DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-T5 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. -— Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 8-13127 Leto VI. - Štev. 14 Trst - Gorica 4. aprila 1952 Izhaja vsak petek Nevihte Vsakih par mesecev završi nad tem našim Trstom in njegovim Svobodnim ozemljem. Skodoželjne-ži prerokujejo slednjemu hitro smrt in čimbolj postaja to Svobodno ozemlje trdoživo, tembolj se krepi, tembolj so nestrpni. Prvič je bilo lani spomladi. De Gasperi se je odjyravljal na obisk v London in iredentistično časopisje je bilo polno pričakovanj; govorili in pisali so, da se italijanski ministrski predsednik brez Trsta sploh ne more vrniti. Toda gore so se tresle in rodila se ni niti miš... Drugič je bilo lani jeseni. De Gasperi se je zopet odpravljal na pot, tokrat v Združene države in Kanado. Zopet so padale velike besede in kar ni dala Velika Britanija, to naj bi dala italijanskim iredentistom Amerika. A glej: nič se ni zgodilo! Tretjič je zlohotna grmelo tja -proti koncu preteklega leta. V Parizu je zasedala skupščina Združenih narodov in na njej bi baje pri skrivnih sestankih prišlo do jugoslovansko - italijanskega sporazuma o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda tudi to je minilo, ne da bi se kaj zgodilo. Nasprotno! Novo leto nam je prineslo celo razjasnitev, ko se je Jugoslavija po dolgem času odločno izjavila za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Zakaj naštevamo vse to? Zato, da bi lahko trezneje vrednotili sedanje dogajanje in da se ne bi dali zavajati po hrupu, s katerim skušajo nasprotniki Svobodnega tržaškega ozemlja premotiti njegove pristaše. Cemu so pa sploh zagnali tako kričanje, čemu vse te demonstracije nežne šolske mladine, med katero smo zaman iskali resnih ljudi? Kako to, da je bil v največjem jeku nemirov edini stalno razproda ni italijanski list prav »Corriere di Trieste«, ki nasprotuje iredentističnim težnjam, ne pa n. pr. »Ultime notizie« ali pa »Giornale di Trieste«, ki sta z mastnimi črkami pod- KAJ HOČEJO ITALIJANI? Hočejo, da se izvedba volitev poveri ljudem, ki bodo znali onemogočiti zmago nasprotnikov priključitve Svobodnega tržaškega ozemlja Itaiiji Truman se je iiločil da ne bo več kandidiral Zadnje dni smo doživeli zopet dokaj divjanja. Povorke ljudi, zbra-mh z vseh vetrov so križarile po tržaških ulicah, Tržačane italijanske narodnosti so pa opozorili, da si bodo zapomnili in vodili računa o vseh onih, ki bi se ne odzvali »glasu italijanske domovine«. Italijanski listi so šli tako daleč, da so javno žalili generala Winterto-na; Augusto Guerriero ga je v milanskem listu Corriere della Sera ožigosal celo za lažnivca. Zakaj so se s toliko silo zaletavali v človeka, ki je doslej na celi črti popuščal ir, odnehaval spričo italijanskih zahtev, ki je pristal na odgoditev volitev in ki je uvedel povezavo kandidatnih list in ki je najavil celo nove volitve v Trstu na isti dan kot v Italiji? Vzrok je zelo jasen. Italijani hočejo tržaškega vojaškega guvernerja, ki bo še bolj popustljiv do njih, kot pa so to mogli pričakovati od generala Wintertona. General Win-terton je namreč vojak in gentle-men. On popušča Italijanom, toda, le do neke mere. Ni pa verjetno, da bi ena poti popuščanja šel tako daleč, da bi —• vedoč za njihove namene — dopustil volilne nekorektnosti. Generala Wintertona bi lahko zavarali in privedli v zmoto, saj so v svojih spletkah in trikih Italijani jako iznajdljivi; ni pa verjetno, da bi general Winterton zavestno šel na roko nepoštenim prizadevanjem, namenom in nepravilnostim, kar Italijani za bodoče volitve potrebujejo. Ne zadostuje jim namreč, da se volitve razpišejo, kadar je njim po godu. Ne zadostuje jim, da se volilni pravilnik po njihovi želji in po njihovih potrebah menja in iz-premeni. Oni potrebujejo še nekaj, in to je, da se izvedba volitev poveri ljudem, ki bodo znali onemo- predob;o vedo, da bi bilo s prihodom Italije konec tržaškega blagostanja. Italijani vedo, da pravilne volitve pomenijo veliko nevarnost za uspeh njihove politike. In zaradi tega hočejo, da bi bil general Winterton in njegovi sodelavci odpoklicani, in to ne le zato, ker od njih ne more;'o pričakovati, da bi se spuščali v umazanije, ampak zato, ker pri upravi Trsta potrebujejo ljudi, ki bi — zastrašeni po padcu Wintertona — z mezincem niti mignili, če bi se s tem mogli zameriti italijanskim nacionalistom. In take bojazljive lutke potrebujejo italijanski nacionalisti, če hočejo, da jim volitve uspejo tako, da bi dobili nadpolovično večino. In zato so Italijani tako nervozni. Vprašanje pa je, če. jim bodo zavezniki nasedli. De Gasperi sicer preti, da obstoji in pade Atlantski pakt s triaškim vprašanjem. Toda po najosnovnejšem načelu samoopredelitve pripada Tržačanom pravira, da dobe vsaj zadnjo priliko in možnost, ko' jim že do današnjega cino take možnosti niso dali, da izrečejo svojo besedo. Ali bodo zavezniki sedaj Italiji šli v toliki meri na roko, da odrečejo Tržačanom še to možnost? Ne moremo verjeti v to, kajti če bi se to zgodilo, bi bili vredni pač le — najglobljega obžalovanja. V soboto zvečer je predsednik Truman naznanil, da ne bo veq kandidiral za predsednika. To ,;a sporočil ob koncu govora, ki ga je imel na večerji v čast »Jeflersono-vega in Jacksonovega dneva«, katerim demokratska stranka vsako leto poiasti ta dva nekdanja predsednika, ki sta ustvarila temeljna 'načela stranke. Politični krogi v Washington.i pravijo, da je prišlo Trumanov;, naznanilo kot prava »bemba«, tako je vse iznenadilo. V soboto zjutraj je namreč predsednikovo tajništvo že razdelilo časnikarjem besedilo Trumanovega govora, v katerem pa ni bilo niti najmanjšega namiga o tem, da se gočiti zmago nasprotnikov priklju-žigala demonstrante? Naj, nam bo j-itve vT?sta Italiji- ®ni hočejo, da to dokaz, da so ljudje, ki čitajo in tildi nekaj razumejo proti temu kar je zganjala po ulicah zapeljana-in lahkomiselna mladina, da je pač opravičila svoje šole proste dneve? Ce odgovorimo na vsa ta vprašanja, pridemo blizu resnice. Voda teče v grlo, prijatelji! Pristaši povratka Trsta v italijansko okrilje so spoznali, da se njihovi temelji majejo, da jih stvarnost vedno bolj izpodkopuje. Videli so, da so njihove vrste kopnele, medtem ko so se vrste pristašev Svobodnega tržaškega ozemlja večale. Zato so zatrobili v poplah ter so pozvali na vstajo! Mudi se jim. Spoznali so da je skrajni čas, ko sploh lahko še kaj dosežejo, in sprožili so akcijo, ki ji trenutno prisostvujemo. Nad Trstom in okrog Trsta se jej zopet razbesnela politična nevihta Kakšen bo njen izid? Pregovor pra-vi, da je nevarno prerokavati. Toda če nas dosedanje dogajanje kaj uči, potem bi rekli, da *bo najbrž tudi ta vihar minil brez hujših posledic. Morda bo zaradi svoje ja-čine imel vsaj to dobro stran, da bo razgnal zlovešče oblake za delj časa. Kar poglejmo pisanje časopisov in tržaške ulice. Iredentistični tisk se je že odrekel velikih obljub; ponavlja, da sg ne sme napraviti ničesar takega, s čimer bi se tvegalo izgubo cone B ne sme se torej uničiti formalnega obstoja Svobodnega tržaškega o-zemlja. Ce gre ena stran s takimi omejitvami že v sama pogajanja potem si pač lahko predstavljamo da ima še druge, še manjše zahte ve, na katere se je pripravljena u makniti, če ne bi prodrla z največ jimi. Obrazi na ulicah so se pa tudi pošteno zresnili. Lepo je demon strirati, toda kaj če pride jutri sem zares Italija? Tu se pa ustavlja navdušenje mnogih uradnikov in jav nih uslužbencev, ki bi v tem pri meru izgubili svojo službo; ustav Ija se navdušenje trgovcev, gospodarstvenikov in delavcev, katerim kar naenkrat zalebdi pred očmi u-soda sedanje hirajoče Gorice in predvojnega umirajočega Zadra. Pozicije braniteljev Svobodnega tržaškega ozemlja niso torej prav nič oslabljene, še vedno razpolagajo s težkimi argumenti, ki prepričujejo temeljiteje kot demago-ika poulična gesla. Važno je le nekaj: ne smemo dopustiti, da bi nas hrup nevihte premotil. Tudi ta bo minila, ker mtrra miniti. Kdor bo imel trdnejšo vero, večja vztrajnost in hladnejši ta bo zmagal, posebno še, Slouenshemii narodu na STO! Preko 42.000 primorskih borcev^prostovoljcev je žrtvovalo v zadnji vojni svoje življenje za rešitev' slovenskega naroda izpod italijanskega jarma in z njihovo krvjo so se pisale one strani mirovne pogodbe z Italijo, ki so ustanovile Svobodno tržaško ozemlje. zom se Tržačanom vtepe v glavo, da v nobenem primeru ne morejo računati z dejstvom, da se Trst ne priključi Italiji. Glasovanje je sicer tajno, voli se pa po krajevnih voliščih. Pozornim opazovalcem .ne bo težko vsaj približno ugotoviti, za koga bo kdo glasoval. Ce pa je to, težko, nam dajo razumeti, da jim e to itak znano in jasno! To pravi, da bodo poskušali z grožnjami in z ustrahovanjem, da izgube njihovi naskprotniki službe, doseči, da bi iz strahu glasovali tako, kakor je italijanskim nacionalistom prav. Toda, da bi ta volilni teror; mogel biti uspešen, potrebujejo še »sodelovanje Italije v upravi Svobodnega tržaškega ozemlja«. Kakšne druge vrste naj bi sicer bilo sodelovanje Italije v upravi Trsta? Saj imajo pošto in carinarnico z mastnimi carinami; imajo sodne organe, ki s poudarkom naglašujejo svoje neslane nacionalistične izbruhe; imajo notranjo upravo in — kot se je videlo v zadnjem koprskem procesu — svoje ljudi, protijugoslovanske vohune, tudi v predsedstvu cone. Toda vse to jim ni dovolj! Kajti eno je kričati pred, zahodnim svetom, da so oni edini predstavniki volje ljudstva; eno je uprizarjati tržaške »demonstraci je«; drugo pa je dokazati to ljudsko voljo in obstoj težnje Tržačanov z volilnimi rezultati. V listu Giornale di Trieste smo čitali, da »Trst ne more več čakati«, ker so Tržačani izgubili potrpljenje. Ali ne bodo imeli prilike, da na volitvah 25. maja zelo zgovorno izpričajo svoje težnje? Zakaj in od kod torej tolikšna zaskrbljenost, ko je dan svečanega pričakovanja že tako blizu, ko bodo Tržačani čez sedem tednov imeli to tako želeno možnost? Njihov glas bo izraz te želje. Gotovo je, da noben general Winter-ton, pa naj bi bil že kakršen koli, ne bo oviral Tržačanov, da izrečejo in izpričajo svojo voljo. Zakaj so šefa italijanske misije v Trstu nujno pozvali k De Gaspe-riju? Razlog je čisto jasen. Italijani vedo, da je večina pravih Tržačanov proti priključitvi Trsta k I-taliji, saj tudi italijanski Tržačani čelom prepovedujejo pod kaznijo slovenski jezik v javnih uradih; da se preneha z namernim poitalijančevanjem slovenskih otrok; da se prizna slovenskemu člo* veku enakopravnost in pravica do dela in kruha. Toda italijanski vladi je uspelo z ogromno propagando in z umetnimi iz Rima naročenimi in dirigiranimi iredentističnimi demonstracijami v Trstu in po Italiji, prepričati zahodni svet o nevarnostih za De Gasperijevo vlado s strani komunistov in fašistov pri prihodnjih upravnih volitvah v Italiji. Iredentistom ni bilo dovolj, da sc dosegli od zahodnih velesil raztegnitev na Sl O nazadnja* škega in krivičnega italijanskega volilnega zakona, ampak je rimska vlada iz* silila celo. da je bila povabljena v London, kjer naj bi se ji dala za protiangle= ške in protiameriške demonstracije še posebna nagrada v obliki souprave S1 O« ja, do katerega je izgubila s podpisom mirovne pogodbe vse svoje pravice. In najholj žalostno je bilo, da je tržaška kominformistična partija, v kateri je ve* lik del slovenskih delavcev, podprla s stavko in z demonstracijami na ulici ter z resolucijo v tržaškem mestnem svetu iredentistično gonjo za vrnitev Trsta Italiji. Kot gore velike so bile krivice, ki jih je slovenski narod v teku svoje zgo* dovine utrpel.Toda nikoli ni klonil! Ali naj morda klone sedaj pri prehodnem razočaranju nad skokom mednarodne politike? Ne! Kvišku srca — pokoncu glave! Italija nam je uničila v teku 25-letnega vladanja nad našim ozemljem vse kulturne in gospodarske dobrine, plod našega stoletnega neumornega dela in truda. Toda vkljub vsemu nasilju nekaj smo le ohranili. Ohranili smo mo« ralne vrednote naših pradedov, vero v zmago demokracije in svojo narodno Novi dogodki okoli Svobodnega tržaškega ozemlja so nas postavili pred nove naloge. S Svobodnim tržaškim ozemljem je tesno spojen naš kulturni, go* spodarski in politični napredek; je spojen naš narodni obstoj. Sl O ni še v nevarnosti. Nova iredentizem vzpodbujajoča filoitalijanska dejanja nas pa silijo k ojačani obrambi in odporu. V tem času. ko se od fašistov pa do komunistov vsa Italija s pomnoženo silo zaganja ob meje STO'ja, je dolžnost vsakega Slovenca, da v obrambi Svobodnega tržaškega ozemlja sodeluje z vsakim, ki je odkrito* srčno in brez pridržkov za njegovo brezpogojno ohranitev in ostvaritev v smislu mirovne pogodbe, in to ne glede na obstoječe ideološke razlike. Če nam ta trenutek narekuje, da prav sedaj tudi s svojimi idejnimi na* snrotniki skupno branimo STO. sprejmemo ta nalog v interesu naših življenj* skih koristi. ,. S tem pa se mi niti za las ne oddaljimo od svojih tradicij in načel, Ki smo jih in jih bomo vedno in povsod dosledno zastopali in izvajali, trdno se zave* dajoč. da sta obstoj in bodočnost slovenskega naroda tesno spojena s krscan* sko vero njegovih očetov, z odločno narodno zavestjo in z vero v demokracijo ter v dostojanstvo in v svobodo človeka. gLoVE||SKJ| DEM0KRATSKA ZVEZA ZA STO misli predsednik odpovedati nadaljnji kandidaturi. Kakor je znano, so te vsakoletne »večerje« demokratske stranke uvod v volilno kampanjo, kadar se bližajo predsedniške valitve. »Jaz ne bom kandidiral za ponovno izvolitev«, je rekel predsednik Truman. »Dolgo sem služil domovini in mislim, da tudi uspešno ir častno. Ponovnega imenovanja ja ne bom sprejel. Ne zdi se mi, da Di bila moja dolžnost, da preživim še nadaljnja štiri leta v Beii hiši.« »Vedno se moramo spominjati tistega, kar je napravila demokratska stranka, in vzvišenih idealov, ki so ji podelili veličino. Biti moramo zvesti njenim načelom in se truditi, da bo prva v službi ljudstva. Ce bomo tako delali, smo lahko gotovi, da bo prišel za nadaljnja štiri leta v Belo hišo demokratski predsednik.« Ko je predsednik zapuščal zborovanje, so ga obdali časnikarji in ga yprašali, če ni nobene možnosti, da bo morda izpremenil svojo odločitev. Predsednik je odgovoril: »Prav nobene!« S svojim naznanilom je predsednik konča! ugibanje, če bo ponovno kandidiral za izvolitev ali ne, ugibanje, ki je v zadnjem času vedno bolj naraščalo. Vkljub odločitvi, da ne bo kandidiral za predsednika, pa se Truman najbrž ne bo popolnoma u-maknii iz političnega življenj«. Večkrat je namreč že dal na znanje, da se bo udeleževal aktivnega političnega življenja tudi potem, ko bo zapustil Belo hišo. Pravijo tudi, da bi Truman rad obiskal Evropo in morda tudi Azijo, da bi se prepričal o učinku svoje politike za gospodarsko stabilnost in okrepitev proti napadu. Skoro gotovo pa je, da bo pred zapustitvijo predsedniškega mesta aktivno sodeloval v kampanji za izvolitev svojega naslednika, ki naj bi nadalje izvajal politiko, katero bo pomagal Truman pismeno določiti za demokratsko stranko. luroslouanshi poslanih Brilej pri ministru Edenu Dne 1. aprila je bil jugoslovanski poslanik v Londonu Brilej na daljšem razgovoru z zunanjim ministrom Edenom. Uradno poročilo pravi, da sta preučevala položaj na. Tržaškem. Po odločnem stališču jugoslovanske vlade glede Trsta s eje angleško časopisje začelo zavedati, da so šle zahodne sile morda predaleč pri obljubah, ki so jih dale Italiji za izvedbo upravne preureditve na Tržaškem. Zaradi tega ugotavljajo odgovorni angleški krogi nujnost ponovne preučitve nanovo nastalega položaja. Za železno zaveso Romunska komunistična vlada je ie so vsa realna dejstva na njegovi strani. Pred nami so volitve. Pokažimo iredentistom, da nas njihovo kričanje ni omajalo, da smo Še pripravljeni upirati se njihovim na klepom in ni ga sredstva, ki bi preprečilo, da bi pogumno izpričana volja ne nagnila skledice na va-gi na našo stran! * * * so jih ljudje imeli doma, in sicer: 9. marca objavila, da je bil finančni minister Vasilij Luca odstavljen. Pičla dva meseca preden je padel v nemilost, je Luca izvedel denarno reformo. Izdal je odlok o zamenjavi starega razvrednotenega denarja z novim. Neposredni vzrok razvrednotenja je bilo dejstvo, da kmetje niso hoteli prodajati svojih pridelkov po nepravičnih cenah, k\ jih je določila vl^da. Dejanski vzrok pa je bilo sovjetsko izžemanje romunskega gospodarstva in izkoriščanje romunskih petrolejskih in drugih virov. Vprašanje inflacije je bilo treba, rešiti in romunska komunistična vlada ga je rešila tako, kot ie to storila sovjetska vlada leta 1947 — polastila se je vseh prihrankov svojih državlianov. Od sovjetskih državljanov so zahtevali, da daio za vsak nov m-belj deset starih, -romunski flnanč- -ni minister Luca pa ie 5e boli privil vi*ak. Romunska reforma je narrireč predvidela dve različni protivrednosti za Star denar, eno za prihrtfftfc^, nšlofent v državnih bankah, drugo pa za prihranke, ki Za prihranke, naložene v držav' nih bankah, so dajali do zneska 1000 lejev en nov lej za vsakih petdeset starih; če je bila vloga višja kot 1000 lejev, a ni presegala 2000 lejev, je bilo treba dati za vsak nov lej sto starih; če pa je vloga presegala 3000 lejev, je znašala protivrednost novega leja 400 starih. Tisti, ki so hranili svoje prihranke doma, r>a so morali dati do zneska 1000 lejev za vsak nov lej sto starih, pri nas'edn;ih 2000 lejev za vsak nov 1»! 200 starih, za zneske, ki so 3000 leiev pa so dobil’ za vratih 400 starih lejev en nov Vi. Km»t »n delavec, ki si je s tr- ^r’hran'1 1000 leiev ie 'a ...rp;p1 borih 20 l®;°v. S 5*nv'rn! innn bi si bil ’ahko 1 ■■ 11^: 1 ^aT* čevl*ev ^a** Tir,cTnv*'* 'v, —Vrt Vrllha, Z novim' "a^vi VvečV-m’i H*’« -a n Izmibil ’e torej 9« cHm -- -s nrihrankov. Tudi n” - c« bori z in- f!aei!o. kori"'’ »r 1 tn^-a leta 1951 so cene tvira«!*’'' 7$ ■>00 odstotkov, medtem ko so osta'° plače skoraj neizpremenjene. Leta 1950 je *stal kg govejega mesa 120 kron, danes pa stane 399 kron. Kilogram kruha je stal leta 1950 pet kron, danes pa stane 16 kron. Ce je gospodarstvo kake država nodrejeno koristim neke druge države, je inflacija neizbežna. Zakonita kraja, tudi če nosi krinko »denarnih reform«, ne bo rešila tega problema. Kot nam priča padec fi7 nančnega ministra, ki je izvede1, denarno reformo-v Bukarešti, je ta sistem v Romuniji že odpovedal. Kakšna bi bila najboljša rešitev?, Ce bomo vprašali kmeta ali delavca v sovjetskih podložniških državah, nam bo takoj odvrnil, da se ho Vzhodna Evropa lahko rešila bede samo z eno reformo, in sicer s tem, da preneha sovjetsko izkoriščanje. Zonet se iriitmiitn umSe Sole! Naravno je, da so si iredentistični fašisti izoosodili sedaj tudi naše Sole. Drugega od njih niti pričakovati nismo mogli! Odgovorimo jim prihodnjič. Roordinaeifslit odbor zn obrambo STO Nadaljnja preučitev dogodkov zadnjih dni in odmev, ki so ga ti dogodki povzročili v mednarodnih krogih, nas sili k mišljenju, da gre tudi v tem primeru za običajni manever, ki stremi po tem, da podpre volilno borbo v italijanski republiki. Zaradi tega je izključeno, da bi bili ipodvzeti ukrepiJ ki bi kršili določbe mirovne pogodbe. To prepričanje Koordinacijskega odbora potrjuje dejstvo, da se bosta najavljenih razgovorov udeležili dve velesili, za kateri pomenja spoštovanje mednarodnih dogovorov osnovo njunih demokratičnih ustanov. Koordinacijski odbor je nato sklenil, da predloži zunanjima ministroma Velike Brithnije in Zedinjenih ameriških držav spomenico z naslednjimi zahtevami: 1) Treba je priznati tržaškim državljanom izvirno državljanstvo v smislu mirovne pogodbe. 2) Zajamčiti je treba obema narodnostirha, ki tu živita, enakost pravic, ki jih določa statut STO-ja. 3) Preurediti je treba področno upravo z absolutnim spoštovanjem določb mirovne pogodbe in z nujno vključitvijo oseb, pripadajočim, različnim krajevnim političnim krogom s posebnim ozirom na one, ki zahtevajo v svojem, programu uvajanje vseh določb glede STO-ja. DHUOEBACUA .... . i .1-i--- VEG TI z GORIŠKEGA KMETSKO-DELAVSKA ZVEZA ustanovljena v Doberdobu in v Sovodnjah Dve važni vlogi pokr. svetovalca Bratuža Korak naprej v organizacijskem življenju so naši pridni kmetje in delavci iz Doberdoba in Sovodenj storili pretekli teden, ko so se združili v Kmetsko-delavsko zvezo. V nedeljo 25. t. m. je imel predsednik SDZ dr. Sfiligoj v Gorici sestanek z nekaterimi zastopniki iz teh središč in jim predočil potrebo po združenju naših sil na vasi, ker tako velevajo čas in potrebe naše manjšine glede na svetovno-politični položaj na sploh in na položaj Slovencev v Italiji še pose-, bej prav v tem trenutku, ko je vprašanje zaščite naše manjšine postalo odločilnega pomena. Kmet in delavec pa sta na naši vasi dva 'najplivnejša in odločilna činitelja glede domačega gospodarstva in javne občinske uprave, pa tudi najzvestejša branitelja slovenj ske omike in napredka v vsakem oziru, ker stopata po stopinjah naših dedov, oh spremstvu narodu, zvestih izobražencev na gospodarskem, kulturnem in verskem polju. Danes, ko je socialno vprašanje najbolj pereče, mora biti naš človek docela poučen tudi v tem vprašanju, ki je zanj velikega pomena., ker gre za gospodarsko enakopravnost vseh delavcev, kmetskih, tovarniških in umskih, pred zablodami zgrešenih političnih in gospodarskih naukov, ki delavcem le škodujejo, namesto da bi dvignili, njihovo življenjsko raven. Poleg tega jih pa še ropajo svobodnega mišljenja, izraževanja in združevanja. Gre pa tudi za pravilno orientacijo našega človeka, da ne pade v zanko elementov sumljivega mišljenja, prepričanja in delovanja, ter strogo sebičnega značaja! Naš kmet in naš delavec sta polna zdravega razuma in podvzetja, ker sta tudi srčno vzgojena. Zato ni bilo treba bogve koliko razpravljanja v zadevi, ker je bilo hkrati' rečeno in sklenjeno. In v torek 25. marca so se v Do7 berdobu že sestali, ustanovili Kmetsko-delavsko zvezo in izvolili odbor kakor sledi: Karel CERNIC, predsednik; Egzgen Frandolič, tajnik; Jožef Vižintin, blagajnik. Odborniki svetovalci pa so: Jožef Čadež, Evgen Ferfolja živ. Evgena, Marjan Zužič živ. Andreja, Vladimir Gergolet, Andrej Ferfolja in Zdravko Marušič. Program, ki so si ga določili, je splošnega pomena in pa tudi bistveno krajevnega, kajti namen Kmetsko-delavske zveze je splošna, briga za napredek občine kot u-pravne in gospodarske enote ter za napredek občanov kot kmetov in delavcev, to je torej v gospodarskem pomenu, hkrati pa tudi v izobraževalnem, tako da bo izobrazba kmeta in delavca popolna. Slišal smo u zadnjih čašah, de italijanska ulada je določil« puno milijono za zgradit ceste do Čarnega varha, do Matajura, do Mašerah an neke hrame za šole. Tuo smo samo slišal, anpak potem use te milijone je vjeter nesu an obe-dan se na dones nanje vic zmisne u Vidme an u Rime. Kuo je tuo? Se edankrat su mu-šu dal slamo an rekli su mu, de jq senuo. 2alostno je, de muš u telim slučaje je naša Benečija an gospodar, hut gospodar, je Italija. Tista Italija, katera tele dni zlo se intere-sira za imjet Trst (še edno mjestq za redit!) an njema denarja za placjat še vojno škodu nje ljudem! Mi smo pamet, de ta Italija bi zlo dobro n a rdi la pustit par mje-ru Trst (Tržačani dobru živijo!) an skarbjet za samote, katere u nji tarpijo. Med telim saruotam smq tud mi Benečani, kateri čakamu, de italijanska ulada bo pošljala tiste milijone, katere nam je oblju-bla, za de bomu zgradil tisto cesto al tisto šolo. Anpak na nas Italija se na zmisne; skrbi buj za Trst imjet! Tako je, de use gre nerobe. Italija, katera veliku avtonomijo je; bla obljubila manjšinam, katere ži7 vijo u ni ji, gleda ne samo udušit te manjšine, anpak še družim državam krast miesta kakor Trst. Tuo kaže, de italijanski imperia-j Bt»m nje šele umaru; tuo kaže, di tiste avtonomije, kateru Italijani so bli nam obljubil, ju ne bomu imjel nikdar. V nedeljo je odbor povabil v Doberdob zastopnike Slovenske de7 mokratske zveze iz Gorice na prijazni pomenek o raznih vprašanjih. Dr. Sfiligoju in dr. Kacinu se je predsednik KDZ g. Cernic naj» prej zahvalil za pomoč, ki jo je Slovenska demokratska zveza nudila Doberdobčanom pri lanskih volitvah, nato pa je povedal, da ima odbor KDZ namen delovati izključno samo za dobrobit svoje občine in svojih občanov v duhu strpljivosti in požrtvovalnosti. Največjo pažnjo misli odbor posvetiti gospodarskemu vprašanju kmeta in delavca, pri tem pa se zaveda še drugih svojih dolžnosti v okviru vprašanja zaščite naše manjšine v. Italiji in njenega kulturnega in socialnega napredka. O vsem tem se je nato razvilo mirno razpravljanje, ki sta ga vodila dr. Sfiligoj in dr. Kacin, ki sta imela kaj odgovarjati na številna vprašanja Doberdobčanov. Ti so pokazali, da so jim prav vsi problemi pri srcu ter iih želijo tudi razčistiti in rešiti. Tako lahko rečemo, da bo od nedeljskega pomenka v Doberdobu zapisano v dnevniku tamkajšnje Kmetsko-delavske zveze: prva širša razprava o delokrogu KDZ in njenih nalogah za gospodarski, socialni in kulturni napredek občine in občanov ■ter za ohranitev slovenskega značaja naše vasi. Po načelih demokratične strpnosti med Slovenci in mirnega sožitja med narodi. * » » V soboto 29. marca so Kmetsko-delavsko zvezo ustanovili pa v Sovodnjah ob navzočnosti dr. Sfiligoja, zastopnika Slovenske demokratske zveze. Na sestanku se je obširno govorilo o vseh vprašanjih, ki se tičejo občine in Občinarjev s posebnim ozirom na gospodarski položaj kmeta in delavca. Začrtani so bili cilji in naloge Kmetsko-delavske zveze, njen pomen in njena važnost v sedanjem času z vidika vseh vprašanj, ki zadevajo življenje zamejskih Slovencev. Obravnavali so gospodarska in politična, vprašanja in preučili svetovni politični položaj v luči vse njegove resne stvarnosti. Zopet slinavfta u Štandrežu Prizadeti kmetje iz Standreža so sklenili, da bodo povzeli resne korake proti zopetnemu pojavu slinavke pri njihovi živini. Določili so, da bodo vsi gospodarji cepili živino in da najmanj za dobo 15 dni ne bodo spustili nobene goveje glave iz hleva. Kdor pa živine ne bo cepil, je ne bo smel peljati iz hleva najmanj 40 dni. Svetujemo, da se tudi kmetje iz drugih krajev ravnajo po tem pametnem sklepu. Anpak samo, či h nam je bla prišla tista avtonomija, smo bli zgradil naše ceste an šole. Smo ih bli zgradil, zakaj naš denar, ki Italiji placjujemo, je biu šu vas za tele dela. Dones nič druzega ne moremu. mislit, kakor se upat, de ta avtonomija bo h nam prišla. Smo pamet, de samo ona bo rešila naše pro-, bleme. TaNo oTrste tako« Benečiji Nje slabo, de tud u Benečiji boju vedel, kar se je zgodilo tele zadnje dni u Trste. Na 20. marca neki mladenči (usi sinovi od meridjoj nalcu) su se zbral na targe »Uni-tž« an začel pjet fašistične pjesme. Prišla je policija an gledala je ih zagnat damou. Oni so se postavli an zato policija je muorla pompe nucat za ih odgnat iz targa. Teli fantiji so se ujezli an začel kamje metat pruot uradam od Amerikan-i cu, Angležu an Jugoslovanov. Zato policija ih je malu zabrala an dela u zapor. Mi smo pamet, de njeso slabo nardil, zakaj, tek kamje meta pruot osebam al šipam je kriminalc. An tek ih je metu, je biu »italianissimo«. Po usin sveto se stor lepo poznat ta »razza latina« an kjer so bojari, kateri šipe pobi vajo. so oni! Kar se je zgodilo te dni u Trste, je enako, kor se zaja usaki dan u Benečiji. Samo u Trste so zavezniki, ki kvazuvajo an zato grejo q zapor samo kriminalci, an teli kriminalci so: Italijani. Italijani. Duor 'Nato so navzoči Sovodenjci sklenili ustanoviti Kmetsko-delavsko zvezo in si izvolili sledeči odbor: Karel CERNIC iz Rupe - predsednik, Ludvik Ceudek iz Peči - tajnik, Peter Tomšič iz Sovodenj -blagajnik. V odboru so še trije svetovalci. Ob ustanovitvi teh dveh Rrnet-sko-delavskih zvez čestitamo možatemu nastopu in odločnosti vseh, ki so k temu pripomogli ter obeh, odborov, ki so z veseljem sprejeli nase odgovornost za delo, ki st^ si ga obe novoustanovljeni Kmet-sko-delavski zvezi nadeli. Da bo njihov trud lažji, delo pa plodno, priporočamo vsem Sovodenjcem in Doberdobčanom dobre volje, naj postanejo člani- Kmetsko-delavske zveze, ker bodo na ta način koristili javnosti in sebi. Sredi meseca marca je bil pred okrožnim sodiščem v Tolminu (Slovenija) proces v kazenskem postopanju proti peterici duhovnikov iz raznih krajev gornje Soške doline, in sicer proti gg. Hladu -z. Loga pri Mangartu, Ivanu Kobalu iz Kobarida, Marcu iz Drežnice, Klinkonu iz Libušnje in Sivcu iz. Livka. Z njimi so na zatožni, klopi sedeli tudi nekateri laiki, katerih imena nam niso znana razen v primeru organista g. Hrasta. Vsi so bili obtoženi sovražnega razpoloženja do komunističnega režima in tozadevne ustne propagande ter vohunstva. Iz zapora so privlekli župnika g. Kraglja iz Livka, ki so ga bili nedavno od tega obsodili na smrt, potem pa pod pritiskom javnega mnenja pomilostili na dolgotrajno ali celo na dosmrtno ječo. Vsega izmučenega so ga sedaj uporabili kot obtežilno pričo proti gori navedenim. Tudi kaplan Kranjec iz, Roč pri Slapu je pričal proti obtožencem. Ni nam še znano, če se je javil kot priča prostovoljno ali pa je bil kot tak na sodišče klican. Pravijo, da so duhovnikom' očitali stike s Slovensko demokratsko zvezo y Gorici in z njenim predsednikom dr. Sfiligojem ter tudi z nekaterimi duhovniki tostran meje. Vse to pa je, kakor smo izvedeli iz odločne izjave dr. Sfiligoja v »Demokraciji« od 21. marca, podla in namerno izmišljena laž. Takih falzifikatov so vajeni samo diktatorski režimi, ki organizirajo procese na fantastično domišljenih a-vadbah z namenom, da držijo ljudstvo v strahu in da skušajo kratiti ugled nasprotnih organizacij in o- je biu u Trste tele dni, je videu, de obedan Slovenec (saj so mogl^ tud oni protestirat pruot zavezni-kam, za de boju respektirali »diktat«!) nje šu u zapor. Duor je biu u Trste, je videu, kuo lepo so se zadaržal Slovenci, kuo pošteno an moško. Italijanski bojari so pa pokazal še edankrat njih žvinsko po-? dobo. Tud tukaj pa smo vidli, duo so ti Italijani. So samo meridiona!-ci an ne Tržačani! Dimoštracjo so ju nardil samo šiovinisti kakor ti7 ste, ki delajo u Benečiji ti ljudje. Anpak druzih, naši ljudi nje bld. Al pa so gledal od deleča an se smejal. MAJHANE NOVICE POTBENESEC: Velika nesreča sei je zgodila te dni u Čarnim varhu, kjer je začela epidemija od edne bolezni, katera je podobna tisti, ki; zlo se je šerila u času parve po7 svetne vojne an katera se je klica-| la »šponjola«. Okrog 300 oseb je bolnih u Čarnim varhu an se ne vje še, kuo bo šla končavat ta bolezen, zakaj potbeneški zdraunik je na pozna. 'Potbeneški zdraunik je izaviu stvar u Videm, anpak obedan nje še prišu na pomuojc Car7 ninvaršanjem. Kakor zmeran! Na Benečane u Vidme se spominjajo samo, kadar potrebujejo oglase an ne kadar te buoge sarote potrebujejo pomoč. Zato se troštamo, de epidemija u Čarnim varhu bo preča končala. Naš pokrajinski svetovalec g. Rudi Bratuž je naslovil na pred7 sednika goriškega pokrajinskega sveta dve vlogi, in sicer v sledečih primerih. Prvo v zadevi vrnitve sovodenjske in števerjanske občine pod pristojnost goriške okrajne sodnije in goriškega davčnega urada, pod katero sta vedno spadali do 15. septembra 1947. Ko pa sta bila ta kraja po 15. septembru 1947 odcepljena od občine, h kateri sta do tedaj pripadala (to je od Mirna odnosno od Kojskega, ker sta ti dve središči prišli pod Jugoslavijo) in do njunega dviga v samostojni občini, priključeni k zagrajski odnosno krminski občini, hkrati pa tudi postavljeni Sovodnje pod gradiščanski davčni urad in sodnijo, Steverjan pa pod krminski davčni urad in sodnijo. seb. Takih načinov preganjanja je naše ljudstvo že vajeno tudi iz fašističnih časov! n Dr. Sfiligoj sploh niti ne pozna omenjenih duhovnikov in ni niko-F vedel, da so na svetu in kje službujejo. Slovenska demokratska zveza pa se ni nikoli bavila s takim poslom in ni nikoli imela stikov z osebami onstran meje! G. Kobal je bil obsojen na 18 let ječe, g. Hlad na 16 let, g. Klinkon pa na 8 let. Koliko »kazni« so dobili vsi drugi, nam ni znano. Značilno je, da je procesu od začetka do konca prisostvoval sam škofijski upravitelj mons. dr. Miha Toroš. Se posebno značilnost pa zavzame dejstvo, da ni do sedaj nobeno jugoslovansko glasilo poročalo o tem procesu in obsodbi. In vse, kar danes poročamo, izvira le iz ustnega sporočila verodostojnih oseb, ki so se za časa procesa mudile na Tolminskem. V zvezi s tem težkim dogodkom, ki se je odigral na Tolminskem, bi sicer lahko spregovorili še marsikaj in na račun marsikoga... Vendar raje počakamo na ugodnejši trenutek. 2e danes pa lahko povemo, da bo našel pri nas najodloč-nejši odpor vsak poizkus raznih elementov tostran meje, da bi vrgli senco na naše demokratične organizacije in njihove voditelje! Trgovinski cdnošaji s Slovenijo V preteklem mesecu februarju je bilo uvoženo iz Slovenije za 12 mi-j lijonov 336.000 lir blaga, skoro izključno samo les za gradnjo in kurjavo. Istočasno je pa izvoz v Slovenijo znašal 3,158.620 lir. Uvoz je torej prekašal za preko 9 milijonov lir. SAVODNJA: Puno hlevov na Ma-tajure je blo porušenih u zadnjih čašah, kadar je padlu precej snega, Skoda, ki su tarpel naši buogi ku-meti, je veiika an zato bi ne blo slabo, de videmski Inšpektorat za poljedelstvo se malo interesiro za te saromake. Pa kujsa inšpektorat se bo zanimo za Furlane an ne za Slovence iz Benečije! SV. PETAR SLOVENOV: U naši občin je šola za učitelje an u ni ji učjo samo meridionalci. U Nediški dolin imamo puno profeksorju aq usi so bresposleni. Bi ne blo slabo, de teli profeksorji naši se malu zganil an zagnal u Kalabrijo meri-dionalce. Samo tako bojo, mogli o7 ni učit u Benečiji, na njih domu! CEDAT: Potem ki so zaparli mejo na Stupci, velika beda (mizerja), je pršla u naše mjesto. Gostilne, hoteli, targovine itd. spadajo usa-> ki dan an či tel položaj ne bo kon-ču u kratkim, Cedat ne bo vic e-no mjesto, anpak edan brituf. Tu^ življenje u našim mjeste je draguo an zato bi ne blo slabo, de tud pri ■nas ulada uredila tisto »zona fran-ca« kakor imajo u Gorici. DREKA: Njeso šele prišli na pomuojc naši občin, potem ki je bla zlo poškodvana od snega. Mi ne, vemo, kam je šla usa »bontž« oc) Italijanov, katero zmeran pridgajo u naših vaseh. Mi ne vemo, kje spijo gospodi namjestniki od ulade, kateri, kadar so volitve, radi hode-jo po naših dolinah. Tako ki mi vi-demo, usi spijo, zlo spijo! Zato je boliš, de bomu samo mi Slovenci se pomal ma,d nam an »Italijani« naj pa lepo spijo. Na njih spanje se bomu spominjal, kadar bomu šli volit. To stanje traja še danes, kljub veliki daljavi, predvsem pa, vsaj v primeru Steverjana, kljub pomanjkanju prikladne prevozne zveze z Gradiško in Krminom. Najbliže pa je tako iz Sovodenj kakor iz Steverjana do Gorice tudi zaradi prometne zveze. Saj vozi avtobus iz obeh krajev najmanj trikrat na dan v Gorico in nazaj. Oblastva se ne zganejo, da bi popravila to krivico in te sitnosti. Tako se moramo Slovenci v Italiji boriti tudi za take zadeve, ki bi se prav lahko rešile z zelo majhnim trudom. Pa vendar se Italijani kar dobro počutijo, samo da nam Slo-, vencem v Italiji nagajajo. V tem so pa bili in bodo vedno mojstri. V drugem primeru je g. Bratuž naslovil na predsednika pokrajinskega sveta vlogo v zadevi sedmih bolničark, zaposlenih pri bolnici za pobijanje tuberkuloze, katerim edinim v vsej goriški pokrajini ni bila izplačana doklada, ki ji pravijo »premio Scelba«. V obeh primerih je g. Bratuž prosil, naj prideta zadevi na prvo prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, kjfer naj se tudi obravnavata. SOVODNJE Ker je »Demokracija« od preteklega tedna objavila, da je v naši občini 1293 volilnih upravičencev, pojasnjujemo, da jih je točno 1294, in sicer 612 moških ter 682 žensk. Vseh prebivalcev v naši občini, pa je bilo na dan 31. marca t. 1. 1855. i V mesecu marcu sta se rodila dva otroka moškega spola. Poročnih oklicev v istem mesecu je bilo 4, poroka pa ena. ; Bila sta tudi dva primera smrti, en moški in ena ženska. Tablice za uozovb Zakon določa, da mora imeti vsak voz svojo evidenčno tablico, katero lastniki lahko dvignejo na krajevnih občinskih uradih. Nekateri uradi so pa vsiljevali še dru-1 go tablico »Carro agricolo« in zahtevali tudi za to primerno cenoi Goriška prefektura pa obvešča, da mora imeti vsak voz samo eno tablico in da je druga z označbo kmečkega vozila nepotrebna. Lastniki vozov niso torej dolžni kupiti druge tablice! Omejen prebod pri Jdeči hiši'1 Zaradi zopetnega pojava slinavke je prehod čez mejo pri »Rdeči hiši« v Gorici in na šenpetrskem bloku še vedno omejen le na ljudi in kopitarje. Dovoljen pa je prehod za govejo živino skozi blok na solkanskem polju in skozi druge bloke severno od »Rdeče hiše«, do-čim so bloki južno od šenpetrskega še vedno zaprti za ve* promet. Skozi odprte bloke pa ne smejo hoditi kmetje, ki stanujejo južno od že-, leznice na progi Gorica-Trst. Stnrt ugledne gospe V nedeljo zjutraj 30. marca je v Sovodnjah nenadoma umrla v starosti 73 let gospa Marija Rojec, vdova po pok. Francu Rojcu, bivšem županu, ki ga je po prvi svetovni vojni na željo Vseh Občinarjev postavila goriška prefektura. 'Pokojnica je bila torej svakinja pok. mons. Rojca, dekana v Tolminu, in bivšega okrajnega sodnika v Sežani pok. dr. Josipa Rojca. K zadnjemu počitku smo jo spremili v ponedeljek 31. marca ob veliki udeležbi ljudstva, ki je gospo Marijo vedno poznalo kot pleme-, nito ženo, saj je vse svoje življenje posvetila Bogu, družini in na-/ rodu. 'Njenemu sinu g. Franjotu, uradniku na Finančni intendanci v Gorici, in njeni hčerki g. Pavli naše sožalje! POPRAVEK Pri objavi darov za »mlado dekle« se nam je vrinila neljuba pomota. Pravilno je čitati »Miklavčič Alma vd. Uršič« in ne »Ivančič A-na vd. Uršič«. Družinski! doklade Po novem, zakonu nimajo pravice do družinske doklade za starše tisti uslužbenci in nameščenci, katerih starši prejemajo skupno 12 tisoč lir mesečnega dohodka ali 'pa 7.000. če je samo oče odnosno mati. Pravico do družinske doklade pa imajo vsi sorodniki delodajalca, ki so pri njem nameščeni in ne živijo z njim. Vsi nameščenci in delavci — razen kmečki — bodo prejemali doklade za otroke do 18 let starosti (in ne samo do 14). Kmečki delavci pa le do 14. leta. Nov urnih za trgovine S prvim aprilom je stopil v veljavo poletni urnik za vse trgovine in prodajalne. V bistvu je sprememba v tem, da bodo trgovlfce zjutraj pol ure prej odprte in zvečer pol ure kasneje zaprte. Pomoč prizadetim krajem Zbirka prispevkov po Sloveniji in Jugoslaviji za kraje, ki so v preteklem februarju utrpeli škodo zaradi velikih znežnih plazov in viharjev, je dosegla vsoto 97,038.491 din. Beograjska vlada je daroval« vladi v Ljubljani 1 milijardo di« kot pomoč pri snežnih nezgodah. KOBARID List Nova Gorica poroča, da je kmečka zadruga v Borjani v preteklem letu dobro poslovala. Imela je 121.000 din čistega dobička. Člani so na zadnjem občnem zboru zahtevali zvišanje deleža, čeprav s« bili, kot piše Nova Gorica, dobr« plačani, saj so prejeli 250 din za delovni dan. Demokrščanshi poslanci se pretepajo V petek 28. marca je prišlo v poslanski zbornici v Rimu do hudega spopada med nekaterimi poslanci demokrščanske skupine. 'Poslanec, Stella je tako hudo napadel poslanca Violo, da se mora zdraviti v bolnici, in izgleda, da ima prebito črepinjo. Poslanec Viola je odlikovan z zlato medaljo iz prve svetovne vojne in je zelo osovraže« pri ostalih demokrščanih, ker je večkrat nastopil v zbornici z očitkom korupcije proti nekaterim de-mokrščanskim prvakom. Gibanje itaiij. prebivalstva H i t r o naraščanje-italijanskega prebivalstva, ki stavlja težke probleme zaposlitve, je bilo od nekdaj velika skrb italijanskih državnikov in gospodarstvenikov. Ze lani smo na tem mestu opozorili, da je opaziti zadnja leta delno izboljšanje položaja in da se prirastek počasi zmanjšuje. To nar« kaže tudi letošnje poročilo italijanskega državnega statističnega urada. Tako se je n. pr. v 1. 1950 rodil« 844.147 živih otrok, medtem ko jih je bilo v I. 1951 890. 350, umrlo pa je 478.228 oseb (leta 1950: 448.051 oseb). Ker se je zmanjšalo števil« rojstev in se je istočasno povečal* umrljivost, znaša prirastek prebivalstva v preteklem letu 365.91 S oseb, kar je za 76.330 oseb manj kakor v 1. 1950. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da je bila umrljivost v preteklem letu 10,3 na tisoč oseb, medtem ko je bila v štiriletju 1936/40 13,9 na tisoč. To nam dokazuje, da so se zdravstveni razmere močno popravile. Pomanjšanje prirastka prebivalstva, ki je padel od 9,4 od tisoč v četrtletju 1936/40 na 7,9 od tisoč v letu 1951, moramo torej pripisati zmanjšanju rojstev, ki sq v istem času padla od 23,3 živih porodov na 1000 prebivalcev na 18,1 porodov na 1000 prebivalcev. DAROVI: Za žrtve snega v Beneški Sloveniji je g.a Mila Jakil darovala 500 lir. ZAHVALA PAVLA in FRANJO ROJEC se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki so se prijazno udeležili pogreba najine drage mame Sovodnje ob Soči, 2. apr. 1952. Dr. MARJAN BREGANT zdravnik in kirurg-operaier Gorica, ul. Brigata Casale, 4* Vsakovrstno pohištvo; SPALNICE, JEDILNICE, KU-IINJE ITD. - PO NAROCtUT IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Cormoni prov. Gorica NOVICE z V 1 D E M S K E G A Samo avtonomija bo rešila naše probleme Obsodbo duhovnikov v Tolminu . 3 l % a : DEMO KS A CIJ H Stran 3. Odmeo tržaških dogodkoo o suelu Odločen nastop jugoslovanske vlade. Jugoslovanski narodi proti vsakemu izigravanju naših koristi v Trstu, Svetovni tisk obsoja iredentistične-fašistične izgrede v Trstu in Italiji. V Londonu se bodo razgovori omejili na upravna vprašanja, ne da bi se okrnil mednarodnopravni položaj STO za plebiscit, ko bodo do Tržaški marčni dogodki so neugodno odjeknili v svetu. Ves zahodni tisk je obsodil fašistično nestrpnost, ki je prišla preočitno do izraza pri iredentističnih izgredih v Trstu in Italiji. Opazili smo, da so nekateri ameriški pa tudi angleški listi v prvih dneh izgredov skušali te izgrede vsaj delno opravičiti; ko pa je postalo tudi za te liste jasno, da so se fašistični iredentisti povezali s kominformisti, in drzno nastopali proti »zahodnemu imperializmu«, »angleškemu kolonializmu« in »ameriškemu kapitalizmu«, so svoje pisanje takoj spremenili in izgrede brez izjeme, obsodili. Skoro bi rekli, da. so morali'— zlasti po tržaških naukih — občutiti na lastni koži jedkost iredentističnih izlivov, da so vsaj delno spregledali in se skušali nepristransko vživeti v naše tržaške prilike. Taki listi so pa bili zares bela vrana sredi številnega zahodnega tiska, zato ni čudno, če je iredentistični tisk zelo rad zgrabil za take bilke, da bi se rešil pred poplavo splošne obsodbe svetovnega javnega mnenja. Izjava angleškega zunanjega ministra Edena o tržaških dogodkih, podana na seji angleškega parlamenta, je pravilno osvetlila odgovornost za izgrede. Izjavo prinašamo zaradi njene važnosti v celoti. Edenova izjava »Z obžalovanjem moram obvestiti zbornico, da so 20. marca v Trstu izbruhnili resni neredi in da se, po informacijah, ki so mi na razpolago, še vedno nadaljujejo. Ti neredi so nastali med demonstracijo, ki so jo organizirale tržaške italijanske politične skupine v proslavo ■četrte obletnice tristranske izjave iz leta 1948 o bodočnosti svobodnega ozemlja. Lokalna mestna policija je bilq prisiljena intervenirati in položaj se je še bolj poslabšal zaradi splošne stavke, ki je bila proglašena proti zatrjevani brutalni akciji policije. O vprašanju sem dobil poročila od generala Sira Johna Win-tertona, poveljnika področja, ki je edini odgovoren za vzdrževanje, reda. Prepričan sem, da so obtožbe proti policiji- neutemeljene. Zbornica mora vedeti, da se policija rekrutira med pretežno italijanskim pre-i bivalstvom Trsta in deluje po navodilih angloameriške vojaške u-prave. Iz vseh poročil je razvidno, da se je policija vedla z vzorna zmernostjo, kljub znatnim provokacijam. Potrebno se je bilo poslužiti solzilnih bomb in vodnih črpalk, ne pa tudi strelnega orožja. Na zm lost so bile ranjene številne osebe, med njimi policijski agenti, vendar doslej ni bilo nobene smrtne žrtve, Bilo je tudi nekaj škode na vojaških vozilih in napravah. Vse angleške in ameriške čete so ostale v vojašnicah, kakor hitro so se začeli neredi. Določeno število mani-festantov je bilo aretiranih in pokazalo se je. da je večina aretiranih včlanjena pri neofašistih General Winterton je bil v stalnem stiku s tržaškimi krajevnimi oblastmi in s predstavniki italijan-! ske vlade. Jaz sam nameravam go-j voriti v kratkem o položaju z italijanskim veleposlanikom in sem, v stiku z vlado ZDA, ki z nami deli odgovornost za tržaško področje. V sedanjih okoliščinah zaenkrat raje ne bi govoril kaj več, temveč bi samo opozoril vse zainteresirane osebe na nujnost zmernosti in na potrebni čut odgovornosti.« Slična je bila sodba odgovornih ameriških političnih krogov. .Saj sta se angleška in ameriška vlada o poteku dogodkov v Trstu stalno obveščali in posvetovali. Vsakomur je bilo jasno, da je Italija cjrganizirala izgrede v Trstu in po drugih italijanskih mestih z namenom, da bi dobila primeren povod za nov izsiljevalni nastop pri zahodnih silah glede Trsta v zvezi s skorajšnjimi upravnimi volitvami v srednji in južni Italiji q zahtevo po izvršitvi tristranske iz-, jave z dne 20. marca 1948. Glede te izjave si je ves zahodni 'tisk na jasnem. To je najjasneje povedal sam ugledni londonski list 'Times s trditvijo, da spada izjava z dne 20. marca 1948 o vrnitvi vse-, ga STO-ja Italiji kot zgodovinska listina v arhiv! Diplomatski dopi-, snik agencije London Press Service poudarja, da tristranska izjava po pisanju jugoslovanskega časopisja ni za Jugoslavijo sprejemljiva podlaga za ureditev tako imenovanega tržaškega vprašanja: zato predlaga dopisnik, da je treba poskusiti doseči ureditev spora s sporazumom med Jugoslavijo in Italijo v skladu s prizadevanji angle-} ške vlade, na katera so pristale vse ostale sile. Tudi angleški list Manchester Guardian priznava, d.^ eahodne sile, čeprav vztrajajo iz razumljivih razlogov pri tristranski izjavi, ne vidijo nobene možnost} za Ujeno uresničenje zaradi jugoslovanske zahteve, da mora STO, ki je bilo ustanovljeno z italijansko mirovno pogodbo, obstojati v eni ali drugi obliki naprej. Isti list obravnava trezno tudi možnost lazdelitve STO-ja; priznava, da bi vključitev cone A v Italijo dejansko morda privedla do tega, da bi zadobila sedanja meja med obema conama videz trajnosti, vendar se zaveda, da bi taka rešitev težko kpga zadovoljila. Taka razglabljanja o možnosti razdelitve STO-ja v zvezi z verjetnim pritiskom na Jugoslavijo, da. bi popustila pred italijanskimi za, htevami, niso bila redka, ko je prišla vest o pripravljajočih se razgovorih v Londonu med Zedinjenimi državami, Anglijo in Italijo. Nastalim govoricam o popuščanju italijanskim željam po soudeležbi pri upravi cone A, celo o prihodu italijanskih čet v Trst, je napravilo konec uradno sporočilo angleškega zunanjega ministrstva z dne 27. marca: »Britanska, ameriška in italijanska vlada so sklenile, da bodo skupno preučile ukrepe v coni A STO-ja za dosego tesnejšega sode-, lovanja med njimi in krajevnimi o-blastvi v duhu prijateljskih odnosov, ki jih združujejo v atlantskem zavezništvu.« Prav isto sporočilo je podal iste-j ga dne v imenu ameriškega zunanjega ministrstva načelnik njegovega tiskovnega urada McDermott, Odgovorni ameriški politični krogi, ki dobro poznajo položaj v Tr^ stu, so poudarili, da se londonski razgovori ne bodo nanašali na med-, narodne določbe, ki urejajo življenje A področja STO-ja, ker se bodo omejevali zgolj na vprašanja njegove uprave v namenu, da u-i skladijo odnošaje med ZVU in krajevnimi oblastvi. Izključili so pa takoj možnost prihoda italijanskih čet na Tržaško. V tem smislu piše tudi New York Times z dne 28. marca. Prvotno zaskrbljenost našega življa na Tržaškem so namah razblinile vesti o zanimanju vse jugoslovanske javnosti za našo usodo. Jugoslovanski narodi so dokazali svojo solidarnost s Tržačani s številnimi javnimi shodi in manifestacijami, ki so vsemu svetu pokazale veliko jugoslovansko privržen nost do STO-ja. Manifestacije za T.rst v Beogradu so celo presegle zgodovinske manifestacije 27. marca 1941. leta! Slehernega tržaškega, Slovenca so pa naravnost ganile veličastne manifestacije po vseh večjih in manjših krajih Slovenije. Vse manifestacije so bile v znamenju gesla: »Brez Jugoslavije se vprašanje STO-ja ne more rešiti!« Krepi nas zavest, da v težki borbi nismo sami! Tržaški dogodki so močno odjeknili tudi na zasedanju Ljudske skupščine v Beogradu, pred katerC, dalje«, »Osebnost in znanje«, »Sest ameriških romanopiscev« in »Problemi sodobne etike«. Zadnji treh tečajev bo trajal od 1. do 28. septembra in bo obravnaval »Gospodarske probleme ameriškega življenja«. Za vsa podrobnejša navodila naj se oni, ki se za te tečaje zanimajo, obrnejo na Zavezniško čitalnico. Cas za vlaganje prošenj je do 7. aprila 1952. Ameriški seminar v Salzburgu Prvi tečaj o »Teoriji in praksi o odnošajih v Združenih državah« bo od 28. maja do 26. junija. ■Nato bo sledil tečaj, ki bo traja! Rdeča iogika v Dolini Zopet imamo primer tipične rdeče logike, ki ga je že prej objavil Katoliški glas. V Dolini so nameravali prirediti velik slovenski večer. Glavna točka večera bi bila; pevski nastop komornega zbora Skrjanček. Radi verjamemo, da bi bil to res velik slovenski večer, saj vemo, da Dolinčani zelo ljubijo petje, in tudi vemo, kako radi so ;.e udeleževali prejšnjih podobnih prireditev. Ker je dolinska župna dvorana premajhna za take velike prireditve, zato je dolinski župnik prosil za prostor v Jerzogovi dvc.» rani. ki jo imajo trenutno v najemu babičevci. Gospodar je izrecno dovolil in zato so prireditelji že vložili prošnjo za dovoljenje pri pred* sedništvu cone. Toda kaj se je zgodilo? Predstavnik dolinskih babi? čevcev je par dni pred nastopom gladko odpovedal dvorano z motivacijo: »Ker bazoviški župnik ne da cerkvene dvorane za naše prireditve, zato mi v Dolini ne damo dvorane za slovenski večer!« .In tako toliko pričakovanega slovenskega večera v Dolini ni bilo. To je na,novejši primer rdeče pameti na Tržaškem. Kulturni incident je povzročil povsod veliko kritike. Soglašamo s poročilom v drugih listih, da lastnik dvorane lahko napravi kakor hoče, a nikakor ne razumemo postopanja dolinskih babičevcev in njihovega vodstva, ki se gladko postavi proti volji gospodarja! Tega niso razumeli tudi Dolinčani, ki so jih babičevci na vse načine vabili na svoj literarni večer, ki naj bi bil namesto najavljenega slovenskega večera. Literarnega babičevskega večera v Dolini pa ni bilo, ker ni bilo udeležencev! Tako so vaščani najlepše odgovorili na nasprotovanje, ki ga je povzročil proti slovenskemu večeru krajevni babičev-ski odbor. Vsi pametni se smejejo tej rdeč*, logiki! Lastnik dvorane na Krast*, ne ugodi rdečim vsiljivcem in zato trpijo Slovenci v Bregu! Lepa lo! gika, res vredna šole pod hrastom! Sicer smo pa mnenja, da ta rdeča lekcija zavedni Dolini veliko bolj koristi kakor škodi! podjetje, da je odurno zapostavljanje slovenskih potnikov najlepše spričevalo hvaležnosti in olike do potnikov, od katerih on sam živi?! Ker predvidevamo, da se bo borba proti zapostavljanju slovenskega naroda na avtobusnih prfcgah — zaradi trme podjetnika in hudobije morebitnih njegovih iredentistično nastrojenih napihovalcev, se že danes obračamo na vse slovenske politične skupine in občinske svete našega podeželja, da nas v tej nepopustljivi, toda pravični borbi za obrambo napadene časti slovenskih potnikov vsestransko in energično podpro. PROTEST Re^entabra in Zgonika (Nadaljevanje s 3. strani) jetje „La Carsica" in naše pravice Našo javnost smo že nekajkrat opozorili na vlogo, ki jo igra prevozno podjetje »La Carsica« pri samovoljnem, nasilnem poitalijančevanju naših krajev in vasi, zato je naš namen nasloviti danes nekaj temeljnih vprašanj podjetju samemu, in sicer: a) S čigavimi žulji se vzdržuje in uspeva prevozno podjetje »La Carsica«? b) Ali so kraji odnosno vasi, s katerimi vzdržuje podjetje prometne zveze, italijanski? c) Ali so potniki, ki se dnevno poslužujejo Božičevih avtobusov, morda Italijani? Ker smo prepričani, da nam Slovenec g. Božič na vsa stavljena vprašanja ne more odgovoriti drugače, Ifot mu — upajmo — zdrava slovenska logika narekuje, se ga dovoljujemo vprašati, kdaj bodo na njegovih avtobusih visele tablice s slovenskimi napisi? 'Ali mislila g. Biožič in njegovo 'Podpisani zahtevamo, da se razpišejo čimprej volitve za obnovo občinskih svetov in v druge organe cone na podlagi proporčnega volilnega sistema. Istočasno ugotavljamo, da so zadnji dogodki nujna posledica zgrešene politike Zavezniške vojaške uprave, ki je podpirala šoviniste in iredentiste ter jim izročila vse vodilne položaje v upravi in gospodarstvu in vse to na škodo demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja, njihovih pravic, teženj in koristi. Zato zahtevamo, da se čimprej v bistvu uveljavijo določbe mirovne pogodbe z Italijo ter statut Svobodnega tržaškega ozemlja. Pridružujemo se akciji združenih Slovencev za zgraditev osrednjega Kulturnega doma v središču Trsta ter njihovim zahtevam, da se končno začnejo izvajati osnovne določbe mirovne pogodbe z Italijo, in to zlasti določbe o enakopravnosti Slovencev, ki so na tem ozemlju državni narod, kakor tudi njihovi zahtevi, da se razveljavijo fašistični zakoni in prizna Slovencem odškodnina za pod fašizmom utrpel^ škodo na kulturnem in gospodarskem področju. Izražamo pa nezadovoljstvo zaradi ponovnega zapostavljanja Slovencev, ker niste sprejeli Vi, gospod general, zastopnikov združenih Slovencev, temveč le Vaš pooblaščenec in namestnik major I. A. Kellett. Brihtna vprašanje tržaškega župana Dne 1. aprila je župan Bartoli z brihtnim vprašanjem prekinil medene tedne s kominformisti. ko je ;ostaviI kominformističnim občinskim svetovalcem jasno vprašanje-, »Mi povemo vsem, da smo za vrnitev Trsta Italiji. Zakaj ne poveste tudi vi tako odkrito svojega mnenja? Zakaj govori Vidali v Rimu in Bariju o Trieste italianissi-ma itd., ko pa pride v Trst tega sploh ne omeni več in privleče na dan zopet mirovno pogodbo, guvernerja itd.? Povejte tudi tukaj odkrito svoje stališče, da bomo vedeli za kaj ste!« Vabimo vas na AKADEMIJO slovenske nižje srednje šole v Trstu, ki bo v nedeljo 6. aprila 1952 ob 16. uri v Avditoriju. ‘Na sporedu je nastop mladinskega mešanega zbora, zborna recitacija, simbolična vaja, solo-ples in odlomek iz Golijeve mladinske igre Ju r č e k v priredbi M. Globočnika. DAROVI: E. Z. iz Skednja daruje 1.000 lir.za S D D ‘v počastitev spomina dr. Justa Pertota. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarn« »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 iti od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 m Deske smre- IZ B P ] I | ,oue ^ kmetovalci | snove in ir- podjetnih! « dth trame In makete nudi najugodneje GALEJI TEL.--------------------- 90441 TRST Vlai« Sonnino, 2 4 Lovci pozor! Kune belice ECune zlatice kupuje po najoišiih dneonih cenah Krznarstvo illaska TRST, ul. S. Lazzaro 13-1. te!. 5650 TRGOVINA /rej//, UL O. Vi J t-mF'..JMW WM d »ULEJTi: Sl IZLOŽBE! i ta URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VB LIK A IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plir>, elektriko, les in premog, najboljši'c znamk - Električne hladilnice inhladil-tiice na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristala Prvovrstni posrebreni pribor in z nerjavečega jekla -Bse za gostilne, bare, dom in kuhinjo pri tordki Plačilne olajšave KERŽE TRST - Trg Sv. Ivana S (Piazza S. Giovanni) - Tel. 50-19 — Podjetniki in zasebniki? Na nooo ustanooljena Agencija CELEVIITAS TRST - Ulica Torrebianca št. 29 - Tel. 64-78 Vam v najkrajšem času oskrbi vse mogoče listine, potrdila, potne liste, vizume, anagrafske izvlečke, prevode v in iz tujih jezikov, overovljenje uradnih aktov, preglede zemljiških aktov in drugo. Daje pojasnila in izpolnjuje prijave »V a n o n i« Vse v najkrajšem času in po nizkih cenah! Slovenci, se Vam priporočamo! ALOJZ NOVLIAN Maipu 450, Buenos Aires - Argentina sprejema naročila za darilne pakete, za cele vreče moke, riža, sladkorja, kave, testenin, fižola turščne moke, gresa, orodja, železnine, -tekstilij, strojev, radio bicikljev, usnja, obutve, zdravil, semen, raznih materijalij, ki se pošljejo iz prostega skladišča v Trstu v Jugoslavijo....Zahtevajte cenik ! IHaaazzini dei Corso TRST - Corso I Velika izbira vzorcev in barv / k / elegantnih damskih pomSadnili plaščev čiste volite po 19. lir