Celje - skladišče D-Per
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE	LETO XXXVI - ŠT. 19-20 - 31. OKTOBER 1986
VELIK DELOVNI USPEH
Naši termokontejnerji v Sovjetski zvezi
V	sredo, 1. oktobra so delavci naše tovarne energetske opreme slavili pomemben delovni uspeh. Tega dne so namreč s pomočjo prevozniške organizacije TRANSPORT Krško odpremili s posebnimi tovornjaki - vlačilci tri prestavljive kontejnerje izvenstandardnih dimenzij (3,6 x 3,6 x 13,6 m) za kupca v Sovjetski zvezi.
V	dva kontejnerja so delavci šentjurske tovarne vgradili kotla zmogljivosti 4 G ccal/h in predstavljata prestavljivi kotlovnici, tretji, prav tako prestavljivi kontejner pa služi na pripravo vode, ki obsega diferizacijo s filtriranjem in regenerizacijo z mehčanjem.
Naši sodelavci so naročilo realizirali v izredno kratkem času, saj je od podpisa pogodbe, izdelave projekta, tehnične dokumentacije, nabave materiala in raznih potrebnih elementov, izdelave kotlov s pripadajočo opremo, montaže, preizkusa in finalnih del minilo slabih pet mesecev, kar je za tovrstna dela izredno malo in zato vsekakor predstavlja pomemben delovni uspeh, hkrati pa potrjuje dejstvo, da k že uveljavljenim proizvodom dodajamo nove, s katerimi počasi, vendar vztrajno, prehajamo v bolj zahtevno proizvodnjo, to pa je tudi edina prava pot, ki vodi naš kolektiv iz težav oziroma k pre-struktuiranju in obnovi proizvodnega programa celotne DO.
Če bomo vsi vestno in odgovorno delali, bomo hitreje in brez večjih odrekanj dosegli gospodarsko in družbeno trdnost.
Lahko je tudi tako
Prav in lepo je, da kdaj napišemo kakšno besedo tudi na račun urejenega okolja naših delovnih prostorov, saj v njih preživimo dobršen del življenja, oziroma kar tretjino dneva.
O urejenosti oziroma predvsem o neurejenem okolju v našem, glasilu kar pogosto pišemo oz. v zvezi s tem objavljamo »nadležne« fotografije. Ponavadi se potem stanje uredi, žal pa le za kratek čas, nato pa je vse po starem. Lahko bi dejali tudi psi lajajo, karavana gre dalje.
Da pa vsepovsod le ni tako se lahko vsak dan, ob vsakem času prepričamo, če obiščemo obrat kovinske predelave v TOZD Posoda oziroma natančneje povedano oddelek prirezovalnica, katerega že vrsto let uspešno vodi naš sodelavec Jože Koštomaj.
Čeprav mu velikokrat očitajo, da je preoster in da je v svojem oddelku uvedel »železno disciplino« pa s strani njegovih »podrejenih« s tem v zvezi ni nobenih problemov oz. očitkov. Nasprotno, skoraj vsi v en glas zatrjujejo, da je tako edino prav in da si želijo, da bi jih v tovarni še kdo posnemal.
Upajmo, da bo temu res tako in da bomo lahko v kateri prihodnjih številk napisali, da so Jože in njegovi sodelavci le dobili konkurenco.
Jože Koštomaj je zvest našemu kolektivu že od leta 1946. V svoji bogati delovni karieri je prestal marsikatero težko preizkušnjo, tako, da mu red in disciplina nista tuja. Pogosto pravi, da je v ljudskem reku »pokaži kje delaš, pa ti povem kakšen si« veliko resnice. S svojimi sodelavci je dokazal, da je iz trte zvito opravičilo, ki ga pogosto navajamo češ, da je narava naše proizvodnje pač taka, da ni mogoče stalno vzdrževati reda in čistoče. Prepričan je tudi, da vse premalo razmišljamo o tem, da bi bilo z malo večjim prizadevanjem in odgovornostjo stanje lahko precej boljše in okolje vsepovsod v tovarni bolj urejeno.
OSREDNJA KNJ. CELJE
V smislu racionalizacije poslovanja, zmanjševanja podvajanja izvajalcev in večje centralizacije strokovnega znanja je bila pred dvema letoma izvršena centralizacija razvoja na nivoju DO, lani vse tržne aktivnosti, v letošnjem letu pa bo to izvedeno za področje operativnih pripravljalnih funkcij proizvodnje (tehnol. priprava, operat. priprava; prenos novih proizvodov v proizvodnjo, standardizacija itd.) v okviru novoformiranega področja za proizvodnjo. Seveda je potrebno vsa ta področja dela kot tudi operativno vodenje proizvodnje temeljito kadrovsko okrepiti, tudi z aktiviranjem notranjih kadrovskih rezerv.
Za dosego ciljev, vsebovanih v posebnih programih racionalizacije in saturacije poslovanja je DO že sprejela ali je pred sprejemom cele vrste organizacijskih in kadrovskih ukrepov, kot so:
-	Nadaljnje izvajanje prepovedi dodatnega zaposlovanja izven DO na vseh režijskih delih, razen na razvojnih in kreativno poslovnih delih VII. in
VI.	stopnje. Ukrep je bil sprejet na DS TOZD/DSSS v avgustu 1985.
-Z uporabo izdelane metode ugotoviti in izvesti možne premike kadrov iz režije v proizvodnjo v posameznih za to bolj primernih populacijah (tehnol. priprava, operat. priprava, proizvodna vodstvena režija, v DO izšolani proizvodni poklici v režiji) ter za premike znotraj same režije (na primer premiki neustrezno zaposlenih strojnih delovodij v proizvodno vodstveno režijo).
-	Po možnosti vse potrebne izvajalce z vključno V. stopnjo usposobljenosti kadrovati znotraj DO, kar pomeni mobilnost, kadrovski razvoj in zmanjšanje izvajalcev v drugih sredinah.
-	Ne kadrovati in s tem zapolnjevati morebitne manjke do plana na delih admin, tehnične režije ali z manj strokovnimi izvajalci.
-	Pri izdelavi plana za leto 1987 se takrat nezasedena dela admin, tehnične režije od V. stopnje navzdol črtajo iz planov, še posebej, če dalj časa niso bila zasedena.
-	Ob upokojitvah na delih vključno V. stopnje in navzdol po možnosti z racionalizacijami poslovanja ne nadomestno kadrovati. Enako velja za fluktuacijo.
-	Ob vsakem nadomeščanju ali dodatnem kadrovanju izvesti:
a)	analizo procesa dela ob upoštevanju kriterijev koristnosti in racionalnosti dela,
b)	analizo izvajalca (izvajalcev) tega procesa dela ob upoštevanju kriterijev kvalitete (usposobljenosti).
8.	Nadaljnje dosledno izvajanje politike kadrovanja, ki zahteva izpolnjeno zahtevano izobrazbo, izjemoma pa so možna odstopanja ob ugotavljanju z delom pridobljenih zmožnosti. Če ni ustreznih kadrov, potem bolje ne kadrovati. (Ukrep sprejet na DS TOZD/DSSS jeseni 1985).
9.	Posebej obdelati populacijo delavcev, ki za dve stopnji odstopajo od zahtev kvalifikacije in bi bili primerni za skladiščna dela - izobraževati in kadrovati.
10.	Kadrovati na visokostrokovna dela VII. in VI. stopnje res najboljše delavce v smislu stroke, ne pa da se na račun večkrat sporne »dolgoletne prakse« popravlja višina OD vsem po vrsti.
11.	Ne kadrovati proizvodnih delavcev ali delavcev proizvodne vodstvene režije v »čisto« režijo, razen če ne gre ob tem za šolanje ob delu (že dokončano ali skorajda dokončano) in s tem za osebni kadrovski razvoj.
12.	Ne kadrovati delavce do 40. leta starosti na dela, ki zahtevajo takšno strokovno usposobljenost, ki je ti delavci nimajo, ne da bi se ob tem zahtevalo tudi izobraževanje ob delu. S tem pride do kadrovske diferenciacije med izvajalci, tako z vidika nagrajevanja kot z vidika osebnega napredovanja.
13.	Zavestno duplirati izvajalce na določenih delih (posebej v proizvodni vodstveni režiji) z mladimi, šolanimi kadri, ki počasi prevzemajo delo.
MOTIVIRANJE IN STIMULIRANJE (NAGRAJEVANJE)
1. Napredovanje
DO EMO bo v bodoče dajala velik poudarek napredovanju kot enemu temeljnih motivatorjev za dobro delo ter kadrovski diferenciaciji glede na dosežene rezultate dela posameznikov. Zato je potrebno še bolj utrditi in dosledno izvajati že v letu 1985 postavljen sistem napredovanja, vgrajen v politiko nagrajevanja in v razvid del in nalog:
a) Horizontalno napredovanje
Horizontalno napredovanje ali »napredovanje« na istem delu je kot sistem dela uvedeno z novo metodo vrednotenja in je zaživelo z letom
1986.	Po tem sistemu je delavec razporejen v višji ali nižji razponski raz-
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
SATURACIJA, MOBILNOST IN FLEKSIBILNOST KADROV
Kot je že bilo prikazano, so kadrovske potrebe DO EMO v srednjeročnem obdobju 1986-1990 izredno velike, zato je pričakovati, da ne bodo v celoti zadovoljene s prilivom kadrov izven DO. Zatorej se bo potrebno opreti tudi na kadre znotraj DO, še posebej ob ugotovitvah njihove nepravilne izkoriščenosti in zato neučinkovitosti. (Velika decentraliziranost ključnih poslovnih funkcij in podvajanje dela ob decentraliziranosti razvojno-tehnološkega znanja).
Kadrovske rezerve znotraj DO je možno aktivirati z dosledno racionalizacijo samega poslovanja na vseh nivojih, tako da prihaja do saturacije oz. zmanjševanja izvajalcev na posameznih (predvsem režijskih) delih brez potrebnega dodatnega kadrovanja ali pa da se tako ugotovljeni kadrovski viški kanalizirajo kot kadrovska okrepitev na druga delovna področja. Za to pa sta seveda zelo pomembni mobilnost kadrov kot sposobnost in možnost premeščanja ter fleksibilnost kadrov kot preusmerjanja kadrov iz enih na sorodna ali povsem druga strokovna področja glede na njihovo usposobljenost in strokovnost.
Posebej za dosego fleksibilnosti kadrov, brez katere tudi sama mobilnost ne daje zadovoljivih rezultatov, so bili oz. se bodo pričeli izvajati določeni ukrepi. Tako se štipendiranje usmerja v razpis štipendij za programe (ne le za posamezne stopnje), pripravništvo se bo izvajalo v smislu interdisciplinarnega uvajanja v delo (kroženje po različnih delovnih sredinah), dan je izredno velik poudarek funkcionalnemu izobraževanju, prav tako pa je že uvedeno t. i. vertikalno napredovanje iz enostavnejših na zahtevnejša dela.
Kadrovski razvoj DO EMO v srednjeročnem obdobju 1986-1990
red v odvisnosti od njegovih delovnih rezultatov in rezultira v višjem ali nižjem osebnem dohodku. S horizontalnim napredovanjem se diferencirajo delavci po samoupravno sprejetih kriterijih, kot so znanje in izkušnje, prizadevnost, iniciativnost, inovativnost... Tako je v veliki meri vpeljan kriterij znanja v sistem OD.
b) Vertikalno napredovanje
Vertikalno ali t. i. stopenjsko napredovanje poteka s premestitvijo z manj zahtevnega ali manj odgovornega na bolj zahtevno oz. odgovorno mesto. To napredovanje nastopi zaradi potrebe po zasedbi dela in je delavec izbran za to delo ali pa zaradi ocene, da je delavec sposoben opravljati zahtevnejša dela. V drugem primeru gre za določeno odliko »delovnega usmerjanja«.
Stopenjsko napredovanje delavcev je mnogo starejša oblika napredovanja kot napredovanje na istem delu, vendar se z organizacijskimi dopolnitvami dograjuje in prehaja na nova področja dela. Takšno vertikalno napredovanje še poteka preko za to prilagojenega razvida del in nalog.
Kot zelo pomemben del vertikalnega napredovanja je usmerjanje oz. »priprava« perspektivnih kadrov za prevzem najodgovornejših nalog. Rezultati tega so že vidni v dokaj pomlajeni kadrovski strukturi na nekaterih področjih. Pri prevzemu najodgovornejših nalog so mišljena vodilna in vodstvena dela ter delo v projektnih teamih, ki jih DO v zadnjem času pospešeno uvaja.
2. Nagrajevanje
Verjetno je posebej materialno nagrajevanje še vedno najpomembnejši faktor motivacije in zadovoljstva pri delu, zato mu je bil dan že v letu
1985	in v prvi polovici tega leta izredno velik poudarek. Posebej pa leto
1986	pomeni prelomnico v uvajanju in utrjevanju naslednjih oblik nagrajevanja:
a)	V odvisnosti od rezultatov poslovanja vzdrževati kontinuirano rast OD na konkurenčni višini od ostalega okolja, tako v povprečju kot posebej za ključne visokostrokovne kadre. (Na primer v prvi polovici leta 1986 hitrejša rast OD že daje določene rezultate).
b)	Direktno stimulirati povečanje proizvodnje preko t. i. »odprtega sistema mase OD« za proizvodne delavce v odvisnosti od produktivnosti (preseganje norm).
c)	Še bolj utrditi že v letu 1981 uveden sistem ugotavljanja delovne uspešnosti (za režijo), ki preko konkretnih meril diferencira delavce glede na individualno ali skupinsko delovno uspešnost. Gibljivi del znaša od 90 % do 120 % na osnovo in takšna 30 % diferenciacija pomeni veliko stimulacijo za boljše delo.
d)	S prejemom nove metode vrednotenja v letu 1985 je bilo prevrednoteno težko proizvodno (specialistično) delo in visokostrokovno razvojno delo (od 8 do 20 %) na račun administrativno rutinskega dela. Takšna razmerja bomo vzdrževali tudi vnaprej s še večjim poudarkom na viso-kostrokovnih delih.
e)	Že omenjeno horizontalno napredovanje se v sistemu OD odraža v deferenciranih OD v odvisnosti od zahtevnosti in rezultatov dela (od 4 % do 40 %). To obliko bo DO EMO kot ena prvih v širšem okolju negovala in dopolnjevala.
f)	Kot direktna podpora politiki saturacije oz. racionalizacije poslovanja je bila samoupravno sprejeta stimulacija, da se za zmanjšanje vsakega izvajanja na delih, kjer dela več izvajalcev lahko nagradi ostale delavce, ki prevzemajo dodatne naloge z do 50 % OD delavca, ki se ne nadomešča.
Pojem ustvarjalnosti nikakor ne smemo enačiti z nakupom opreme in tehnologije, temveč predvsem s prizadevanjem in sposobnostjo delovnih ljudi za uvajanje lastnih izboljšav, da bi dosegli boljše ekonomske rezultate.
g)	V okviru že omenjenega ugotavljanja delovne uspešnosti je samoupravno potrjeno merilo »izkoristek delovnega časa« ki posebej stimulira produktivno delo oz. boljšo izkoriščenost delovnega časa. Na merilu bomo tudi v bodoče vztrajali, vendar ga bomo dopolnili v smislu nadaljnje zaostritve discipline, ker so rezultati leta 1985 in 1986 zelo vzpodbudni (zamujanje, odhodi z dela, odklonitve dela, itd.).
h)	Na vse možne načine vzpodbujati inovacijsko dejavnost ter jo tudi materialno podkrepiti s sprejemom novega pravilnika in uvedbo prikazovanja inovac. dohodka in OD na plačilnih kuvertah v letu 1986.
Kljub poudarku na materialni stimulaciji pa mora vedno bolj priti do veljave nematerialna stimulacija za dosežene delovne uspehe in za razvoj samoupravnih odnosov.
Med samoupravno dogovorjene oblike sodijo zlati znak EMO, plakete, pismena priznanja, predlogi za državna odlikovanja, itd., kar vse je urejeno v Pravilniku o odlikovanjih in priznanjih. Ta pravilnik je potrebno dopolniti in nato izvajati (I. kvartal 1987) v naslednjih bistvenih smereh:
-	uvedba natančne evidence,
-	večja selektivnost nagrad pri kadrih (dati težo nagradam preko manjšega števila),
-	vgraditi oz. vnesti nekatere nagrade s poudarkom predvsem na znanju in strokovno delovnih dosežkih,
-	usmerjeno informiranje o nagrajencih (Emajlirec, inovator meseca, leta, itd.).
Poleg tega je potrebno dolgoročno ustvarjati klimo v DO, ki ceni znanje in razvoj ter predvsem od vseh vodilnih in vodstvenih delavcev zahtevati uvajanje in izvajanje ostalih oblik motivacije, kot so: teamsko delo, projektno delo, ciljno vodenje s stvarnimi cilji, dopuščanje nasprotij, po-vezovanost strok, namen, izobraževanje, itd.
3.	Kvaliteta življenja
Dejavnosti na področju kvalitete življenja so pomembne iz dveh globalnih ciljev:
a)	Ob sedanjem padanju oz. stagniranju življenjskega standarda ali v odvisnosti od materialnih možnosti DO povečati določene materialne ugodnosti (socialno varstvo, družbeni standard, zdravstveno varstvo, rekreacija).
b)	Z naštetimi oblikami pridobiti in predvsem obdržati vse kadre.
Od vsega naštetega bomo dali v tem srednjeročnem obdobju poseben poudarek:
a)	Z urejanjem delovnih pogojev, ustrezno zdravstveno preventivo itd. znižati invalidnost od sedanjih 8,4 % na 7 % ter ob tem čim bolj produktivno in humano zaposliti vse invalide (na primer invalidske delavnice, rehabilitacija, poglobljene zdravstvene analize del).
b)	Izboljšati ekološke pogoje preko investicij v TOZD Frite, tehnološkimi dopolnitvami v emajlirnici TOZD Posoda, dobro obratovanje čistilne naprave, itd.
c)	Posodobitev prostorov obratne ambulante.
d)	Preko športnega društva DO vključiti čim več ljudi v organizirano rekreacijo.
e)	Izboljševati pogoje prihodov in odhodov na delo (organizirani prevozi, gibljiv delovni čas, itd.).
f)	Posebno pozornost posvetiti stanovanjski problematiki, kjer pa so možnosti DO na žalost zelo skromne (v preteklosti se je odvajalo 0,30 % od čistega dohodka za kadrovska stanovanja, v letu 1986 so prazna na razpolago 3 kadrovska stanovanja, skupni fond teh stanovanj je 30).
V tem srednjeročnem obdobju (1986-1990) se bo za kadrovska stanovanja odvajalo 0,60 % od čistega dohodka (osnovo OD), kar je sicer 100 % več, še vedno malo. Planira se pridobiti 5 novih kadrovskih stanovanj in 8 po sprostitvi iz obstoječega fonda. V planu je tudi 10 stanovanj pri SSS občine Celje (2 letno) in bi bila potrebna širša družbena podpora za pridobitev večjega števila stanovanj.	(Konec na 4. strani)
Kadrovski razvoj DO EMO v srednjeročnem obdobju 1986-1990
4.	Informiranje
Ne glede na ves ostali pomen dobrega informiranja za učinkovito delo, dobre medsebojne odnose in učinkovito samoupravno odločanje, ki se ga zavedamo in ga bomo razvijali, je potrebno dati prvo prioriteto informiranju javnosti in delovnega kolektiva o vrednotah, o hišnemu stilu in razvojnih ambicijah oz. ciljih.
Preko raznih in čim bolj agresivnih oblik obveščanja in usmerjanja informacij (interno glasilo, javna sredstva obveščanja, novinarske konference, zbori delavcev, institucionalna propaganda itd.) je potrebno ustvarjati pozitivno mnenje o DO EMO in sicer navznoter predvsem o vrednotah, kot so delo, znanje, disciplina, stimulativno nagrajevanje itd.) ter navzven o tem, da je DO EMO odprta firma z jasnimi perspektivami in razvojnimi možnostmi, tako bi njen pozitiven image zagotavljal možnost organiziranega kadrovanja strokovnjakov.
Pri tem je posebna važna vloga DPO in DPS (izvršni svet, razvojni svet, zbor združenega dela itd.), da se izboljša negativna slika DO EMO iz predhodnih obdobij.
INFORMACIJSKI SISTEM
Med temeljnimi cilji na področju razvoja kadrov sodi tudi izdelava sistema spremljanja razvoja kadrov, kar je osnova za načrtovanje, usmerjanje in vrednotenje izvajanja razvoja kadrov.
Za izdelavo tega sistema je pogoj izdelan in utečen kadrovsko informacijski sistem z naslednjimi elementi: kadrovska evidenca, razvid del in nalog z vrednotenjem in osebni dohodki. Sistemizirane informacije o kadrih na eni strani in o delu na drugi strani, ki so že računalniško podprte in med seboj povezane, omogočajo hitre in kvalitetne informacije v slehernem trenutku.
Kadrovska evidenca kot element KIS je v naši DO vzpostavljena že vrsto let. Kadrovska zasedba strokovnih delavcev na področju dela s kadri tudi omogoča vodenje evidence o kadrih z različnih vidikov.
Od leta 1983 dalje pa se večji del kadrovske evidence obvladuje s pomočjo računalnika. Računalniško se obdelujejo vsi tisti podatki, ki so potrebni za razne analize, statistične obdelave in sploh za vodenje kadrovske evidence. Ta del evidence vključuje preko 80 podatkov o slehernem delavcu. Vsi ti podatki se redno ali po naročilu računalniško izpisujejo v obliki pregledov in tabel in se obvladujejo tudi preko terminalov interaktivno.
Vrsta drugih podatkov o delavcu se vodi ročno in na različnih mestih ter za različne namene.
Za uporabo teh podatkov pri načrtovanju in usmerjanju ter spremljanju razvoja kadrov, jih je potrebno selekcionirati, sistemizirati v enotno in stalno obliko in dopolniti osnovno kadrovsko evidenco.
V letu 1985 je vzpostavljena posebna evidenca inovatorjev.
Za strokovne delavce začetnike (pripravnike) in kandidate za delo z ljudmi, zlasti v proizvodnji - so zbrani podatki v t. i. psihološkem dosjeju, kjer so poleg psiholoških podatkov v ožjem pomenu zbrani tudi podatki o poti izobraževanja in dosežkih, delovni preteklosti in mobilnosti, zdravstvenem in socialnem statusu, ambicijah, interesih in ciljih.
Vsa leta DO EMO že računalniško obdeluje OD.
Za dopolnitev in računalniško interaktivno integracijo sistema bo DO izvedla naslednje naloge:
1.	Do konca leta 1986 bo vzpostavljena računalniška evidenca razvida del in nalog z vsemi najnujnejšimi podatki, kar predstavlja prvo fazo.
2.	Izdelana je že t. i. kartica dela z opredeljenimi potrebnimi podatki organizacijsko kadrovskega značaja in zdravstveno socialnega značaja, za katere ni smiselna oz. mogoča računalniška podpora. Postopoma bo ta kartica dela za vsako delo posebej izpolnjena v celoto do konca leta 1988 (ca. 1400 del v DO).
3. Do konca leta bo poleg že obstoječe uvedena dodatna interaktivna podpora kadrovski evidenci preko 2 terminalov.
4.	Za učinkovito izvajanje načrtovanega profesionalnega razvoja kadrov se bo za vse strokovne delavce V., VI. in VII. stopnje že obstoječa evidenca sistematično izpopolnila s podatki o delovnih uspehih, dodatnih aktivnostih itd. To bo zajelo ca. 500-600 delavcev in se bo pričelo sistematično uporabljati pri kadrovanju: evidenca bo za vse delavce končana do konca leta 1987.
5.	Na osnovi tako zastavljenih evidenc je možna interaktivna računalniška podpora integraciji podatkov na relaciji obračun OD, razvid del In nalog z vrednotenjem in kadrovsko evidenco tako, da bi hitro prišli predvsem do sumarnih primerjalnih podatkov za odločitve, kot na primer:
-	OD po stopnjah izobrazbe,
-	OD po poklicih,
-	spremljanje rasti OD po poklicih in delih, itd.,
-	primerjalni OD po TOZD po različnih kriterijih,
-	številna stanja in plani po delih po različnih kriterijih,
-	vrednosti pogojev dela v skupnem OD,
-	starostne strukture delovnih sredin,
-	kvalifikacijska odstopanja,
-	itd.
Poleg tega bo ta integracija omogočila poenostavitev in avtomatizacijo rutinskih delovnih postopkov kot so:
-	pisanje odločb,
-	računanje dopustov,
-	izdelava analiz,
-	itd.
V celoti bo ta projekt končan do srede 1987.
Iz naše zgodovine
Kot zanimivost danes objavljamo fotografiji, ki smo ju zasledili med brskanjem po našem fotoarhivu in ki sta nastali verjetno nekje okoli leta 1960.
Na zgornji je moč videti naš takratni vozni park, na spodnji pa bodo naši starejši sodelavci verjetno prepoznali voznike oziroma upravljalce teh vozil.
Od leve proti desni: Juteršek, Blatnik, Štor, Pristovnik, Pečnik, Ošep, Jakop in Pohajač.
Do kod v spreminjanju zakona o združenem delu
Pred okroglim desetletjem smo ob novih in v življenju nepreizkušenih določbah Zakona o združenem delu napovedovali temeljito preobrazbo odnosov in našega družbenega razvoja. Zdaj s priokusom trpkosti ugotavljamo, da so nekatere teh določb preveč toge, prepodrobne, pomanjkljive, zaviralne, preobsežne, moteče in še kaj. Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je te trditve potrdila, zlati pri organiziranosti združenega dela, normativni in organizacijski obremenitvi samoupravnega odločanja, pri delovnih razmerjih in pri odgovornosti za delovne obveznosti.
Ker bodo bodoče spremembe zakona zadele tudi nas, je vsekakor potrebno nekaj spregovoriti tudi o tem. Nanašale se bodo zlasti na samoupravno odločanje delavcev v združenem delu, nekaj pa tudi na zaposlovanje in delovna razmerja.
Odločanje z
osebnim
izjavljanjem
Kritična analiza je poudarila, da naj bi v spremembi Zakona o združenem delu natančneje določili neodtujljive pravice odločanja z osebnim izjavljanjem, da o istem vprašanju ne bi odločali večkrat.
462. člen Zakona o združenem delu navaja, da je treba o vseh neodtujljivih pravicah odločati z osebnim izjavljanjem. Ker sprememba tega člena v tezah ni predvidena, bi ga bilo treba dopolniti vsaj z določilom, da se štejejo za neodtujljive pravice globalne odločitve. Taksativno (poimensko) naštevanje pravic za odločanje z osebnim izjavljanjem seveda ni možno.
Spremembe pri referendumu predvidevajo, da bi v bodoče na njem odločali o:
-	sporazumih o združitvi v temeljno, delovnO ali sestavljeno organizacijo,
-	spremembah v organiziranju osnovne organizacije,
-	statutu temeljne, delovne in sestavljene organizacije,
-	aktih o skupnih temeljih za srednjeročne plane temeljne in delovne organizacije,
-osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
-	sklepih o odpovedi pra-
vice do povračila združenih sredstev in o,
- drugih zakonsko določenih primerih.
Referendum naj bi bil razširjen na statusne spremembe, torej bi bila taka rešitev ostrejša od prejšnje. V tezah pa ni rešen problem aktov o delitvi dohodka, čeprav so prav ti osnova gospodarjenja z na novo ustvarjeno, vrednostjo. Poudariti je treba, da bi z referendumom na tem področju sprejemali le načela, izvedba pa naj bi bila prepuščena delavskemu svetu. Rok za ponavljanje referenduma naj bi se skrajšal na 60 dni.
Po predlogu iz kritične analize naj bi izključili možnost sprejemanja splošnih aktov na zboru delavcev. Njegova vloga pa v 464. členu zakona ni spremenjena. Da bi odpravili zadrege, bi morali natančno določiti, katere odločitve naj bi sprejemali na zborih delavcev. Določbe o zboru delavcev pa bodo dopolnjene z navedbo, koliko glasov bo potrebno za sprejemanje odločitev. Vprašanje je, ali naj bi bii tak kvorum potreben le za sprejemanje posamičnih odločitev, ali tudi pri dajanju smernic delegatom.
Pri delovanju zborov delavcev in delegatskega sistema so predvidene nekatere dopolnitve, ki najbrž ne sodijo v Zakon o združenem delu.
V kritični analizi je bilo poudarjeno, da je treba okrepiti delo in vlogo delavskega sveta.
Ker gre za povezavo delegacij z zbori delavcev in organi v ozdu, bi jih lahko zajeli v samoupravne splošne akte. Nekatere stvari pa so rešene že z volilnimi zakoni (na primer delegatske konference in gre torej spet za prenormiranost v predlaganih rešitvah.
Delavski svet
V kritični analizi je bilo poudarjeno, da je treba okrepiti delo in vlogo delavskega sveta, zlasti pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov in usklajevanju dela delegacij na ravni delovne in sestavljene delovne organizacije. Uveljaviti bo treba načelo skupne odgovornosti in skupnega gospodarjenja. Nesoglasja v delavskem svetu naj bi reševali s pravili, ki veljajo za sprejemanje skupnih temeljev planov.
Glede pristojnosti delavskega sveta v tezah za spremembo zakona ni bistvenih sprememb. Posebno je poudarjeno le odločanje o vseh vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje z delom in poslovanjem delovnih organizacij in delovnih skupnosti. Predviden je tudi namestnik člana (delegata) delavskega sveta.
Poslovodni organi
Omenjena je bila zahteva, naj bi se povečala samostojnost poslovodnega organa. Zlasti v tozdih naj bi se obvezno spet uveljavil individualni poslovodni organ (direktor), razen v primerih, ko zakon izrecno predpisuje drugače. V zvezi z imenovanjem poslovodnega organa (504. člen zakona) je predvideno tajno glasovanje delavskega sveta. V razpisni komisiji naj ne bi več delovali predstavniki družbenopolitične skupnosti, razen kjer bi zakon to izrecno določal. Odgovornost individualnega poslovodnega organa naj bi se krepila zlati pri izvajanju skupne politike delovne organizacije. Poročanje individualnega poslovodnega or-
Kritična analiza je poudarila, da naj bi v spremembi Zakona o združenem delu natančneje določili neodtujlive pravice delavcev in zagotovili tak način odločanja z osebnim izjavljanjem, da o istem vprašanju ne bi odločali večkrat.
gana bi moralo biti podrobno predpisano v samoupravnih splošnih aktih.
Novosti so predvidene tudi pri razrešitvi poslovodnega organa za primer, če delavci ne bi sprejeli njegovega poročila in ne bi bili uresničeni interesi delovne organizacije ali tozda. Možnost pobude o razrešitvi poslovodnega organa bi se razširila na delavski svet in poslovodni organ delovne organizacije. Mnenje občinske skupščine in sindikata, bi bilo pri takih pobudah po-
Delo zagotavlja vsakemu delavcu določen družbeni položaj in s tem tudi njegovo vrednost ter pomembnost v družbi.
trebno le, kjer bi bilo tako predpisano z zakonom. Odgovornost poslovodnega organa bi bila dopolnjena še s tem, da bi odgovarjal za pravilne strokovne odločitve, sprejete skladno z zakoni in samoupravnimi akti.
Samoupravni splošni akti
V spremembah Zakona o združenem delu je predvideno tudi, da samoupravnih slošnih aktov po novem ne bi spreminjali vedno na način, kot so bili sprejeti. Zdaj je namreč za vsako najmanjšo spremembo potreben referendumski postopek, to pa je drago in tudi dolgotrajno.
Predvidoma bodo ustanovljena tudi razsodišča za vprašanja družbenih dogovorov in njihovih kršitev. S tem bi uvedli poleg družbenopolitične odgovornosti tudi materialno odgovornost udeležencev. Družbene dogovore naj bi dopolnili tudi z določilom, da lahko udeleženci opozarjajo drug drugega na uskladitev njihovih splošnih aktpv s sklenjenim dogovorom. Če podpisnik ne bi ravnal skladno z dogovorom, bi o tem odločalo sodišče združenega dela, Enako naj bi ravnali tudi pri samoupravnih sporazumih.
NASI JUBILANTI V LETU 1986
NAGRAJENCI ZA DOLGOLETNO DELO
Kot je že v navadi ob tem letnem času, tudi letos objavljamo v našem glasilu seznam vseh sodelavcev - nagrajencev, ki v 1986. letu praznujejo delovni jubilej.
Letos je spisek nekoliko daljši, kar je posledica nekoliko spremenjenega »režima« podeljevanja nagrad, saj prejmejo poleg tistih, ki so že vrsto let zvesti našemu kolektivu, nagrado tudi sodelavci, katerih skupna delovna doba (ne glede na to v kateri OZD so predhodno združevali delo) v letošnjem letu znaša deset, dvajset, trideset in več let. Seveda so jubilanti upravičeni do nagrade samo po enem kriteriju, razen v primeru, če je delavec dopolnil 25 let delovne dobe v EMO, za kar prejme tudi zlato značko.
Ker je zaradi tega večja možnost, da je prišlo pri izdelavi seznama do kakšne napake in je mogoče kdo pomotoma izostal oziroma, če gre za kakršno koli nejasnost v zvezi s praznovanjem delovnega jubileja vas prosimo, da to javite v oddelek kadrovske evidence - soba 16 do 10. novembra 1986.
TOZD FRITE
30 let
1.	COCEJ Olga
2.	HUDOURNIK Milan
3.	JUROVIČ Pavel
4.	LUKMAN Ivan
25 let
1. JOŠT Jože
20 let
1.	FIJAVŽ Jožefa
2.	JUG Franc
3.	PEČOVNIK Andrej
4.	VOUK Anton
10 let
1.	AGATIČ Stipo
2.	HODŽIČ Mehmed
3.	MANDIČ Bojin
4.	MESARIČ Srečko
5.	SALIHBAŠIČ Alija
6.	SAMARDŽIČ Sejad
1. 2. 1934 30. 7. 1929 11.7. 1933 12. 12. 1931
30. 12. 1935
6. 2. 1945 9. 2. 1939 30. 9. 1945 31. 12. 1928
15. 6. 1954 29. 9. 1951 2. 1. 1957 25. 1. 1955 18. 6. 1956 11. 2. 1957
		40. KUŠER Terezija	19. 9. 1931
TOZD POSODA		41.	KUKEC Katarina 42.	KUKOVIČ Ivanka	18. 9. 1936 3. 8. 1928
		43. KUMERC Alojz	6. 5. 1927
35-40 let		44. KVARTIČ Marjan	3. 8. 1937
1. ARH Jože	28. 2. 1928	45. LIPAR Alojz	17. 5. 1935
2. ŠIBANC Ferdo	23. 5. 1928	46. LIPAR Edvard	13. 10. 1937
3. ČERNELČ Marina Marija	10. 3. 1937	47. GAJŠEK Stanko	2. 4. 1928
4. COKAN Ljudmila	20. 7. 1933	48. MAHNE Marija	28. 6. 1937
5. DVORŠAK Stane	22. 8. 1928	49. MAHNIČ Karolina	4. 12. 1939
6. GMAJNER Fanika	11.9. 1936	50. MAJER Peter	13. 2. 1936
7. GOLC Ljudmila	23. 8. 1930	51. MAK Pavla	30. 12. 1937
8. GRIČAR Marija	20. 1. 1937	52. MIKOLA Helena	14. 2. 1939
9. HROVATIČ Ana	12. 7. 1935	53. MIRNIK Magdalena	17. 3. 1936
10. KOPITAR Ivan	29. 4. 1928	54. NOVAČAN Jožefa	6. 10. 1939
11. LIHTENEGER Marija	3. 12. 1927	55. NOVAK Rafael	28. 10. 1926
12. MATIJAŠIČ Ivica	17. 8. 1932	56. OGRAJŠEK Jože	22. 2. 1937
13. POVŠNAR Berta	13. 6. 1934	57. PENIČ Danijel	26. 6. 1933
14. RAMŠAK Jožica	14. 4. 1935	58. PESTIVŠEK Marija	10. 6. 1934
15. VEBER Marta	27. 7. 1933	59. PETEK Vekoslava (+ 25)	26. 3. 1935
		60. PINTER Slavko	29. 7. 1934
30 let		61. POBIRK Karel	11. 10. 1936
1. ŠIBANC Mihael	24. 5. 1929	62. POGELŠEK Elizabeta	16.11. 1938
2. ŠOLINC Jera	11.3. 1937	63. PRELOŽNIK Ivan	3. 12. 1935
3. ŠORN Marija	18. 2. 1938	64. RAMŠAK Franc	21. 12. 1938
4. ČAKŠ Marjan (+ 25)	2. 7. 1935	65. RAVNJAK Štefan	21.12. 1934
5. ANTONIČ Zlatko	15. 5. 1932	66. RAZBORŠEK Veronika (+25) 16. 5. 1937	
6. BABIČ Jožefa	1.4. 1939	67. REGULA Jože	12. 4. 1935
7. BAJC Vladimir	9. 1. 1936	68. ROGOZ Ivana	25. 6. 1938
8. BAJEC Gabrijela (+ 25)	18. 10. 1932	69. ROŠER Ivan	11.12. 1933
9. BEVC Pavla	31.5. 1939	70. SAJNKER Milan	11.4. 1937
10. BOVHA Franc	12. 9. 1931	71. SIMONIČ Ivan	19. 5. 1933
11. BOŽIČ Ivan	26. 6. 1934	72. SMODEJ Jože	14. 2. 1936
12. BOŽIČ Mira	7.8. 1938	73. STEBLE Rozalija	14. 5. 1938
13. BREČKO Amalija	22. 9. 1940	74. TRČEK Feliks (+25)	14. 5. 1934
14. BREZNIK Miroslav	31.7. 1937	75. TURNIŠKI Miroslav	27. 4. 1931
76. VEBER Gabrijela	5. 3.
77. VEBER Jožefa	31. 1.
78. VEBER Martin	5. 11.
79. VODUŠEK Ernest	18. 12.
80. VREČER Marija	19. 9.
81. ZORE Rudolf	16. 7.
82. ŽUREJ Avgust	4. 8.
83. ZAVERNIK Vera	9. 1.
15. FIDLER Vlado	7.2.1935
16. FILIPIČ Vera	3.8.1931
17.	GAJSER Ana	11.3.1940
18.	GALUN Martin	4.10.1929
19.	GOBEC Štefan	29. 12. 1930
20.	GOLEMAC Sabin	11. 2. 1933
21. GRAČNER Martina	7.1.1932
22.	GROS Frančiška	30.7.1936
23.	HORVAT Franc	24.2.1937
24.	IRŠIČ Anton (+ 25)	27. 5. 1937
25.	IVANKOVIČ Terezija	22. 9. 1938
26.	JAKOPIN Ivan	7.1.1936
27.	JANDRIČ Marinka	10. 5. 1941
28.	KARNER Aleksander	18. 10. 1934
29.	KEBLIČ Anton	28. 12. 1928
30.	KLOPOTAN Marija (+25)	11. 11. 1932
31.	KMECL Marija	1.12.1938
32.	KOŠEC Marija	28. 6. 1938
33.	KOPRIVC Mihael	1.8.1932
34.	KORBAR Peter	27. 6. 1935
35.	KOTNIK Marija	28. 12. 1933
36.	KRAJNC Anton	17. 1. 1937
37. KRISTAN Jožefa	8. 3. 1937
38.	KROFLIČ Matija	17.2.1927
39.	KUŠER Anton	1.1.1928
25 let
1.	ARČAN Marija	31.8.
2.	BAJEC Gabrijela (+ 30)	18.10.
3.	BELINA Ana	17.5.
4.	BOROVNIK Marta	7. 3.
5.	COCEJ Terezija	23. 9.
6.	DEBELAK Erna	29. 6.
7.	DROBNAK Olga	11.7.
8.	FRIDAU Karl	29. 9.
9.	IRŠIČ Anton (+30)	27.5.
10.	JAZBINŠEK Martina	7.11.
11.	JELOVŠEK 'Edvard	1.11.
12.	JOŠT Adolf	27.3.
13.	JUG Justina	27.1.
14.	KLOPOTAN Marija (+30)	11.11.
15.	KOŠTOMAJ Roza	24.8.
16.	KORES Jože	8.9.
17.	KOVAČIČ Dragica	20. 10.
18.	KREBL Frančiška	25.2.
19.	LIPOVŠEK Alojzija	6.4.
20.	MARTINKO Rozika	1.12.
21.	MESARIČ Jožefa	19.3.
22.	MLINAR Angela	15.4.
23.	MRAVLJE Hedvika	22.	8.
24.	MUTEC Ivan	4.	8.
25.	NAPRET Silva	7.	6.
26.	NOVAK Frančiška	1.5.
27.	NOVAK Vilko	9.	2.
28.	OVTAR Anton	25.	9.
29.	PETEK Vekoslava (+ 30)	26.	3.
30.	PODGORŠEK Irena	19. 7.
31.	PUŠNIK Karl	12.8.
32.	RADAKOVIČ Danica	17. 7.
33.	RAJNIŠ Monika	2.	4.
34.	RAZBORŠEK Veronika (+30) 16. 5.
35.	RAZGORŠEK Nada	23. 1.
36.	REBEK Ljudmila	29.	8.
37.	REGULA Viljemina	25.	6.
38.	SELČAN Erna	8.	4.
39.	SOJČ Ana	6.	7.
40.	STROPNIK Ivan	3.	7.
41.	STROPNIK Ivana	30.8.
42.	TRČEK Feliks (+ 30)	14. 5.
43.	TRATENŠEK Julijana	8. 4.
44.	VELENŠEK Štefanija	14.12.
45.	VIDEC Terezija	24.	8.
46.	VODEB Terezija	8.	8.
47.	VODUŠEK Draga	19.9.
48.	ZAGMAJSTER Stanko	27.	4.
49.	ZEBEC Frančiška	30.	4.
50.	ŽABERL Genovefa	9. 12.
51.	ŽERJAV Jože	4.3.
52.	ŽNIDAR Helena	1.4.
53.	ŽNIDER Terezija	28.	9.
54.	ŽURMAN Milena	2.	6.
55.	ČAKŠ Marija (+30)	2.7.
56.	ŠTIMULAK Marija	2.	9.
20 let
1.	ŠELIH Terezija	6. 10.
2.	ŠOLINC Jakob	17.4.
3.	ŠTEFANIČ Frančiška	20.	9.
4.	ŠTEFANIČ Vera	8. 1.
5.	ŠTUBLER Anton	18.2.
6.	ČANDER Erika	26. 4.
7.	ČMAJE Ivana	21.4.
1943
1937
1932
1933 1937 1935 1932
1934
1932
1932
1935
1941 1934
1942
1938 1937
1937
1931
1943 1943
1939
1932 1942 1942
1942
1938
1940
1941
1932
1943
1943
1944
1945
1934 1944
1935
1935
1939 1944
1936
1941
1937
1944
1931 1939
1945 1945
1944
1945 1934 1945
1942 1945
1934 1945
1933 1945
1932
1938
1943
1939 1945
1935
1936
1949 1948
1936
1937 1937
1950 1936
8. ČORIČ Zdenka	11.12. 1946
9. ČRETNIK Franc	6. 9. 1944
10. AŠKERC Franc	2. 12. 1238
11. ARLIČ Hilda	28. 10. 1943
12. ARLIČ Ivan	25. 6. 1943
13. BAH Hernima	15. 10. 1949
14. BANOVIČ Jure	20. 12. 1942
15. BINCL Jožefa	29. 12. 1949
16. BOŽIČ Olga	13. 5. 1948
17. BRAČUN Viktor	6. 11. 1946
18. BRECL Antonija	7.1.1934
19. BUSER Štefica	13. 1. 1950
20. CENTRIH Danica	30. 10. 1946
21. CERAR Anton	29. 5. 1943
22. DOLAMIČ .Ivana	4. 9. 1934
23. DOLENC Štefanija	23. 11. 1940
24. FIDLER Vlado	7. 2. 1935
25. FILIPČIČ Marija	24. 8. 1945
26. FORJAN Štefanija	20. 11. 1946
27. FORJAN Ivan	8. 1. 1948
28. GAVEZ Helena	11.5. 1935
29. GERŠAK Ivan	14. 8. 1944
30. GERŽINA Julijana	10. 12. 1936
31. GLEŠIČ Ana	19. 7. 1949
32. GOLEJ Ana	15. 4. 1943
33. GOLEŽ Karl	29. 5. 1936
34. GOLOB Nada	7. 1. 1949
35. GORIŠEK Štefka	26.12.1935
36. GOVEDIČ Marija	9. 9. 1945
37. GRAŠIČ Antonija	9. 10. 1935
38. GUNZEK Franc	14. 2. 1949
39. HRŽENJAK Janko	12. 11. 1931
40. IVEC Jožefa	6. 1. 1939
41. JAGER Silva	25. 12. 1942
42. JAJČEVIČ Iva	29. 5. 1941
43. JAZBINŠEK Alojzija	18. 3. 1946
44. JECL Matija	28. 1. 1945
45. KATIC Hilda	19. 2. 1944
46. KNEZ Marica	29. 1. 1931
47. KNEZ Terezija	9. 7. 1946
48. KOŠTOMAJ Frančiška	28. 9. 1946
49. KOŠTOMAJ Vinko	26. 6. 1946
50. KOLARIČ Dragica	26. 7. 1946
51. KOLEŠA Ljudmila	6. 6. 1936
52. KOPITAR Marija	21. 10. 1940
53. KOPRIVC Karolina	30. 11. 1938
54. KORES Vekoslava	1.4. 1948
55. KORPNIK Stanislava	3. 2. 1941
56. KORUŽNJAK Sanda	20. 6. 1934
57. KOVAČ Ana	8. 2. 1941
58. KOVAČ Jožica	4. 3. 1948
59. KOŽUH Alojzij	8. 12. 1936
60. KRAJŠEK Marija	7. 12. 1944
61. KRAJNC Bogomila	7. 6. 1947
62. KRAJNC Božena	25. 12. 1947
63. KRAJNC Ivana	7. 2. 1950
64. KRAJNC Vincenc	21.7. 1941
65. KRESNIK Hedvika	31.8. 1942
66. LESJAK Helena	2. 4. 1950
67. LESKOŠEK Nada	10. 2. 1935
68. LESKOVŠEK Silva	13. 9. 1944
69. LESKOVŠEK Alojzija	13. 10. 1936
70. LUGARIČ Jožefa	8. 10. 1949
71. MATKO Julijana	31.3. 1945
72. MEŽNARIČ Vida	8. 6. 1940
73. MIKOLA Arminija	28. 1. 1949
74. MLEKUŠ Ferdinand	11.5. 1943
75. MURKO Jožica	27. 2. 1947
76. NOVAK Anton	1.1.1944
77. OBLAK Marta	8. 1. 1951
78. OBREZ Monika	4. 4. 1940
79. OCVIRK Justina	14. 6. 1942
80. OJSTERŠEK Franc	28. 3. 1941
81. PEŠAK Milena	3. 1. 1950
82. PIŠEK Franc	13. 1. 1948
83. PODJAVORSEK Maksimiljana 14. 9. 1949	
84. POHOVSKI Julijana	7. 1. 1945
85. RAMŠAK Pavla	14. 1. 1949
86. REZAR Terezija	16. 10. 1947
87. SAMEC Martin	10. 8. 1950
88. SELIČ Ivana	28. 9. 1947
89. SENIC Justina	29. 3. 1940
90. SLEMENSEK Rozalija	22. 2.	1940
91. TKALEC Ivana	21.4.	1944
92. TKALEC Josip	8. 1.	1943
93. VANOVŠEK Drago	18. 9.	1947
94. VODOPIVC Monika	5.4.	1950
95. VOGA Draga	28. 10.	1933
96. VOLAVC Jože	26. 4.	1938
97. VORŠNIK Karel	24. 10.	1942
98. VOUK Olga	2. 5.	1947
99. ZAJC Jože	8. 1.	1947
100. ZEME Ana	20. 7.	1939
101. ZORINIČ Andjelka	27. 8.	1942
102. ZORKO Vera	7. 12.	1949
103. ZORKO Veronika	27. 6.	1947
104. ZUPANC Štefanija	6. 12.	1948
105. ZVER Marija	8. 11.	1950
106. ŽABERL Ferdinand	29. 5.	1947
107. ŽAGAR Antonija	13. 6.	1936
10 let		
1. ŠARLOG Pero	30. 8.	1956
2. ŠKORNIK Marija	2. 11.	1948
3. ŠTOS Ladislav	14. 6.	1940
4. ČRETNIK Ana	30. 6.	1955
5. ALAGIČ Dušanka	3. 7.	1955
6. FARTELJ Jožica	10. 3.	1958
7. FLORJANC Herta	17. 6.	1960
8. FURMAN Milica	19. 10.	1958
9. GLAMOČANIN Milena	23. 8.	1954
10. GRAHOVAC Janko	10. 4.	1956
11. HOLCINGER Mirko	30. 8.	1955
12. HRANIČ Štefanija	5. 3.	1958
13. JANČIČ Avguštin	26. 11.	1957
14. JESENIČNIK Majda	13. 1.	1954
15. JOŠT Marija	7. 8.	1955
16. KLJUČARIČ Anton	13. 2.	1950
17. KOROŠEC Helena	16. 4.	1961
18. KOROŠEC Tatjana	10. 4.	1956
19. KRUŠLIN Josip	7. 5.	1952
20. KUNSTIČ Frančiška	18. 2.	1960
21. LAJIČ Radenka	11.9.	1955
22. KLANJŠEK Jožica	19. 2.	1958
23. LOZER Darko	8. 4.	1959
24. LUTOLI Jakup	25. 6.	1943
25. MALENČIČ Dušan	18. 10.	1954
26. MESARIČ Božidar	22. 3.	1950
27. MIR Marija	28. 6.	1947
28. NIKŠIČ Marija	2. 1.	1959
29. OVČAR Justina	29. 8.	1956
30. PERC Ančka	13. 7.	1957
31. PLOŠNIK Frančiška	1.10.	1950
32. PRATNEKER Dragica	6. 6.	1961
33. STEVANIČ Nedjo	3. 7.	1955
34. TOMAŠEVIČ Dragica	7. 1.	1957
35. VESELINOVIČ Veronika	17. 9.	1957
36. VODENIK Irena	1.9.	1949
37. ZALOŽNIK Srečko	2. 7.	1955
38. ZIDAR Vida	21. 6.	1959
39. ŽABERL Roman	3. 8.	1953
40. KOPRIVC Štefan	5. 12.	1956
TOZD ELEKTRONSKO-RAČUNSKI CENTER
25 let	
1. DIMEČ Jožica	6. 2. 1946
20 let	
1. DJURDJEVIČ Šalih	31. 12. 1935
2. KOŠTOMAJ Angela	24. 5. 1947
3. LUPŠE Ferdinand	3. 10. 1938
4. PESAN Amalija	2. 7. 1948
5. STANOJEVIČ Helena	11.8. 1945
10 let	
1. ŠKOBERNE Martin	11.11.1954
2. BELUŽIČ Cvetka	18. 9. 1950
3. BRGLEZ Stanislav	6. 5. 1953
4. LIPAR Anton	19. 11. 1955
5. OPRČKAL Helena	5. 3. 1959
6. PLANINŠEK Ana	21.6. 1954
7. ŽLIČAR Anton	14. 12. 1951
TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA 30 let	
1. ČEPIN Anton	2. 8. 1929
2. ARNŠEK Ivan	15. 7. 1935
3. BAUMGARTNER Mirko	29. 6. 1930
4. FLIS Vladislav	20. 6. 1938
5. HUDOURNIK Engelbert	24. 10. 1937
6. KAJBA Ivan	8. 3. 1937
7. KOŠEC Viljem	1.4. 1936
8. KOPINŠEK Vinko	8. 2. 1931
9. PERGAMAŠ Alojz	14. 6. 1932
10. VIDMAR Alojz	8. 4. 1938
11. VRBEK Alojz	9. 6. 1935
12. ŽVIŽAJ Danijel	2. 7. 1937
25 let	
1. BIZJAK Ivan-Friderik	7. 6. 1944
2. FIDLER Anton	13.1.1942
3. KRIČAJ Jakob	9. 7. 1938
4. VIDENŠEK Jože	19. 2. 1933
20 let	
1. SOLENIC Ivan	2. 6. 1939
2. GOLEČ Milan	17. 2. 1940
3. MAHNIČ Alojz	14.1. 1944
4. ZAKRAJŠEK Helmut	3. 3. 1944
10 let	
1. BEDNJICKI Marjan	26.5. 1956
2. BORŠIČ Franc	29. 8. 1957
3. DURONIČ Milovan	14. 4. 1951
4. GRUBAR Slobodan	7. 8. 1950
5. JOCKOVIČ Milovan	4. 8. 1956
6. PELKO Anton	10. 7. 1957
7. TAUZES Zvonko	11.4. 1957
TOZD ORODJARNA
35 let
1. RAZGORŠEK Alojzija	20. 6. 1928
30 let	
1. BOŽIC Franc	24. 1. 1940
2. DEKLEVA Jože	19. 8. 1929
3. DOBRIŠEK Jože	24. 2. 1928
4. HUDEJ Slavko-Alojz	4. 1. 1935
5. KENDA Silvo	14. 11. 1933
6. LIPOVŠEK Anton (+25)	1.1.1937
7. MAVRIČ Branko	29. 9. 1938
8. POBIRK Ladislav	6. 6. 1939
9. POVALEJ Štefan	4. 12. 1930
10. VODOPIVEC Robert	8. 3. 1932
25 let	
1. GUBENŠEK Jože	20. 12. 1943
2. KOROŠEC Herman	21.11.1943
3. KRIVEC Jože	8. 12. 1938
4. LIPOVŠEK Anton (+30)	1.1.1937
5. PIRNAT Maks	31. 10. 1942
6. TOMAN Ivan	20. 7. 1941
20 let	
1. HOJNIK Ivan	16. 5. 1944
2. KRAJŠEK Alojz	2. 9. 1943
3. MULEJ Franc	25. 1. 1936
4. RESNIK Janez	21. 12. 1942
5. ŽELEZNIK Martin	18. 7. 1938
6. KUNST Franc	23. 5. 1948
7. KRAMER Maks	14. 8. 1948
8. MLAKAR Miran	16. 9. 1948
(Nadaljevanje na 8. strani)
Nagrajenci za dolgoletno delo
(Nadaljevanje s 7. strani)
10 let
1.	GORENAK Milena
2.	GRUDNIK Izidor
3.	LAH Zlatko
4.	MEDVED Branko
5.	MULEJ Franc
6.	OBLAK Bogomir
7.	TREBIČNIK Ciril
3. 10. 1958 19. 12. 1958 22. 8. 1957 24. 9. 1950 6. 4. 1957 28. 4. 1954 10. 2. 1953
TOZD VZDRŽEVANJE -ENERGETIKA
30 let
1. ŠOLN Stanislav	10. 10	. 1926
2. ČMAJE Jože	20. 2	. 1934
3. BORLAK Franc	18. 12	. 1926
4. BRAČIČ Franjo	28. 11	. 1922
5. BRECL Ivan	11. 1	. 1931
6. FRANK Hinko	16. 4	. 1936
7. GLUŠIČ Ivan	9. 12	. 1931
8/GOLAVŠEK Andrej	6. 10	. 1938
9. HOFMAN Zlatko	23. 11.	. 1934
10. IVANČIČ llija	25. 3.	. 1932
11. JELENKO Alojz	30. 5.	. 1926
12. KNEZ Maks	20. 9.	. 1924
13. KRAJNC Adolf	8. 6.	1931
14. LEŠEK Franc	30. 10.	1934
15. MURKO Franc	3. 12.	1932
16. MAČEK Karel	2. 3.	1933
17. NAVODNIK Stane	27. 3.	1930
18. PONDELAK Ivan	16. 12.	1930
19. REGORŠEK Franc	2. 8.	1931
20. SENIC Viktor	1.7.	1933
21. TURNŠEK Anton	17. 1.	1933
22. VEBER Slavko	11. 1.	1927
25 let		
1. BELEJ Friderik	31.7.	1943
2. GABER Mirko	12. 1.	1939
3. KOROŠEC Silvester	2. 1.	1940
4. PETAN Marjan	2. 5.	1939
5. SKARLOVNIK Franc	12. 9.	1935
6. SKERBIŠ Franc	24. 10.	1939
7. ŽELEZNIK Olga	19. 12.	1942
20 let		
1. ŠLJUKA Šime	18. 8.	1937
2. BALS Cvetko	21.3.	1947
3. BOBNER Vinko	30. 6.	1939
4. DOBROTINŠEK Ivan	15. 5.	1935
5. HOHNJEC Zvonimir	7. 4.	1946
6. KOVAČ Franc	18. 11.	1946
7. MAJGER Anton	20. 5.	1939
8. PANGERL Franc	9. 2.	1938
9. POTOČNIK Alfonz	22. 7.	1945
10. SLAPNIK Franc	2. 6.	1945
11. UZAR Feliks	18. 4.	1930
12. RADANOVIČ Antun	6. 6.	1943
13. STROPNIK Rudolf	26. 2.	1943
14. STROPNIK Vladimir	28. 6.	1946
15. VEBER Anton	11.5.	1945
16. ZUPAN Stanko	11.11.	1935
10 let		
1. BRATINA Božidar	30. 7.	1956
2. HABJAN Miran	16. 10.	1948
3. JURKOVIČ Marjan	24. 1.	1953
4. MAČEK Cecilija	10. 11.	1934
5. OTOREPEC Slavko	21.9.	1952
6. POGLADIČ Franc	5. 3.	1954
7. POTECIN Milenka	15. 2.	1953
8. TEPEŽ Vojko	25. 10.	1955
9. VRABIČ Jože	25. 1.	1948
10. VRTAČNIK Vladislav	22. 2.	1952
11.	ZUPANC Anton	6. 4. 1943
12.	ŽIBRET Vladislav	31.1.1955
TOZD RADIATORJI 30 let	
1. ČENDAK Olga	10. 5. 1939
2. ARHANIČ Stjepan	6. 10. 1932
3. BRAČUN Vekoslav	24. 9. 1932
4. DEČMAN Franc	14. 2. 1935
5. GORJUP Ladislav (+25)	29. 3. 1933
6. GREGORC Jože	26. 1. 1932
7. JURGEC Janez	10. 12. 1930
8. KOJC Blaž	25. 1. 1935
9. KOROŠEC Alfonz	16. 4. 1934
10. KOTNIK Ciril	17. 3. 1933
11. KOŽELJ Franc	18. 10. 1935
12. KREBL Jožef	1. 4. 1935
13. KREMPUŠ Anton	27. 7. 1932
14. MERNIK Franc	9. 3. 1933
15. PESTIVŠEK Stanislav	12. 4. 1934
16. STRITIH Franc	23. 9. 1937
17. VERTAČNIK Franc	21.7. 1936
18. VRAŽIČ Martin	7. 11. 1929
19. STOJAN Štefanija	21. 12. 1933
25 let	
1. APAT Mihael	8. 7. 1941
2. BELAK Ervin	8. 5. 1943
3. GORJUP Ladislav (+30)	29. 3. 1933
4. KRAJNC Franc	15. 3. 1939
5. LAH Štefan	23.11. 1945
6. ZALOKAR Mirko	5. 11. 1936
7. ZORINIČ Josip	15. 6. 1938
20 let	
1. ČRETNIK Martin	20. 9. 1942
2. FELDIN Vincenc	23. 2. 1949
3. GOLOB Bogomir	7. 7. 1949
4. JEKL Marija	20. 10. 1938
5. MIJOŠEK Bernarda	4. 6. 1941
6. OGRAJENŠEK Marija .	2. 4. 1936
7. OPREŠNIK Srečko	16. 5. 1949
8. STEPIŠNIK Roman	22. 9. 1948
9. STOPINŠEK Silvo	17. 12. 1948
10. UTRANKER Ivan	30. 1. 1948
11. VERK Stanislav	23. 10. 1941
12. VIDEC Vendelin-Franc	16. 12. 1937
13. OCVIRK Matilda	28. 3. 1941
10 let	
1. KORZE Izidor	23. 10. 1954
TOZD KOTLI 30 let	
1. KAJTA Miroslav	6. 2. 1928
2. KOMERIČKI Edvard	30. 7. 1931
3. KOROŠEC Mirko	26. 12. 1936
4. LESKOVŠEK Valter	6. 5. 1931
5. REMUS Anton	10. 11. 1933
6. TACER Martin	9. 10. 1930
7. TOMINC Ivan	13. 12. 1937
8. TURNŠEK Vinko	1. 3. 1936
25 let	
1. MAJCEN Marjan	26. 7. 1938
2. PEVEC Ivan	15. 7. 1929
20 let	
1. ŽNIDAR Jože	2. 3. 1949
2. ERJAVEC Anton	22. 11. 1946
3. KOPINŠEK Stanislav	30. 10. 1944
4. KRIVEC Jože	12. 4. 1947
5. LENIČ Janez	14.	8.	1946
6. PECL Herman	28.	3.	1940
7. SENIČAR Jožefa	9.	4.	1939
8. REMENIH Rudi	4.	4.	1942
9. ZORKO Karl	31.	7.	1936
10. STROPNIK Franc	15.	4.	1928
11. SUHOLEŽNIK Marjan	26.	2.	1939
12. TANŠEK Milan	14.	6.	1948
13. VODEB Marjan	3.	1.	1950
14. VOGRINC Franc	29. 1	1.	1942
10 let			
1. BIKOŠEK Cvetko	22. 1	1.	1952
2. BOVHA Franc	22.	8.	1953
3. GOLOB Florjana	4.	3.	1951
4. HUNSKI Igor	23.	4.	1960
5. KUKOVIČ Drago	1.	6.	1951
6. LEŠEK Antonija	2.	5.	1947
7. MAJCEN Mirko	19.	1.	1958
8. MLINARIČ Jože	17.	3.	1949
9. PENIČ Jože	9.	2.	1960
10. PODVRŠNIK Franc	5.	6.	1947
11. REGORŠEK Srečko	20.	9.	1955
12. TOMPLAK Ivan	12.	6.	1955
13. VENGUŠT Ivan	6.	2.	1950
14. VENGUŠT Verica	1.	7.	1951
15. VUK Jožefa	3.	2.	1959
16. VUK Željko	19.	4.	1953
17. VANČEK Ivan	13. 1	1.	1951
18. ŽEKAR Roman	6.	9.	1956
TOZD EMOKONTEJNER
30 let
1. BREMEC Ludvik	20. 7. 1935
2. GRAJŽL Ivan	26. 3. 1937
3. KOŠEC Vinko	14. 1. 1931
4. KOSABER Alojz	7. 7. 1933
5. TKALEC Stjepan	13. 9. 1927
25 let	
1. GLUVIC Vlado	12. 2. 1938
2. KOMPLET Viktor	13. 7. 1943
3. KOVAČIČ Avgust	12. 8. 1944
4. PAVLIČ Frančiška	29. 9. 1946
5. KORPNIK Jože	28. 2. 1940
20 let	
1. ŠANTEJ Franc	8. 9. 1945
2. ŠTOR Franc	10. 9. 1939
3. ARLIČ Avgust	15. 7. 1935
4. ARTNAK Edvard	31. 3. 1944
5. DEŽELAK Silvester	1.1. 1949
6. GERČAR Helmut	30. 9. 1944
7. GRADIŠNIK Edvard	11.3. 1938
8. IRŠIČ Karolina	3.11.1941
9. JAKOPEK Ernest	30. 10. 1944
10. JERMAN Pavel	8. 12. 1936
11. KLENOVŠEK Miloš	20. 2. 1940
12. KRAMARŠEK Franc	8. 6. 1946
13. MIŠJA Edvard	21.8. 1944
14. OKROŽNIK Franc	16. 10. 1944
15. PERTNJAK Karl	23. 7. 1940
16. PODERGAJS Florjan	27. 3. 1938
17. ROMIH Ferdinand	30. 5. 1941
18. SAJNKER Jožefa	2. 3. 1942
19. STOPAR Ivo	26. 9. 1950
20. STRAMŠAK Franc	31.5.1935
21. SUŠEK Ida	3. 9. 1945
22. TURNIŠKI Miroslav	31. 10. 1936
23. VALENTIČ Drago	6. 12. 1942
24. ŽURIČ Radivoje	17. 4. 1935
10 let	
1. SMUČ Milan	7. 1. 1955
2. ČIKOJEVIČ Nedeljko	17. 5. 1956
3. BIGLEZ Branko	20. 12. 1954
4. CIRKULAN Zmagoslav	25. 7. 1956
5. COCEJ Peter	8. 7. 1956
6. DEŽAN Viktor	22. 12. 1956
7. GABER Martin	20. 8. 1955		28. KRIŽAN Marija	17. 10. 1936	34. MUHOVEC Darinka	3. 3. 1947
8. GOLOB Peter	15. 6.	1952	29. KUMER Magdalena	26. 1. 1941	35. MULEJ Hedvika	4. 4. 1940
9. JOSIPOVIČ Dane	2. 1.	1957	30. LEBIČ Maks	3. 2. 1933	36. PAJK Klotilda	1.6. 1949
10. KAMPLET Vinko	15. 1.	1956	31. LENKO Andreja	27. 3. 1937	37. PLEVNIK Ika	21.1.1944
11. LANGERŠEK Marija	13. 11.	1951	32. MACAROL Miran	10. 10. 1931	38. PODJAVORŠEK Majda	3. 5. 1951
12. LEBAN Branko	5. 12. 1955		33. MARKOVIČ Obrad	12. 8. 1933	39. PRELOŽNIK Olga	19. 4. 1950
13. MAČEK Frančiška	3. 12.	1950	34. ODAR Otmar	30. 7. 1930	40. PUSTEK Anton	28. 5. 1949
14. MIKOLIČ Alojz	25. 6.	1951	35. ORLČNIK Justina (+25)	12. 10. 1929	41. RADALJAC Vinko	1.6. 1938
15. MILIČ Božidar	12. 2.	1954	36. SCHMIDT Oskar	17. 3. 1934	42. RATEJ Jože	3. 2. 1940
16. PETROVIČ Jovo	12. 7.	1948	37. SELIČ Marija	7. 1. 1935	43. ROGIČ Mate	11.11. 1938
17. RIŽNAR Marjan	13. 4.	1957	38. STROPNIK Ivica	7. 6. 1939	44. ROMIH Anton	16. 8. 1945
18. SAJOVIC Ludvik	22. 10.	1953	39. TKAVC Sonja	16. 11. 1936	45. STRAŠEK Ivan	12. 5. 1943
			40. TREBAR Marko	19. 9. 1926	46. SVETINA Breda	26. 5. 1936
TOZD SERVIS IN TRGOVINA			41. VAJDETIČ Viktorija	4. 11. 1932	47. TOMIČ Milan	14. 3. 1938
			42. VIDENŠEK Peter	1. 5. 1937	48. TOVORNIK Friderik	15. 7. 1944
			43. VUKADINOVIČ Milica	28. 3. 1935	49. ULAMEC Ana	13. 3. 1940
30 let			44. VODEB Justina	29. 3. 1935	50. VALANT Stanislav	21.3. 1944
1. KOROŠEC Vili	30. 4.	1938	45. ŽUCKO Matilda	6.1.1936	51. ŽVIŽEJ Adolf	2. 3. 1944
2. REJC Edvard	2. 9.	1935	46. METLIČAR Martin	31.8. 1939	52. VOVK Marija	7. 9. 1943
			47. DUKIČ Peter	24. 1. 1936	53. VREČKO Anica	22. 7. 1950
25 let			48. KRAJNC Marija	20. 6. 1930	54. VRAČEVIČ Nadežda	23. 9. 1939
1. KOROŠEC Hedvika	25. 10.	1942	49. LANDEKAR Martina	31. 10. 1937	55. ZALOKAR Mihaela	18. 9. 1941
2. SUHOLEŽNIK Greta	17. 4.	1940	50. PODGORŠEK Alojz	30. 8. 1935	56. ZUPANC Peter	25. 6. 1950
3. TOMINC Erna	26. 9.	1942	51. POPOVIČ Marija	3.4. 1934	57. ADAMIČ Vladislav	23. 6. 1940
20 let		25 let	
1. ČERNEC Martin	4. 4. 1945	1. ŠKORNIK Stanislav	1. 10. 1939
2. ATANACKOVIČ Vaša	21. 2. 1936	2. ŠORN Milan	20. 7. 1939
3. CEKIČ Dobrivoje	3. 9. 1945	3. ŠTANTE Pavla	3. 4. 1945
4. JANIČIJEVIČ Dragan	11.4. 1936	4. ČERENAK Bernarda	9. 2. 1946
5. LOČNIKAR Martin	19. 9. 1941	5. BREŽNIK Ivan	9. 6. 1945
6. PILKO Jelena	17. 5. 1945	6. CENTRIH Hermina	11.5. 1944
7. SAVATIČ Radivoje	27. 6. 1942	7. GAVEZ Anton (+30)	7. 6. 1935
8. VIDMAR Gabrijel	28. 3. 1937	8. GUBENŠEK Karolina	22. 9. 1944
		9. IVANJKO Stjepan	15. 10. 1942
10 let		10. JURŠIČ Erika	6. 11. 1943
1. BIBIČ Anton	5. 8. 1951	11. KELHAR Marija	18. 12. 1941
2. JEVŠNIK Milena	8. 1. 1957	12. KOLAR Justina	18. 3. 1935
3. KLJAJIČ Niko	11. 3. 1957	13. KOŽUH Stanislava	31. 10. 1946
4. KNEŽEVIČ Nedo	13. 12. 1953	14. KRAMAR Silva	19. 11. 1940
5. KUČI Roberto	31. 5. 1957	15. LEBEN Justina	9. 3. 1943
6. TAŠKER Ivan	8. 4. 1954	16. MAVHAR Janez	1.5. 1929
7. URŠIČ Jože	29. 4. 1949	17. OBERSKI Franc	17. 3. 1940
8. VUKADIN Ivan	4. 3. 1953	18. ORLČNIK Justina (+30)	12. 10. 1929
9. VAVŽIK Josip	12. 7. 1947	19. PEPEL Ivan	6. 11. 1939
		20. RATEJ Rihard	1.4. 1940
SKUPNE SLUŽBE		21.	RAVNJAK Danijela 22.	SUHOLEŽNIK Erna	23. 6. 1937 29. 8. 1942
35-40 let		20 let	
1. DOBOVŠEK Jožica	23. 2. 1935	1. IVANČIČ Zmagoslav	22. 5. 1945
2. POŠMUGA Marija	24. 6. 1931	2. JEVŠINEK Ljubica	30. 8. 1947
3. PODERGAJS Doroteja	31.3. 1935	3. KMECL Erih	5. 1. 1944
4. GOGIČ Anica	10. 5. 1928	4. KNEŽEVIČ Slobodan	1.3. 1937
		5. ČANDER Nada	8. 1. 1948
30 let		6. ČEHAIČ Fikret	5. 5. 1940
1. HRUŠOVAR Jožefa	14. 3. 1940	7. AŠKERC Vera	16. 1. 1942
2. JANUŠ Vlado	21.6. 1931	8. AHAČIČ Ingeborg	8. 12. 1943
3. JAZBINŠEK Jože	2. 3. 1928	9. AHMETAŠEVIČ Muhamed	4. 8. 1924
4. JESENEK Ana	2. 4. 1939	10. BABIČ Karla	3. 4. 1944
5. KEBER Jože	20. 1. 1926	11. BABIČ Martin	19. 10. 1938
6. ŠKOFLEK Franc	17. 11. 1933	12. BASTIČ Marinka	20. 12. 1949
7. ŠPES Janez	25. 8. 1933	13. BRECL Silva	12. 12. 1947
8. ŠTRAJHAR Jože	18. 3. 1932	14. BREŽNIK Olga	5. 11. 1943
9. ČREŠNAR Jernej	5. 8. 1922	15. CAFUTA Rozalija	25. 3. 1945
10. ARNŠEK Vinko	29. 6. 1932	16. CERAR Marija	2. 7. 1948
11. BAJUK Ivana	3. 8. 1936	17. DUGANHODŽIČ Halil	8. 11. 1938
12. BANJEGLAV Marija	8. 8. 1932	18. FIJAVŽ Angela	2. 4. 1943
13. BOBINAC Zlata	14. 10. 1935	19. HEMPT Milena	16.11. 1948
14. BRGLEZ Majda	3. 1. 1937	20. KVAS Angela	17. 2. 1940
15. CESNIK Franc	31. 10. 1931	21. KOLAR Magdalena	21.5. 1950
16. DREU Zdenka	10. 2. 1933	22. KOMERIČKI Branislava	15. 7. 1947
17. FERANT Venčeslav	15. 9. 1931	23. KORAŽIJA Anton	3. 1. 1944
18. KROFLIČ Vladimir	22. 9. 1935	24. KOVAČIČ Jožica	20. 12. 1946
19. GALIČ Jovan	23. 10. 1930	25. KRAJNC Jožefa	5. 2. 1942
20. GAVEZ Anton (+ 25)	7. 6. 1935	26. PEČAR Štefanija	16. 12. 1943
21. GRDINA Ladislav	31.3. 1934	27. KOŠTOMAJ Marjan	27.11. 1949
22. GREGORC Rafael	17. 10. 1933	28. KREGAR Alojzija	4. 6. 1941
23. KOLŠEK Hubert	27. 6. 1943	29. KRISTAN Ivan	17. 6. 1936
24. KOS Zora	21. 10. 1928	30. KUMER Franc	31. 1. 1938
25. KRAJNC Maks	3. 9. 1932	31. LACKER Ida	12. 3. 1938
26. KRAJNC Martin	5. 9. 1937	32. MANSUTI Terezija	24. 8. 1942
27. KRESNIK Stanko	27. 4. 1929	33. MEDAKOVIČ Branko	19. 9. 1937
10 tet
1.	ILIČ Pero
2.	JEVNIŠEK Marija
3.	KERŠ Erika
4.	ŠANTEK Petromila
5.	ČUVAN Ladislav
6.	BRAČUN Marta
7.	BUNTEVSKI Svetozar
8.	FENDRE Franc
9.	GAČNIK Andrej
10.	GAZVODA Franci
11.	GOLČMAN Miroslav
12.	GRUBELNIK Jožica
13.	KOLAR Ivan
14.	KRAJNC Irena
15.	KRAJNC Irma
16.	LJUJIČ Radoje
17.	LONČAR Veronika
18.	LUSKAR Janez
19.	NAGLIČ Jakob
20.	OGOREVC Danijela
21.	PERGER Emilija
22.	PFEFERER Alenka
23.	PILIH Silva
24.	PONGRAC Elizabeta
25.	ROJC Danica
26.	TAMINDŽIJA Slavko
27.	TKALČIČ Irena
28.	VODEB Roman
29.	ZUPANC Roman
30.	ŽULIČ Drago
31.	FRANOVIČ Vojin
32.	LUDVIG Jurij
33.	VVITMAJER Franc
34.	Jerovšek Ljudmila
31.3.	1951 6. 9. 1948
27. 3. 1949
23.	5. 1945 31. 5. 1950
24.	7. 1951
29.	6. 1945 6. 1. 1952
29. 10. 1957 16. 3. 1945 4. 2. 1950
24.	2. 1950
22.	8. 1953
25.	8. 1955
2.	4. 1955 1.10. 1951
17.	12. 1956 10. 8. 1940
30.	8. 1948
23.	7. 1953
18.	10 1948
26.	6. 1949 24. 12. 1956
3. 10. 1955
21.3.	1948 23. 4. 1949 15. 1. 1957 25. 7. 1955
6. 4. 1955 3. 11. 1943 4. 3. 1948
3.	3. 1943
30.	5. 1952
31.	7. 1945
Drobne
zanimivosti
•	ČETRTINA SVETOVNIH REZERV LESA V SZ - V Sovjetski zvezi znašajo rezerve lesa 86 milijard kubičnih metrov, kar - po sovjetskih podatkih - predstavlja kar četrtino vseh svetovnih rezerv. Letni prirastek lesa v Sovjetski zvezi znaša 900 milijonov kubičnih metrov, medtem ko vsako leto posekajo le okoli 400 milijonov kubičnih metrov lesa.
•	NAJVEČ ZA POKOJNINE - Med sedmimi najbolj razvitimi državami zahoda Italija odmerja za pokojnine največji delež sredstev iz proračuna, kar 15 odstotkov, Francija 13, ZR Nemčija 12, vsi ostali pa mnogo manj, med 6 in 4 odstotki. Na koncu lestvice je seveda Japonska.
•	OLIVETTI SODELUJE Z IBM - Olivetti in »Decision Industries Corporation« sta se sporazumela za ustanovitev joint-venture za prodajo in oskrbovanje miniračunalnikov ter pomožnih priključkov na IBM sistem 3 X v Evropi. V sporazumu je predvideno, da Olivetti prevzame 51 odstotkov evropske dejavnosti »Decision Data«, firme, ki je že doslej združevala nekatere v Franciji, Veliki Britaniji, ZR Nemčiji in Belgiji in je lani iztržila 35,5 milijonov dolarjev (14,09 milijarde dinarjev).
•	REKLAMA SE VRAČA V ČASOPISE - Italijanski oglaševalci po nekajletnem navdušenju nad televizijskim medijem »spet« odkrivajo časopise in revije. Računajo, da bodo letos dali za oglase v tisku 200 milijard lir več kot lani, za oglase na televiziji pa samo 180 milijard več, (oglasi v tisku 1683 milijard, na televiziji 1996 milijard lir). Sicer pa je v Italiji 35 podjetij, ki porabijo za reklamna sporočila in akcije več kot 20 milijard lir na leto, 52 podjetij porabi do 20 milijard, 91 do 10 milijard lir, 4707 podjetij pa odšteje za reklamo vsako leto do 5 milijard lir.
•	BORZE V ZNAMENJU KAVE - V prvih dneh oktobra je poslovanje na svetovnih borzah surovin v znamenju kave, saj so cene kave v New Yorku padle na najnižjo raven v zadnjih šestih tednih potem, ko so se po poročilih o deževju iz Brazilije naglo povečale. Zmedo na borzah je povzročila tudi novica, da je Brazilija, ki je še pred dnevi kavo kupovala, kupcem mimo borze prodala precejšnje količine kave, kljub rahlim nihanjem pa se kava še najprej draži. Zanimivo je, da na trgu zmanjkuje kakovostnih vrst kave, kar skrbi kupce in pražarne, ki so sicer v zadnjem času imele nekaj več dela. Na trgu barvnih kovin so največje spremembe pri bakru. Zaradi velike ponudbe, ki je posledica manjših naročil na trgu potrošnih dobrin v ZDA, se je tona bakra pocenila za 7 funtov.
Največji svetovni izvozniki •
IZVOZ V MILIJARDAH DOLARJEV 1985 1. POLLETJE 1985: 2 POLLETJE 1986 1 POLLETJE

• SOVJETSKA TEHNOLOGIJA NA ZAHODU -Zelo malo je bilo doslej znano o izvozu sovjetskega znanja, čeprav je v mnogih zahodnih dr-
žavah cel kup izdelkov narejeno po sovjetskih patentih. Tako zdaj že okoli 20 zahodnih držav uporablja njene patente, od vseh prodanih licenc jih je kar tretjina prodanih v ZDA, Japonsko, Veliko Britanijo, Francijo in Italijo. Med mnogimi različnimi licencami, ki jih je SZ prodala na Zahod, je tudi licenca za sistem hlajenja visokih peči, z izparevanjem, ki ga uporabljajo že mnoge pomembne zahodnonemške firme. Japonska jeklarska firma »Nippon Steel« pa je z uvedbo te sovjetske tehnologije dosegla celo rekord pri dnevnem taljenju jekla. Sovjetska tehnologija za čiščenje vode pa je na primer Američanom prihranila okoli 55 milijonov dolarjev (22,55 milijarde dinarjev).
• MANJŠA RAST SVETOVNE TRGOVINE -Mednarodna blagovna menjava se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšala v primerjavi z enakim lanskim obdobjem in letom poprej. Izvoz kmetijskih pridelkov se je zmanjšal za 1 odstotek, medtem ko se je izvoz industrijskih izdelkov povečal za 6 odstotkov. Vrednost izvoza iz razvitih držav zahoda se je po9večala za 3,5 odstotka, iz držav v razvoju pa se je zmanjšala za 5,5 odstotka. Vzroki za manjši obseg svetovne trgovine so različni, predvsem je najpomembnejši vzrok manjša gospodarska rast v razvitih državah, ki so največji svetovni izvozniki. (M. F.)
SVETOVNA TRGOVINA
8
• BREZPOSELNOST V RAZVITIH DRŽAVAH SVETA-Julija letos je bila brezposelnost v razvitih državah sveta, v primerjavi z letošnjim junijem, v večini držav večja. Najbolj seje brezposelnost povečala v Belgiji, z 11,6 odstotka junija na 12,7 odstotka julija. Precej več je bilo brezposelnih tudi v Avstraliji, kjer je bil delež brezposelnih za 0,7 odstotne stopnje višji. Za 0,4 odstotne stopnje se je brezposelnost povečala v Kanadi, manjše povečanje brezposelnosti med letošnjim junijem in julijem pa so imeli še v Franciji, na Nizozemskem in na Japonskem, kjer je za 0,2 odstotni stopnji povečana brezposelnost pravzaprav presenetljiva, saj tako visoke mesečne brezposelnosti (2,9 odstotka aktivnega prebivalstva je bilo brezposelnega) že dolgo niso ugotovili. V Španiji in v Veliki Britaniji je ostal delež brezposelnih julija enak junijskemu, v Italiji, ZDA, Švici, na Švedskem in v ZRN pa se je malenkostno zmanjšal.
V primerjavi z lanskim in predlanskim julijem je bil letos delež brezposelnih v večini držav manjši. V zadnjih treh letih se je brezposelnost povečuje v Franciji, v Italiji in v Španiji. V Franciji je bilo julija leta 1984 med vsem aktivnim prebivalstvom 9,5 odstotka brezposelnih, lani seje
RAZPIS
INTERNEGA TEKMOVANJA FOTOGRAFOV -AMATERJEV,
FOTOKINO KLUB DRUŠTVA LT »EMO« CELJE-razpisuje interno nagradno tekmovanje za serijo 5 kom. črno - belih fotografij.
POGOJI TEKMOVANJA:
•	Pravico do sodelovanja imajo vsi člani društva Ljudske tehnike EMO Celje, do vključno fotoamaterjev I. klase. Minimalno število udeležencev je 10 avtorjev.
•	Tematika je predpisana, in sicer:
a)	portret,
b)	šport,
c)	delo,
č) pokrajina,
d)	prosta tema.
•	Vse fotografije morajo biti izdelane na gladkem papirju F = 9 x 14.
•	Rok za oddajo fotografij je 10. 11. 1986.
•	Vse do predpisanega roka prispele fotografije ocenjuje tričlanska komisija v sestavi:
-	tov. Ing. Vajdetič Jože - predsednik žirije,
-	tov. Korent Jože - član,
-	tov. Ahtik Leopold - član.
Ocenjevanje bo dne 15.11.1986, objava rezultatov dne 25. 11. 1986.
•	Žirija pri ocenjevanju ne bo upoštevala vseh tistih predloženih fotografij, ki ne ustrezajo pogojem razpisa.
•	Prve tri najboljše serije fotografij se nagradijo s praktičnimi nagradami.
1.	nagrada foto-material v vrednosti 500,00 din
2.	nagrada foto-material v vrednosti 300,00 din
3.	nagrada foto-material v vrednosti 200,00 din
•	Udeleženci tekmovanja dostavijo fotografije v Fotokino klub DLT EMO (tov. Končan K.) v zapečateni ovojnici, označeni z geslom. V posebni ovojnici je potrebno navesti ime in priimek avtorja za odgovarjajoče geslo.
Odbor
Fotokino klub LT EMO
delež že povečal na 9,7 odstotka, letos pa je že
9,9	odstotka Francozov brezposelnih. Še bolj se je brezposelnost povečala v Italiji, saj je v dveh letih z 12,6 odstotka delež skočil na 13,8 odstotka. V Španiji je ob sicer več kot petini brezposelnih med aktivnim prebivalstvom povečanje manjše. V Avstralije je bila julijska brezposelnost največja leta 1984, lani je bila manjša, letos pa se je spet povečala na 8,3 odstotka. Na Japonskem je, kot že omenjeno, julija letos brezposelnost dosegla 2,9 odstotka, lani pa je bila manjša, 2,6 odstotna, predlanskim pa tudi 2,9. V Veliki Britaniji je bila letošnja julijska brezposelnost sicer manjša kot predlanska, je bila pa julija lani brezposelnost še manjša, 11,3-odstotna.
Stalno je v zadnjih treh letih julijska brezposelnost padla v vseh ostalih državah. Delež brezposelnih se je najbolj zmanjšal v Belgiji in na Nizozemskem, kjer pa je sicer brezposelnost precejšnja. Brezposelnost je manjša še v Kanadi, ZDA in ZRN, pomembnejše pa je verjetno zmanjšanje na Švbedskem, za 0,9-odstotne stopnje in v Švici za 0,4-odstotne stopnje, kjer je sicer brezposelnost med najnižjimi, julija letos v Švici le 0,9-odstotna brezposelnost, na Švedskem pa 2,3-ostotna. (A. S.)
država	Delež brezposelnih med aktivnim
prebivalstvom (v odstotkih)
		junij			julij	
	1986	1985	1984	1986	1985	1984
Avstralija	7,6	8,7	9,2	8,3	8.2	8,8
Belgija	11,6	12,3	13,2	12.7	13.5	14,7
Francija	9,7	9.6	9,3	9,9	9.7	9,5
Italija	14,0	13,0	11,8	13,8	12,7	12.6
Japonska	2,7	2,6	2,8	2,9	2,6	2,>
Kanada	9,5	10.4	11.1	9,9	10,4	1 1,0
Nizozemska	14,6	15,5	17,3	14,7	15,9	17,1
Španija	20,4	20.1	-	20,4	20,0	
Švedska	2,4	2,5	2,7	? 3	2.6	.3 2
Švica	0,8	0,9	1.1	0,7	0,9	U
V. Britanija	11,7	11.3	12.5	11,7	11.3	12.6
ZDA	7,1	7.3	7,2	6,9	7.3	Tj;
ZRN	9,0	9,3	9,3	8,9	9,3	9.3
Naše črne točke
Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu septembru 1986
Dne 22. 9.1986 so bili pred disciplinsko komisijo DO EMO obravnavani naslednji kršitelji delovnih obveznosti:
TOZD POSODA
Slemenšek Marta - kraja - prenehanje delovnega razmerja; Cesnik Danilo - neopravičeni izostanek z dela - prenehanje delovnega razmerja; Juraja Damir - neopravičeni izostanek z dela -prenehanje delovnega razmerja; Boriš Zvonko - neopravičeni izostanek z dela - prenehanje delovnega razmerja; Mesarič Božo - zapuščanje del. mest in DO med delovnim časom ter uživanje alkohola - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 3 mesece; Štos Slavko - vinjen na delu - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 3 mesece; Krampušek Stanko - nepravilen odnos do dela in do nadrejenih - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 3 mesece; Jakob Alojz - zapuščanje del. mesta in DO med delovnim časom - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 6 mesecev; Nikolič Stanoje - fizični obračun - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 6 mesecev; Došen Soča -fizični obračun - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 6 mesecev; Mauher Milan - zapuščanje del. mesta in DO brez dovoljenja nadrejenega - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 3 mesece; Runjak Božica- neopravičeni izostanki z dela - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev; Križman Marjana - odklonitev del in nalog - javni opomin; Šket Branko - neopravičeni izostanki z dela - javni opomin; Petek Viktor - odklonitev del in nalog - javni opomin; Lamper Danijel - nepravilen odnos do dela in nadrejenih - javni opomin; Tovornik Stanko - neupoštevanje predpisov iz VPD - javni opomin; Drofenik Franc - neopravičen izostanek z dela - javni opomin; Čarkič Esad - neopravičen izostanek z dela - javni opomin; Koražija Anton - neopravičen izostanek z dela -opomin; Brumec Irena - nepravilen odnos do dela in nadrejenih - opomin; Ristova Katarina - neopravičen izostanek z dela-opomin; Pilko Danica - neopravičen izostanek z dela-opomin; Pogladič Franc - neresen pri delu - opomin; Oštir Branko - neopravičen izostanek z dela - opomin; Šramel Rober - neopravičen izostanek z dela - opomin; Ojsteršek Cvetka - fizični obračun - opomin; Ojsteršek Terezija - neopravičen izostanek z dela-opomin; Kvakič Mavlida-neopravičen izostanek z dela - opomin; Vurunič Mladen - neupoštevanje predpisov iz VPD - opomin.
DSSS
Kastelic Viljem - sprejemanje podkupnin - prenehanje delovnega razmerja.
Pravna služba
SPOROČILO NAŠEMU KOLEKTIVU
DRUŠTVO ZA POMOČ PRIZADETIM OTROKOM S CEREBRALNO PARALIZO CELJE NAM JE POSLALO ZAHVALNO PISMO:
Alojz Podgoršek odšel v zaslužen pokoj
Pred kratkim smo se po dolgih letih vestnega in požrtvovalnega dela poslovili od našega sodelavca Podgoršek Alojza iz službe kontrole kvalitete DSSS, ki je odšel v zasluženi pokoj.
Verjetno skoraj ni v našem kolektivu sodelavca, ki ga ne bi vsaj bežno poznal, saj je v vsej svoji delovni karieri to se pravi od leta 1954, ko se je zaposlil v naši delovni organizaciji, aktivno sodeloval tako na družbenopolitičnem, samoupravnem področju, kakor tudi pri vsakodnevnem izpolnjevanju delovnih obveznosti.
Bil je marljiv in vesten delavec, ki si je ustvaril med sodelavci velik krog prijateljev, saj je svoje bogate delovne izkušnje vedno rad prenašal na mlajše sodelavce.
Skratka bil je vsestransko aktiven delavec, ki ga bomo še kako pogrešali.
Ob njegovem odhodu želimo, da bi ostal takšen še naprej, da bi se v zasluženem pokoju dobro počutil in se od časa do časa spomnil sodelavcev in nas obiskal, kajti vedno nam bo dobrodošel gost.
Podgoršek Alojz (30.8.1935) - DSSS, sl užba kontrole kvalitete. Zaposlen v EMO od 1. 10. 1954 do 24. 3. 1956 ter od 10. 3. 1958 do upokojitve
EMO CELJE Mariborska 86
V imenu našega društva, se vam in vsem tistim, ki ste omogočili, da so lahko naši otroci preživeli teden dni ob morju, najlepše zahvaljujem. Hvala ker ste nam odstopili vaš dom v Crikvenici.
Vsi, ki smo se udeležili letovanja v vašem domu, smo se tam počutili prijetno.
Obenem bi se rada iskreno zahvalila v imenu vseh, ki smo bili v Crikvenici, tov upravniku lliji in kuhinjskemu osebju, za dobro počutje in dobro hrano.
Veseli bi bili, če bi našim otrokom še kdaj priskočili na pomoč, kot ste to storili letos.
S spoštovanjem
Angelca Piki
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
KADROVSKE VESTI
OD 1. 9. 1986 DO 30. 9. 1986 Sprejeti na delQ:
STRNAD Romana, BREZOVEC Zdenka, BABIC Džurdža, JEVŠNIK Marija, ŠPES Martina, AHTIK Darja, PECL Hermina, VOLF Jožica, LJUBIČ Božica, HRIBERNIK Bojana, VE-GEL Janez, GAJŠEK Stanislav, ŠARLAH Anton, LELJAK Goran, KOLAR Igor, KLJAJIČ Jožo, POVŠNAR Milan -vsi TOZD Posoda; ANDRINI Irena, HOHNJEC Sebastijan - oba TOZD Kontejner; ANDRINI Tatjana, DOBROTINŠEK Majda, KNEZ Janko, URANKAR Sašo, GABROVEC Marko, ŽOLGER Franc, ŠRAMEL Robert - vsi TOZD Orodjarna JUG Bojan, LEŠEK Jože, HOSTNIK Dušan, ZVONAR Bojan, ŽNIDAR Jožef, VODUŠEK Mitja, ZALOKAR Marjan, AMON Drago, KOVAČIČ Aleš, KUGLER Jurij, HVALA Peter, RATAJ Franc, GRABAR Stjepan, ARZENŠEK Milan, VIDOVIČ Marko - vsi TOZD Kotli; KERŠ Bogdan, SLEMENŠEK Pavel, FIJAVŽ Aleksander, KOŠTOMAJ Bogomir, PAVLIČ Edvard, ZAPU-ŠEK Boris, DIMEČ Janez - vsi TOŽD Vzdrževanje; BUKOVNIK Berislav - DSSS - razvoj; SIVAC Vasif- DSSS - nabava; ŠTRAVS Ivan - DSSS - Kontrola; TRUPEJ Jurij, STROPNIK Marjan - oba DSSS - Nabava; VERBOVŠEK Smilja - DSSS
-	Plan in anal.; DUŠEJ Jelka - DSSS - Račun, sl.; RADOSAVLJEVIČ Dejan, ŽUČKO Stanko - oba TOZD Radiatorji
Iz DO so odšli:
PETRE Marta, FIDERŠEK Rozika, GLUVIČ Suzana, JERAJ Ksenija, HUKIČ Midho, INKRET Bojan, PODVEZANEC Bernard, KOS Robert, ŠTIMULAK Janez, KERŠ Silvester, JAR-NJAK Zdravko, FIDERŠEK Robert-vsi TOZD Posoda; HLADEN Tatjana - DSSS-plan in anal.; GRASSELLI Milan -DSSS-kadr. soc. sl.; BOBINAC Franjo - DSSS-služ. izvoza; DENOVNIK Marino - DSSS-zastopstvo; BJELANOVIČ Ra-denko, LUKIČ Novo - oba DSSS-nabava; NIŠAVIČ Mira -TOZD Radiatorji; DRAGANOVIČ Mirsad - TOZD Odpreski; KRUŠIČ Franc, BABIČ Slavko - oba TOZD Kontejner; ČO-KELC Marko - TOZD Kotli-Šentjur; TOPLIČANEC Štefan -TOZD Orodjarna
UPOKOJILI SO SE:
PODERGAJS Doroteja (31. 3. 1935-2. 9. 1986) - DSSS, KOS Zora (20. 10. 1928-31.8.1986) - DSSS.
Umrl je:
LUGARIČ Josip (16. 2. 1943-3. 9. 1986) - DSSS. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD
ČAKŠ Marjan iz Odpreski v Kotli-Šentjur s 1.9. 1986; ŽELEZNIK Olga iz Odpreski v Vzdrževanje s 1.9.1986; KROFLIČ Jana iz Vzdrževanja v DSSS-vodstva s 1.9.1986; LEŠNIK Bogdan iz Posoda v Vzdrževanje s 1.9.1986; PANGERL Simona iz DSSS-Crikven. v Posoda s 1.9.1986; GNUS Irena iz DSSS-Crikven. v Posoda s 1.9.1986; IVANČIČ llija iz DSSS-Crikven. v Vzdrževanje s 25. 9. 1986; ILIČ Darinka iz DSSS-Crikven. v Posoda s 22. 9. 1986.
POROČILE SO SE:
HOJNIK Ivanka - SKERBIŠ, TOZD Posoda; LOŠTRK Anica
-	JURAK, TOZD Radiatorji; ČATER Breda - BEKUŠ, TOZD Posoda; ŠVAB Irena - KUNŠTRIČ, TOZD Posoda; ZUPANC Štefanija - KAJNIH, TOZD Posoda; GORENJAK Sonja -KENDA, TOZD DSSS.
MORDA NISTE VEDELI
da v naši tovarni energetske opreme v Šentjurju stoji na zelenici, ob vhodu, stroj na katerem se je leta 1934 pričela proizvodnja trika kotlov za centralno ogrevanje. Stroj je vzorno restavriran in vreden ogleda.
Humor
Pri zdravniku:
»Je to zdravilo, ki ste ga predpisali v resnici zdravilo?«
»Seveda je. Če vas to ne bo ozdravilo, potem zdaj niste bolni.«
Pri zobozdravniku je bil pacient tako preplašen, da mu je zobozdravnik natočil kozarec viskija. Nato drugega, tretjega ... pri petem pa pacient nenadoma vstane, si zaviha rokave in reče: »Zdaj bi pa rad videl tistega, ki bi se me upal dotakniti!«
Žena odhaja na obisk k materi in skozi okno daje možu zadnje napotke:
»In v nobenem primeru ne pozabi vsak dan zalivati cvetje!«
»Ne skrbi, ženka, jaz najbolje vem, kaj pomeni biti žejen.«
* * *
»Kje se dobiva?«
»Ob pol osnih pred banko ...«
»V redu! In kdaj prideš?« * * *
»Očka, zakaj imaš vedno tako rdeč nos?«
»Zaradi težkih udarcev usode in pogostih življenjskih padcev ...«
»... pa vedno na nosi?«
Rešite za zabavo
LjOblLT* * fcoM IU SAJJ3/U SRE So vetl&AR P« «M«,		TA POKO-PAvAUJE REŠKI« MORAS	PRIPRAVI! ZA N0-ÍRN3E TOVORA	PI6URA PRI ČETVORKI	OD VSEH TEMiov 3« NAJSL 4tí! nem	70RMV-■ÍKO pfl-siA <iiš-
Mm V KATER. tEPOifi« IMSTWK-						
MjUt« oiuot						
S LOVEN-LITfcftAR. ČASOPIS						
RÁM G AHI				EtiA rudaO UNRT-N. rt a cc>cu C4NKAA		
fcUtóosr NEzMOST						
IMPOftT					RRIŠlC-3 EH PUM	SlMFOl. sum RIASKE6A KoRSftVov/
eewtWn			iET®v.Pei 0 POTIT! NAPAD WASKOK,			
DEČEK. xtA li JOO< NOtfl						
MUM- ivjrwosr						
GRŠKI CTOk V SPORADIK						
CEÜ6MS D* TEI4Í-ENMi t K). r»,te«6M				KRAR3 VRSTI) PoT OCR A F. aparata		
vobjAM-RDJUOiA-6AV.ANS. - I.03ZÍ-					mtuA poietna MDflV/M «a nm.	PIJ.MSWI zvm*
VlMIčo OŠLfctt		.	estokVi KH.OW			
iza g						
LftWU. Avauiij						
SeíKj FILM. _ RE¿lset VAVRA .						
7K\ .	..
— Gospod zdravnik, v spanju govorim !
Ali to moti vašo ženo?
Ne, nikakor ne, ampak cela pisarna mi se smeji.
»Je to solata za dve osebi?«
»Je!«
»Zakaj pa je potem v njej en sam polž?«
* * *
»Zdravnik je moji ženi prepovedal kuhanje!«
»Sirota. Kaj pa ji je?«
»Njej nič. Jaz imam rano na želodcu!«
* * *
»Očka, zakaj se zemlja vrti?«
»Joj, najprej mi povej, če si pil iz tiste modre steklenice na omari?«
* * *
»Vinko, zakaj vendar toliko piješ?«
»Ker se mi žena tako smili!«
»Joj, kaj pa ji je? Zakaj se ti smili?«
»Ker ima takega pijanca za moža!«
»Oči, kaj so to izgubljena dekleta?«
»To so tista, ki jih najlažje najdeš ...«
* * *
»Vili, menda poznaš recept za srečen zakon! Mi ga lahko zaupaš?«
»Seveda, svoji ženi nikoli ne ugovarjam. Mirno počakam, da spremeni mišljenje
Sodnik obtoženemu:
»Priča vas je prepoznala kot tatu, ki mu je vlomil v stanovanje.«
»Laže! Ležal je v postelji in ves čas spal kot hlod!«
* * *
»Ali se vsako jutro oprhate z mrzlo vodo kot sem vam predpisal?«
»Se, vendar mi to vzame ogromno časa.«
»Zakaj ogromno, če sem vam rekel samo tri munite?«
»Saj se prham samo tri minute, toda eno uro zbiram korajžo!«
* * *
Soseda sosedi:
»Mojega moža je končno srečala pamet!«
»A tako. In kdaj ti je ušel?«
Zdravnik pacientu: »Splošna utrujenost. Potrebujete najmanj sedem ur spanja dnevno.«
»In koliko ponoči?«
Gostiteljica gostu:
»Ali pijete kavo s konjakom ali brez?«
»S konjakom, toda brez kave!«
»Koliko let bi mi pripisali?« sprašuje referentka novega sodelavca.
»Nič, saj imate že svojih dovolj.«
»Veste, pri nas pazimo, kako vzgajamo otroke. Kadar se z ženo kregava, jih vedno pošljem v park...«
»O, zato so vaši otroci tako zdravi.«
»Ne razumem ...«
»Vedno so na svežem zraku!«
Recept za uspešnega gospodarstvenika: prišel, videl, odšel...
»In ne pozabi, da sem jaz gospodar v tej hiši!«
»Seveda, ampak samo pod pogojem, če boš našel koga, ki te bo ubogal...«
JAUEZEK , KAJ BOŠ t KO Roš VELIK ?'E HOVgC ton ( icoT NOJ ATA, KD AR Q,A VPRAŠAM, KAJ DELA , VRAVI NIČ POSEBNEGA DOMOV PA PRINESE > KAR, Beaet-O KUVERTO1.
Tov. direktor! Ne morem razumeti zakaj Mja inovacija o rešitvi razmer v naši TOZD ni v redu.