolajne. Nevarna ji bo Francozinja Mandonnaud, ki je na višino dobro pripravljena. Na olimpijskih igrah plavajo prvič na tej progi. Predvideni vrstni red: 1. Meyer (ZDA) 2’7”9, Mandonnaud (Fr.) 2'12'M, Coughland (Kanada) 2’13”2. Outsiderke: Henne (ZDA) 2'7”9, Mandonnaud (Fr.) 2’12”4, Coughlan (Kanada) 2T3”2. 200 m prsno (moški) Sovjetska šola prsnega sloga ima veliko priložnost, da doseže blesteč uspeh. Pravijo, da sovjetski plavalci pred igrami niso v posebno dobri formi, vendar bo eden od treh predstavnikov le zmagal. Kosinski, finalist že v Tokiu, ima največ iz-gledov. Resno bodo morali Sovjeti računati z domačinom Munozom. Američani so letos močno napredovali. Uganka je Avstralec 0’Brien, vzhodni Nemec Henninger pa včasih razočara. 1960 - Mulliken (ZDA) 2’37”4, 1964 — 0’Brien (Avstral.) 2’27”8. Predvideni vrstni red: 1. Kosinski (SZ) 2'27”4, 2. Munoz (Mehika) 2’29"3, 3. Job (ZDA) 2'29”. Outsiderji: Prokopenko (SZ) 2 minuti 28”9, Psnkin (SZ) 228"3, Henninger (NDR) 2'28”2, Merten (ZDA) 2'30”. 40(1 m prosto (moški) Mehikanec Echevarria, ki s svojim časom malo zaostaja za Američani, ima pred svojim občinstvom veliko možnost. Po vesteh iz Mehike, se Američani ne znajdejo najbolj v nenavadnih pogojih in upanja ostalih plavalcev so nekoliko narasla. Mike Burton ostane vseeno favorit, Echevarria pa bo enakovreden tekmec. Manjkajo sveže vesti o svetovnem rekorderju Hut-tonu iz Kanade, plavalec pa se bo predstavil gotovo odlično pripravljen. Od Evropejcev startata z dobrimi upi predvsem Larsson in Mosconi. 1960 - Rose (Avstral.) 4’18”3 -1964 - Schollander (ZDA) 4'12”2. Predvideni vrstni red: 1 Echevarria (Mehika) 4’8”5, 2. Burton (ZDA) 4'6”6, 3. Hutton (Kanada) 4'6”5. Outsiderja: Larsson (Švedska) 4 minute 11”5, Mosconi (Francija) 4 minute 13”5. 200 m prsno (ženske) Olimpijska prvakinja Prozumen-ščikova si je nekoliko opomogla in vanjo ponovno polagajo ves up, čeprav je Američanka Bali hitrejša. V odlični formi je Jugoslovanka Bjedov, ki je na krajši progi 100 m dosegla odličen čas in se uvrstila v poskusnem tekmovanju takoj za Sovjetinjo. Dobre upe imajo tudi Nemke in Avstralke. 1960 — Lonsbrough (V. Brit.) 2’49”5; 1964 — Prozumenščikova (SZ) 2’46”4. Predvideni vrstni red: 1. Prozumenščikova (SZ) 2'43”5, 2. Bali (ZDA) 2'38”5, 3. Jamison (ZDA) 2' 42”5. Outsiderke: Frommater (Zah. Nemčija) 2’45”, Bjedov (Jug.) 2 minuti 47''6, Babanina (SZ) 2’46”6. 400 m mešano (moški) Fantastična ameriška trojka proti Nemcu Holthausu in Sovjetu Du-najevu, bivšemu rekorderju. Vsakdo od te skupine lahko zmaga, največ možnosti pa imata verjetno Hickcox in Dunajev. 1964 — Roth (ZDA) 4’45”4. Predvideni vrstni red: 1. Hick-cox (ZDA) 4’39”, 2. Dunajev (SZ) 4’45”3, 3. Buckingham (ZDA) 4’40”3. Outsiderji: H;/t (ZDA) 4’40”6, Holthaus (Z. Nemč.) 4’44”, Gilchrist (Kanada) 4'51”8. 100 m hrbtno (ženske.) Najboljše na svetu, Južnoafričan-ke Muir ne bo na startu, izenačena konkurenca pa ji bo verjetno prav ob priliki iger odvzela svetovni rekord. Trem Američankam lahko zmešajo račune Kanadčanka Tan-ner, Francozinja Duprez in morda tudi Jugoslovanka Gašparac. 1960 - Burke (ZDA) 1’9”3; 1964 - Ferguson (ZDA) 1’7”7. Predvideni vrstni red: 1. Tanner (Kanada) 1’6”7, 2. Hall (ZDA) 1'6”5, 3. Swagerty (ZDA) 1””’4. Outsiderke: Moore (ZDA) 1’8’T, Duprez (Fr.) 1'8"2, Buter (Niz.) 1'9”, Gašparac (Jug.) 1’9”6. 800 m prosto (ženske) Čeprav je Debbie Meyer lažje poškodovana na nogi je skoraj nemogoče, da ji bo kdo odvzel zlato. Nevarnost ji lahko grozi le od rojakinj, ostala konkurenca pa je tako daleč, da razlika v sekundah lahko nadoknadi morebitne težave z višino. Plavalke merijo svoje moči na tej progi prvič na olimpijskih igrah. Predvideni vrstni red: 1. Meyer (ZDA) 9'10”4, 2. Kruse (ZDA) 9 minut 20''8, 3. Caretto (ZDA) 9 minut 18”5. Outsiderki: Moraš (Avstral.) 9 minut 26”, Ramirez (Mehika) 9 minut 44 ”8. 20(1 m delfin (moški) Mark Spitz bi moral zmagati tudi na tej progi in morebitni nasprotniki bodo skoraj gotovo rojaki. Ro-bie je morda bolj «ranljiv». Evropejci bodo skušali priti do kolajne s Švedom Feilom. Močna je zahod-nonemška dvojica in v finale se lahko uvrstita še dva Sovjeta in en Japonec. 1960 — Troy (ZDA) 2T2”8; 1964 _ Berry (Avstral.) 2'6”6. Predvideni vrstni red: 1. Spitz (ZDA) 2’5”8, 2. Ferris (ZDA) 2’6”2, 3. Stocklasa (Zah. Nemčija) 2’8"9. Outsiderji: Robie (ZDA) 2’7”3, Feil (Šved.) 2'8’ , Kuzmin (SZ) 2 minuti ll”9, Takada (Jap.) 2'9”3. 200 m delfin (ženske) Ponovno Ada Kok proti trem A-meričankam, brez vsake pomoči o-stalih plavalk, ki zelo zaostajajo. Vsaj ena od treh predstavnic ZDA bi morala prehiteti svetovno rekorderko, pod tolikšnim živčnim pritiskom pa utegne Nizozemka povsem popustiti. Panoga je prvič na olimpijskem sporedu. Predvideni vrstni red: 1. Hewitt (ZDA) 2’22”, 2. Daniel (ZDA) 2 minuti 22 ”9, 3. Kok (Niz.) 2’21’T. Outsiderke: Giebel (ZDA) 2’23”1, Lindgren (NDR) 2'27”2, Hustede (Zah. Nem.) 2’28”1, Deviatova (SZ) 2’28”8. 200 m prosto (moški) Junak iz Tokia Schollander bo imel samo na tej progi možnost, da osvoji eno, lastno kolajno, ker je bil drugje izločen iz ekipe. Moč in izkušenost tega plavalca dajeta bolj malo upanja Sovjetu Iličevu ali o-stalima dvema Američanoma. Presenečenje lahko pride od Perujca Bella, plavalca, ki se je razvil med študijem v ZDA. Za Avstralijo bo Wenden verjetno edini resen kandidat za kolajne. Panoga bo prvič na olimpijskih igrah. Predvideni vrstni red: 1. Schollander (ZDA) 1’54”3, 2. Iličev (SZ) 1'56”9, 3. Wenden (Avstral.) 1’57”9. Outsiderji: Nelson (ZDA) 1’56”6, Hutton (Kanada) 1’57’T, Rerych (ZDA) 1'57”3, Fassnacht (Z. Nem.) 1'58”4, Bello (Peru) 1'57”7. Italijanski napad neučinkovit - Strelec edinega gola Lassallette v 40' p. p. ITALIJA: Vecchi; Pasetti, Sirenna; Salvi, Vieri, Petrini, Benetti, Brugnera. FRANCIJA: Baratelli; Rostagni, Novi; Isnard, sard; Michel, Floch, Lassallette, Grizzetti, Bras. SODNIK: Gruber (Avstrija). STRELEC: Lassallette v 40’ prvega polčasa. GLEDALCEV: 7000. V okviru tekmovanja za Latinski pokal, na katerem sodeluje tudi Španija, sta se danes pomerili v Genovi mladi državni reprezentanci «pod 23 letfo Italije in Francije. Začetek igre je bil zelo hiter, vendar se domačini nikakor niso mogli sporazumeti med seboj. To so izkoristili gostje, ki so zelo dobro uvajali taktiko protinapadov. Italijani so prvič streljali na francoska vrata šele v 19. minuti. Sredi polčasa se je igra «azzurrov» izboljšala, postali so bolj nevarni, v 30' je Salvi s strelom z 11. me- Agroppi, Morini, Roveta; Mascaux, Brois- imuiiiiiiiiiMuifiimiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiimiiiimiiiiiiinniniiiiiiiin,lunini,m KOŠARKA V GORICI V prijateljskem srečanju Olimpija-Spliigen Brau 64:57 Sodnika sta s slabim sojenjem v drugem polčasu oškodovala Ljubljančane Spliigen Brau — Olimpija (Ljubljana 57:64 (31:34) Spliigen Brau: Mauri, Krainer, 16, Kristančič 5, Bonton 9, Magno-n1 18, Poloniatto, Medeot 5, Co-melli, Maneghel 4, Stabile. Olimpija: Večerin, Osterc 4, Gvardjančič, Marter 18, Polanec 12, Verbič 18, Jelovac 6, Hočevar 2, Logar 4, Stegenšek. Sodnika: Jurmann in Rosada. V drugi predprvenstveni tekmi se je goriški Spliigen Brau srečal z ljubljansko Olimpijo. Goriški trener Djerdja je imel tokrat priliko preizkusiti tudi rezervne igralce. V gorički ekipi sta namreč manjkala Plen in Merlati. Tudi Olimpija je prišla v Gorico z okrnjeno postavo. Manjkala sta Danev in žorga, ki branita jugoslovanske barve v Mehiki. Nadalje je manjkal še Bassin, ki služi vojaški rok in Božič, ki ni prišel v Gorico zaradi službenih obveznosti. Kljub tej bistveno okrnjeni postavi je Olimpija premagala domačine z lahkoto. V prvem polčasu je bila igra kar izenačena. Razlika v točkah je stalno nihala v razliki dveh točk. V drugem polčasu pa so prišli slovenski kašarkarji do izraza in so krepko povedli. Razlika v točkah je tako rasla in dosegla višino 12 točk v 10' 2. polčasa. Olimpija je navdušila z vsemi svojimi igralci, izmed vseh pa je bil najboljši mladinski reprezentant Verbič, ki je dobro organiziral igro v napadu ter prestregel mnogo žog v obrambi in je tako omogočil hitre protinapade. Proti koncu drugega polčasa pa so se domačini približali Ljubljančanom. To sta v glavnem omogočila sodnika ,ki sta večkrat oškodovala slovenske košarkarje z nepravilnim sojenjem. Zaradi tega je moral zapustiti igrišče Verbič, ki je dpspgel 5 osebnih napak. Na polju so, ostali še Marter s 4 osebnimi, Polanec s 4 in Hočevar s 3 osebnimi napakami. To Je bistveno o-nemogočilo igro slovenskih igralcev, ki so zaigrali nekoliko bolj oprezno. V tem delu igre |e uspelo Go- ričanom, da so se približali gostom ln malo je manjkalo, da niso tudi zmagali. Naj torej poudarimo, da sodnika nista bila kos tej tekmi. Lahko bi sodila mnogo bolje, posebno če bi upoštevala, da je bila to le prijateljska tekma. —amon— Mednarodni ženski košarkarski turnir v Novem Travniku V Novem Travniku se je pričel danes drugi mednarodni festival v ženski košarki na katerem sodelujejo štiri inozemska moštva in sarajevska Mlada Bosna. Poleg Mlade Bosne nastopajo še Recoaro iz Vicenze, Standa iz Milana, švedski prvak Rudar in danski prvak Irun iz Kopenhagna. V prvih srečanjih so zabeležili naslednje rezultate: Mlada Bosna - Ruter 93:32 (47:23) Standa . Virum 61:48 (31:18) Recoaro - Virum 37:28 (14:14) Standa - Rutar 46:24 (27:13) trov od vrat zadel prečko, toda deset minut kasneje je prišlo do dogodka, ki je odločil srečanje na drugi strani igrišča. Lassallette je z meje kazenskega prostora ostro streljal, Vecchi se je vrgel proti žogi a prepozno: 1:0! Drugi polčas je bil v glavnem precej podoben drugemu delu prvega polčasa. Italijani so vneto napadali a brez vsake učinkovitosti, Francozi so se pa pridno okoriščali s protinapadi. V 34’ je igrišče zapustil Lassallette, na njegovo mesto pa je prišel Pavvasseur. Francozi so se še nadalje zelo dobro branili, domačini pa niso dosegli nič drugega, kot vrsto strelov iz kota. Proti koncu tekme se je igra nekoliko umirila, nekaj priložnosti obeh ekip pa je ostalo neizkoriščenih. Glavni vzrok za poraz italijanske enajsterice je treba iskati v dejstvu, da je bilo moštvo zelo improvizirano. 11 igralcev iz tega moštva ni doslej še nikoli igralo skupaj. Francozi so bili boljša ekipa na igrišču in so zmagali zasluženo. Bili so kondicijsko boljše pripravljeni, pokazali so zrelejšo igro in tudi dokajšnjo hitrost. Nasprotno pa je bila italijanska ekipa skupnost individualistov: vsak zase je skušal voditi igro in le redko so prikazali uspešnejšo kombinirano akcijo. Poraz domačinov pa bi bil gotovo še hujši, če ne bi Benetti in Vieri vsaj kolikor toliko zastavila poti nasprotnikom. • * • RIM, 16. — Italijanska nogometna zveza je sklicala 18 igralcev, izmed katerih bodo sestavili državno reprezentanco za srečanje z VValesom. To tekmo, ki bo kot izločilna veljala za svetovno nogometno prvenstvo 1970, bodo odigrali 23. oktobra v Cardiffu. Seznam sklicanih igralcev je naslednji: Albertosi in Riva (Cagliari), Ana-stasi, Castano in Salvadore (Ju-ventus), Bertini, Burgnich, Domen-ghini, Facehetti in Mazzola (Inter), De Sisti (Fiorentina), Guarneri, Ju-liano in Zoff (Napoli), Lodetti, Prati, Rivera in Rosato (Milan). Nepričakovana zmaja Belgije nad Jugoslavijo BRUSELJ, 16. — V kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo je Belgija nepričakovano premagala Jugoslavijo s 3:0 (1:0) Strelca golov sta bila Devrindt 35’ p. p. in 28' d. p. ter Polleunis 39' d p. NOGOMET Spartak-Crvena zvezda 1:0 Beograjska Crvena zvezda, ki je danes v prvi finalni tekmi za srednjeevropski pokal izgubila z rezultatom 1:0 ima realne možnosti, da v povratnem srečanju 24. oktobra v Beogradu osvoji srednjeevropski pokal Crvena zvezda je danes nastopila brez petih standardnih igralcev (Dujoviča, Jeftiča, Pavloviča, A- _ ________ Jw simoviča, Džajiča) a okrepljena s I lo medcelinski nogometni" pokal. Estudiantes osvojil medcelinski pokal MANCHESTER, 16. — Argentinsko moštvo Estudiantes Je osvoji- Prosenom iz Maribora; igrala je taktično zelo dobro in je bila poražena proti nadmočnemu nasprotniku (v moštvu katerega igra šest češkoslovaških reprezentantov) s častmm rezultatom. Edini gol za domače je dal Scev v 48’ in to po zaslugi italijanskega sodnika Ber-nardija, ki je pred tem spregledal Svecovo napako. Povratno srečanje z enajsterico Manchester United se je namreč končalo z neodločenim izidom 1:1. Ker so v prvi tekmi v Buenos Airesu zmagali Arentinci z 1:0 je pokal tako pripadel njim. Za Argentino je dosegel gol Veron že v 5’ p. p., Angleži pa so izenačili šele minuto pred koncem srečanja. 61 ( B. TRAVEN ) General iz džungle «čim pogosteje si to pripovedujemo, Andrucho, tem bolje bo za vse.» Profesor je zastokal ob teh besedah. Dobil je dva strela v lopatico in Fidel je obdeloval rano z nožem, da bi izvlekel kroglo, ki je še tičala v rami. Druga krogla je šla skozi. «Tem bolje za nas in za vse delovno ljudstvo, ponavljam. Samo nikar prezgodaj prenehati in se morda ozirati na čenčanje tistih, ki govorijo o miru med brati in o zločinih nad ljudstvom. Puhle, prazne besede. Na svetu bo šele takrat mir med brati in bo konec morije med brati, ko bo obnovljeno ravnovesje v deželi, ko bo človek prišel do pravice zastonj i.i bo vsakdo lahko govoril, kar mu leži na srcu, če je komu lo všeč ali ne. Bolje je sploh ne začenjati revolucije, kot jo prezgodaj končati. In zato imaš tudi prav, General. Poiščiuio si vojakov, kjer jih le moremo dobiti, če jih mi ne bomo poiskali, si jih bodo poiskali koritarji. Nisem pomislil nv to, ko sem ugovarjal, da bi nam utegnili pobegniti in nam povrhu še odnesti orožje. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE 1 Novo taborišče upornikov Je bilo v na pol tropskem gozdu jelk. To novo taborišče so si poiskali že nekaj dni pred bitko, v kateri so federalesi doživeli tako nepričakovan poraz. V to taborišče so prepeljali ženske, otroke, ranjence in bolnike, ko je General dobil sporočilo o približevanju bataljona, ki ga je nadnje vodil divisionario, da bi enkrat za vselej obračunal z uporniki General je nameraval na tem območju postaviti stalno taborišče namesto običajnega poljskega taborišča. Po njegovem načrtu naj bi od tod hodili na pohode, napadali fince in delili njih zemljo med peone, napadali zvezne in policijske oddelke, kadar koli bi naleteli nanje, če pa ne bi naleteli nanje, bi jih s spretnim manevriranjem in prepadi zvabljali v majhne kraje in na fince, kjer bi jih lahko uspešno pobijali in tako stalno zmanjševali njihovo število. V stalne j šem taborišču bi se mu bolj posrečilo izuriti vse može v uporabne vojake, ustvariti armado, s katero bi lahko napadel glavno mesto države, da bi zasedel vladno palačo in spravil državo pod oblast revolucionarjev. Na ozemlju, na katerem je stalo taborišče, je bil deloma gozd, deloma prerija in deloma več hektarov z grmovjem poraslega sveta, ki ga je bilo brez dosti truda mogoče spremeniti v polja in na teh gojiti koruzo, fižol in chile. V petih ali šestih tednih bi že lahko pospravili pridelek Zemlja je bila last velike fonce, ki so jo zasedli pred dvema tednoma in razdelili med peone. Zemlja okrog, taborišča je nudila vse, kar je indijanska vojska potrebovala, da bi tam živela več let ali celo generacij. Širok potok s čisto vodo, ki ni usahnil niti ob suši, je tekel čez vse območje tega novega bivališča upornikov. Pred napadom je bilo odlično zavarovano. S treh strani je taborišče obdajalo skalnato gorovje, čez katero so držale štiri ozke kamnite poti, ki jih je bilo lahko stražiti in kjer je dvajset mož lahko zaustavilo napredovanje pol brigade. S četrte strani ga je obdajsfla močvirnata ravnina, ki je bila v tem letnem času sploh neprehodna, v suhi dobi pa samo na nekaterih mestih, ki so se dvigala nad ravnim svetom in so se deloma posušila, če dolgo ni deževalo. Toda teh mest Je bilo malo in bila so tako pregledna, da jih je bilo mogoče prav tako kot gorske poti z nekaj možmi tako dobro zastra-žiti, da bi bil napad le t8žko izvedljiv. Ce bi se pa tak napad vendarle posrečil, bi se lahko vsa armada v razpokah, žlebovih, globelih in kotanjah, ki so bile vse na gosto porasle s trnovim tropskim grmovjem, tako dobro skrila, da bi jo le težko kdo izbezal ven, tem bolj, ker so uporniki ozemlje poznali in bi lahko iz svojih skrivališč za grmovjem in skalami tako zlahka obstreljevali napadajoče čete, kakor da sedijo v močni trdnjavi. Zato je bilo popolnoma razumljivo, da so muchachosi, ki so si tukaj gotovi dolgega bivanja, začeli postavljati lahke koče in choze, kakršnih so bili navajeni iz džungle. Minilo bo komaj šest, največ deset dni in to taborišče bo postalo podobno kateri koli drugi indijanski vasi. čeprav trenutno niso na to mislili, je bilo le mogoče, da bi se upor- niki lahko tukaj za stalno naselili. Če bi se jim posrečilo strmoglaviti diktaturo, bi se prav lahko zgodilo, da bi bila demokratična vlada, ki bi sledila diktaturi, voljna priznati upornikom zakonito posest nad to naselbino ,ki so jo usta- novili. Demokratična vlada bi take z revolucijo priznane pravice tem raje priznala, ker bi bilo to najboljše jamstvo, da se ne bi morda nekdanji uporniki zaradi stiske prelevili v navadne roparje. Dejansko so Profesor, General, Andreu, Co-ronel, Celso in številni drugi inteligentnejši muchachosi, še posebej pa ženske v armadi, mislili že več tednov na takšen ali podoben zaključek svojega upora in se včasih o tem razgovarjali. 2 To novo taborišče je bilo kakih petnajst kilometrov oddaljeno od tistega taborišča, v katerem je prišlo danes do bitke, ki se je končala z zmago upornikov. Muchachosom, ki so korakali z ujetim divisionariom proti novemu taborišču, se ni mudilo. Divisionario je bil predebel in preveč okoren, da bi jim lahko ušel. Vsakih deset minut je stokal in tarnal in se je moral spet usesti, da si Je odpočil. Morda je pretiraval s svojo okornostjo in utrujenostjo v upanju, da je morda polkovnik poslal na pomoč bataljon in da je zdaj ta bataljon v bližini, da bi spremenil poraz v zmago in pri tem osvobodil divisionaria Toda divisionario je vedel, da je takšno upanje popolnoma neutemeljeno, zakaj sam je bil polkovniku zaukazal, naj ne začenja nobenih premikov čet brez njegovega izrecnega povelja. Upal je tudi, da bi se utegnili tukaj potikati nekateri razbiti vojaki iz njegovega bataljona. Ti bi ga, ob pogledu na svojega divisionaria, iztrgali iz rok treh muchachosov, ki naj bi ga pripeljali v taborišče. Tudi to upanje je splavalo po vodi čim bolj se je oddaljeval od bojišča in čin, bolj se je bližal novemu taborišču. Njegovim vojakom, ki so bili sami zasledovani in so razbiti in v popolnem begu morali iskati rešitve, se ne bi nikoli posrečilo, da bi ga osvobodili. Zakaj na vsej poti, ko je stopal po bedni in zamočvirjeni stezi, ki so jo bili pravkar izsekali skozi grmovje, je srečaval skupine upornikov, ki so bili namenjeni v veliko taborišče ali se vračali od ondod spet na bojišče, da bi tam stražili ali da bi pregledali bojišče zaradi orožja in streliva. Brezmejni bes, ki se je bil najprej polotil divisionaria, da so ga peljeli ušivi, usrani in smrdljivi Indijanci kot ujetnika, se je na tej težki poti polagoma ohlajal. Prav dobro je tudi vedel, da mu ne bi prav nič pomagalo, če bi bil še naprej besen in če bi svojo jezo stresal nad možmi. Ko bi se bil uprl in ne bi hotel korakati, bi ga bili gotovo premikastili. Že dejstvo, da niso kazali do njega niti trohice spoštovanja, do avtoritete, pred katero so ti možje pred nekaj meseci še poklekali, če so stopili prednjo, je divisionariu dokazovalo bolje kot izgubljena bitka, da je usoda dežele pred spremembo, kakršne še ni doživela, odkar se je otresla nadvlade španske krone. (Nadaljevanje sledi) IREDMSTVO- TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/I, Telefon 33-82 - UPKAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 374338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vranrel četrtletna 2.250 Ur polletna * 400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ --^mfizna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10:000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska 1‘Jt 115374 — Za SFRJ- AXHT DŽS Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir 51 ‘ "" bese ■ - Oglasi' za rr-nško’ in gnriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: Stanislav -tiiNKO - izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst