PRIMORSKI DNEVNIK
«btaSÌair™to™i - Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 116 (8822)	TRST, petek, 17. maja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PONOVNO SE BODO SREČAUPRIHODNJIMESEC
Nič novega na včerajšnjem sestanku vlada - sindikati
Navzoči ministri so izjavili, da so zadovoljni s potekom pogovorov - Izjave sindikalistov pa so bolj previdne
tajnik CISL Storti izjavil: «Edino pozitivno dejstvo je, da je bilo ugotovljeno, da je bila pred sedanjim resnim gospodarskim položajem izražena politična volja, ki je tudi naša, da se doseže nov način gospodarskega razvoja. Politična volja pomeni, da je to možno doseči».
Glavni tajnik U1L Vanni pa je dejal, da bodo šele na prihodnjih sestankih lahko videli, kakšne namene ima pravzaprav vlada. Sicer pa, je dejal Vanni, bomo današnje srečanje ocenili na izvršnem odboru federacije. Zvezni tajnik CGIL Didò pa je dejal, da je predsednik Rumor imel takšno poročilo o gospodarskem položaju, ki ne daje mnogo upanja za nadaljnja pogaja-naj. Edino pozitivno dejstvo, je naglasil Didò, je možnost, da se odloži povišanje nekaterih tarif. O vsem ostalem pa se je treba šele pogovarjati. Menil je tudi, da je bilo predsednikovo poročilo zelo splošno in da ga je treba še proučiti.
RIM, 16. — Tudi včerajšnji sestanek med vlado in sindikalno federacijo CGIL, CISL in UIL se je zaključil brez nobenega dokončnega dogovora. Po vesteh, ki so prišle po končanem sestanku, so vlada in sindikati povedali vsak svoje stališče v zvezi s sedanjim gospodarskim in socialnim položajem države. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali v prvih desetih dneh v juniju.
Med tem časom bodo na mini-»trstvu za proračun sestanki s sindikati, katerih se bodo udeležili zakladni in finančni minister ter drugi ministri, ki so pristojni za posamezna področja problemov, ki jih bodo obravnavali. Prvo uradno oceno o današnjem sestanku bodo sindikati napravili jutri zjutraj na seji tajništva federacij CGIL, CISL In UIL.
Vladno delegacijo so sestavljali poleg predsednika Humorja še ministri: Colombo (zaklad), Giolitti (proračun), Mancini (Jug), Tanas-si (finance), Bertoldi (delo) in De Mita (industrija), delegacijo sindikalne federacije pa: glavni tajniki federacije Lama, Storti in Vanni, pridruženi tajnik CGIL Boni in pridruženi tajnik CISL Macario ter zvezni tajniki posameznih sindikalnih strok.
Po sestanku je zakladni minister Colombo izjavil, da se mu zdi, da sindikati razumejo sedanje gospodarske težave, ki se lahko premostijo samo z ozdravitvijo finančnega položaja in s preusmeritvijo sredstev zasebne potrošnje v investicije.
Proračunski minister Giolitti je ocenil srečanje s sindikati za pozitivno in dejal, da so pogovori nakazali pot za nadaljnje delo. Po njegovem mnenju je prišlo na današnjem sestanku do nekaterih zanimivih ugotovitev. Prvo, da se sindikati zavedajo resnosti položaja in da so zahtevali od vlade, naj jim da vse potrebne podatke o celotnem položaju v državi: da so se dogovorili, da je treba posamezna vprašanja obravnavati v okviru skupnega položaja in končno, da je treba v tem okviru obravnavati med vlado in sindikati tudi denarno in kreditno politiko. Gio-litti je izjavil, da so sindikati pripomnili, da je treba zaradi ome-njenili vprašanj bolj podrobno proučiti vsa vprašanja z ministroma za zaklad in proračun. Zadovoljstvo nad ozračjem, ki je prevladovalo na sestanku in načinom pogovora sta izrazila tudi finančni minister Tanassi in minister za industrijo De Mita.
Končno je še minister za delo Bertoldi izjavil, da se mu zdi, da je bilo srečanje zelo koristno in stvarno, tudi če je prišlo do nekaterih težav, predvsem tehnične narave. Razveseljivo je, je dejal Bertoldi, da smo ugotovili, da so naša stremljanja in naši smotri enaki.
Manj navdušene izjave so dali nekateri sindikalni zastopniki, ki bodo o tem jutri poročali na tajništvu federacije. Tako je glavni
tMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMlHHIIIIIIIIIHIIHIIIIIUMIHIIIII
DANES

V palači Chigi je bil včeraj drugi sestanek med vlado in voditelji sindikalne federacije CGIL, Cl SL in UIL. Nadaljevati bi morali razpravo o platformi zahtev, ki jih je sindikalna federacija predložila vladi na prvem sestanku 2. maja. Toda včerajšnji sestanek so posvetili skoraj samo razpravi o poročilu, ki ga je imel predsednik vlade Rumor. Po izjavah ministrov sodeč, je bilo včerajšnje srečanje pozitivno, po izjavah sindikalistov pa ni prišlo do nobenega dogovora. Zato so sklenili, da se bodo ponovno sestali v prvi polovici junija in da bodo imeli med tem časom nekaj sestankov s pristojnimi ministri.
Izraelska vlada je na teror odgovorila s terorjem. Po terorističnem napadu na šolo v vasi Maa-lot v severni Galileji, ki je povzročil trideset smrtnih žrtev, so Izraelska letala včeraj bombardirala palestinska naselja v južnem Libanonu in zasejala smrt. Gre za pravo eskalacijo smrti, ki je poleg drugih posledic povsem onemogočila uspeh Kissingerjeve misije na Bližnjem vzhodu.
Milanska finančna straža je nepričakovano prišla na sled in a-retirala enega izmed najpomembnejših voditeljev italijanske in svetovne mafije, Luciana Liggia, ki je pred petimi leti izginil iz neke rimske klinike. Liggia sedaj zaslišujejo, tudi v zvezi z ugrabitvami vidnih industrijcev, zanj pa se zanimajo sodniki in preiskovalci vse Italije.
Liggiu so, v odsotnosti, prav te dni sodili v okviru procesa proti 64 članom «nove mafije», ki je organizirala na široki osnovi tihotapljenje mamil in gradbeno špekulacijo, zadnje čase pa se je posvetila tudi ugrabitvam.
Pogovori Fanfanija s člani osrednjega vodstva stranke
RIM, 16. — Po nedeljskem porazu na referendumu o razporoki je Fanfani imel včeraj pogovore s predsednikom senatne skupine Bar-tolomejem, predsednikom poslanske skupine Piccolijem in s svojima namestnikoma Marcoro in Ruffini-jem. Danes pa se je Fanfani srečal s predsednikom vlade Humorjem, zunanjim ministrom Morom, obrambnim ministrom Andreottijem, zakladnim ministrom Colombom, Forlanijem, Donat Cattinom. Ministrom za zdravstvo Vittorinom Colombom, s predstavnico ženskega demokrščanskega gibanja senatorko Falcucci in s predstavnikom mladinskega gibanja KD odv. Pi-gnato. Rimski dobro obveščeni krogi znajo povedati, da so se pogovori vrteli tako okrog vprašanja delovanja Rumorjeve vlade, kot tudi odnosov v notranjosti stranke, ki so se po nedeljskem porazu KD na referendumu zelo zrahljali.
PO TRAGIČNEM POKOLU V VASI MAALOT V SEVERNI GALILEJI
Krvave izraelske represalije: bombardirana taborišča palestinskih beguncev v Libanonu
k neznano število žrtev: morda več kot sto - Obračun terorističnega napada na šolo v Maalotu narasel na 30 mrtvih in 87 ranjenih - Kissinger bo verjetno prisiljen prekiniti svojo posredovalno misijo
Voditelj palestinske organizacije, ki si je prevzela odgovornost
tiskovno konferenco
za napad na šolo v Maalotu, med včerajšnjo
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiHimniiiiiiiifiiiiiiii.itiiiiiiiiiiniiiKiiiiiiiiiiniiiiinHininmitiiiNiiiMtiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiu
VČERAJ NA SKUPNI SEJI OBEH SVETOV SKUPŠČINE SFRJ
Josip Broz ■ Tito vnovič izvoljen za jugoslovanskega predsednika
Izvolitev članov predsedstva SFRJ - Slovenijo zastopa v predsedstvu tov. Kardelj
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16.	— Skupščina
SFRJ je danes na skupni seji zveznega sveta in sveta republik in pokrajin z glasovi vseh 300 navzočih delegatov, na predlog republiških in pokrajinskih skupščin, ki so izrazile željo delovnih ljudi iz vseh krajev Jugoslavije, soglasno izvolila Josipa Broza - Tita za predsednika republike brez omejitve trajanja mandata. Maršal Tito je bil prvič izvoljen za predsednika republike 14. januarja 1953. leta. Od takrat je bil Tito, vštevši danes, že šestkrat zaporedoma izvoljen za predsednika Jugoslavije.
Proglasitev predsednika republike. v navzočnosti vseh delegatov, predsednikov republiških in pokrajinskih predsedništev, predsednikov republiških in pokrajinskih skupščin, zastopnikov predsedstva CK ZK republik in pokrajin in predsednikov družbeno - političnih organizacij, predsednika in članov zveznega izvršnega sveta, zastopnikov sveta federacije, tajnika konference ZK JLA, predsednika ustavnega sodišča, zastopnikov mesta Beograda, voditeljev diplomatskega zbora, so navzoči in številni Beograjčani, ki so se zbrali pred skupščino pozdravili z dolgotrajnim a-plavzom. Zatem je Tito podpisal slovesno izjavo, da se bo boril za zaščito suverenosti in neodvisnost ter celovitost Jugoslavije, za uresničenje oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bo zavzemal za uresničenje bratstva in enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti, za razvoj socialistične samoupravne družbe, za uresničenje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov Jugoslavije, da bo spoštoval ustavo in zakone in zavestno in odgovorno izpolnjeval svoje dolžnosti.
Zatem so delegati proglasili za člane predsedstva ugledne jugoslovanske politike in državnike, ki so jih predlagale republiške in pokrajinske skupščine, in sicer Svijetina Mijatoviča (Bosna in Hercegovina), Lazara Koliševskega (Makedonija), Edvarda Kardelja (Slovenija), Petra Stamboliča (Srbija), dr. Vladi-mira Bakariča (Hrvaška), Vidoje Žarkoviča (Črna gora), Stevana Do-ronjskega (Vojvodina) in Fadilja Hodžo (KosovoL
Predsedniku republike je prvi čestital ob izvolitvi predsednik skupščine Kiro Gligorov, ki mu je istočasno v svojem imenu in v imenu delegatov čestital tudi za skorajšnji rojstni dan. Predsednik republiko se je v svojem imenu in v imenu članov predsedstva zahvalil za izkazano čast, ki je za njega, kot je poudaril, tudi velika obveznost, in zagotovil vsem zastopnikom narodov in narodnosti, da bo podobno kot člani predsedstva, vložil vse svoje napore, da opraviči to zaupanje. Tito se je zahvalil vsem članom dosedanjega predsedstva za njihovo delo, ki so ga u-spešno opravili v interesu socialistične skupnosti. Z današnjim dnem se, po besedah Tita, začenja doba,
■ ■	..... ....................-r?;:':;:
ki bo posebno zabeležena v zgodovinskem razvoju Jugoslavije, kajti z novo ustavo je delavski razred prvič v zgodovini dobil tisto mesto, ki mu pripada. Naloga predsedstva, je poudaril Tito, je, da še nadalje utrjuje ter budno varuje pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje. Posebno je potrebno paziti, da se ne oškoduje osebnost človeka in družbe v celoti in da se ponovno ne pojavijo razne tendence nacionalizma v republikah in v pokrajinah. V zunanji politiki, je poudaril Tito, se ne bo nič spremenilo. Jugoslavija želi dobre odnose z vsemi državami na svetu, ne glede na njihove družbene ureditve in najboljše odnose s svojimi sosedi, kar je seveda odvisno od njihovega obnašanja do Jugoslavije, «kajti prav mi moramo varovati našo neodvisnost in celovitost in paziti, da s svojim obnašanjem ne damo razlogov za kakršnekoli incidente in druge nezaželene konflikte z našimi sosedi.»
«Lahko rečem — je dejal Tito — da imamo z našimi sosedi dobre odnose, tu in tam kot recimo na jugu in v Italiji je malo nerazumevanja, kajti kaže, da so élementi, ki ne pojmujejo, da se to, kar je bilo enkrat storjeno, ne more več kršiti. Predsednik republike je po udaril, da Jugoslavija ni več to, kar je bila nekoč. Danes je socia-
listična država, katere temelj je delavski razred, dežela bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, ki so odločni, da branijo celovitost socialistične skupnosti. Potemtakem je smešna vsaka iluzija, s katere koli strani, da se lahko nekaj menja v odnosu na nas. To je absolutno nemogoče», je poudaril predsednik Jugoslavije. Tito je posebno poudaril, da je Jugoslavija v zunanji politiki delovala v okviru neuvrščenih držav in v zvezi s tem podčrtal pomen sklepov zadnjega zasedanja neuvrščenih na vrhu v Alžiru. Prav tako bo Jugoslavija kot socialistična država po možnosti vzdrževala čimboljše odnose z vsemi socialističnimi državami. Jugo slavija je v zunanji politiki dosegla zelo lepe rezultate.
Po govoru predsednika Tita, ki so ga navzoči pozdravili z dolgim aplavzom, se je končala skupna seja obeh svetov novoizvoljene skupščine SFRJ. Pozneje je predsednik Tito v salonu skupščine sprejel člane diplomatskega zbora, ki so mu čestitali ob izvolitvi za predsednika. Izvolitev Tita za predsednika Jugoslavije brez omejitve trajanja mandata je bila pozdravljena v vseh krajih Jugoslavije, posebno v številnih tovarnah, kjer so delavci za kratek čas prekinili delo in s svojih zborovanj brzojavno čestitali Titu za izvolitev za predsednika.
BOŽO BOŽIC
DESET DNI PO BRANDTOVEM ODSTOPU
Helmut Schmidt novi kancler ZRN
Izvaljen je bil z glasovi socialdemokratov in liberalcev - Danes bo objavljen program njegove vlede
BONN, 16. — Dosedanji finančni minister zahodnonemške vlade Helmut Schmidt je bil danes izvoljen za novega kanclerja namesto Wil-lyja Brandta, ki je pred desetimi dnevi odstopil. Schmidta je izvolil Bundestag z 267 glasovi proti 225, kar pomeni, da je vladna koalicija, sestavljena od socialdemokratov in liberalcev, kompaktno glasovala zanj. Schmidt je popoldne prisegel pred Bundestagom, jutri pa bodo prisegli novi ministri. Ob tej priložnosti bo Schmidt prebral programsko izjavo nove vlade, za katero vlada veliko pričakovanje.
Funkcijo podkanclerja bo v novi vladi opravljal zunanji minister Hans Dieter Genscher, ki je po izvolitvi Walterja Scheela za novega zahodnonemškega predsednika postal predsednik liberalne stranke. Tudi notranji minister in minister za poljedelstvo pripadata liberalni stranki: to sta Werner Meihofer in Josef Ertl. Velika večina Brandto-vih najožjih sodelavcev v prejšnji vladi tokrat ni hotela sprejeti ministrskih funkcii.
Helmut Schmidt, star 55 let, je peti zvezni kancler od ustanovitve Zvezne republike Nemčije po Adenauerju, Erhardu, Kiesingerju in Brandtu. V svoji državi uživa od nekdaj zelo velik ugled, čeprav ni najbolj priljubljen. Poznavalci za-hodnonemških razmer ga opisujejo kot odločnega konservativca, nekakšnega socialdemokratskega Straussa. V socialdemokratski stranki je bil doslej najbolj odločen nasprotnik notranje leve struje in mladinske organizacije ter je v preteklosti večkrat kritiziral Brandta, češ da preveč popušča levici. Schmidt pravi, da je za reforme, ki pa jih je treba izvesti z veliko previdnostjo, ob strogem spoštovanju zahtev državnega proračuna in brezkompromisne zaščite gospodarske stabilnosti.
V zunanji politiki pa je njegova največja značilnost absolutna privrženost ZDA in atlantskemu zavezništvu. Ameriški voditelji niso nikdar skrivali svojih simpatij do Schmidta, ki pa si jih je popolnoma zaslužil: najprej kot obrambni minister, ko je med drugim vsilil Brandtovi vladi, da je prevzela nase večje finančno breme za vzdrževanje ameriških čet v Evropi, pozneje pa kot finančni minister. Tako je med drugim z revalvacijo marke občutno pomagal ameriški plačilni bilanci, bil je vnet zagovornik Kis-singerjevega načrta za globalno gospodarsko in trgovinsko zavezništvo med EGS in ZDA ter je podprl tudi, na nedavni washingtonski konferenci o petroleju, ameriško zamisel o ustanovitvi organizacije držav uvoznic petroleja, v kateri bi seveda Američani imeli glavno besedo. Prav na washingtonski konferenci je Schmidt izrekel besede, ki danes zaskrbljajo njegove zahodnoevropske zaveznike: «Ko bi moral izbirati md Evropo in Ameriko — je takrat dejal Schmidt — bi se brez obotavljanja odločil za ZDA.» Pred nedavnim pa je še dodal: «Ne smemo žrtvovati stabilnosti našega
gospodarstva in blaginje naših državljanov na oltarju skupnosti, ki ni sposobna delovati.»
Nič čudnega torej, če zahodno-nemški komentatorji menijo, da se je s Schmidtovo izvolitvijo za kanclerja dokončno končala Brandtova doba, saj je novi kancler v vseh pogledih preveč različen od svojega predhodnika. Neki zahodnonemški časnikar je učinkovito komentiral: «Brandt nas je poučil, kakšni bi radi bili, Schmidt pa nam sedaj grobo pokaže, kakšni smo.»
Zahodnoevropske vlade seveda niso uradno komentirale Schmidtove izvolitve. Med prvimi sta novemu konclerju čestitala sovjetska voditelja Brežnjev in Kosigin, ki ste v brzojavki izrazila željo, da bi se odnosi med Sovjetsko zvezo in ZRN še dalje ugodno razvijali v interesu obeh narodov in evropskega ter svetovnega miru.
Willy Brandt je medtem odšel na počitnice na Norveško skupaj z ženo. V tej državi, ki je njegova druga domovina, saj je tu prebil obdobje Hitlerjeve diktature, se bo nekaj dni odpočil.
TEL AVIV, 16. — Na tragični pokol v Maalotu je Izrael odgovoril z novim pokolom: letala z Davidovo zvezdo so danes dvakrat zaporedoma bombardirala taborišča palestinskih beguncev na libanonskem ozemlju blizu Sidona in na sami periferiji Bejruta ter več kot eno uro sejala smrt. Obračun žrtev letalskega napada še ni znan: prvo uradno poročilo libanonskega obrambnega ministrstva govori o sedmih smrtnih žrtvah in o 63 ranjencih, ni pa jasno, ali se ti podatki nanašajo samo na prvi napad, ali pa na oba. Dejansko pa očividci govorijo o nekaj desetinah mrtvih, po nekaterih časopisnih vesteh pa naj bi bilo žrtev preko sto.
Izraelski vojaški glasnik je izjavil, da sta bila letalska napada naperjena proti «terorističnim bazam» v južnem Libanonu, dejansko pa so bombe padle na taborišča, kjer živi na tisoče beguncev, med njimi žensk, starcev in otrok, kjer so šole in bolnišnice. Bombe so padle tudi v neposredno bližino bejrutskega letališča, ki je bil nekaj ur zaprt za promet. V taborišču v Ain Heloueju, kjer živi okrog 20.000 beguncev, je bila neka palestinska šola močno poškodovana. Po poročilih očividcev je samo v tem taborišču zgubilo življenje pod bombami najmanj petnajst Palestincev.
Izraelske represalije je bilo pričakovati, čeprav so mnogi upali, da se bodo tokrat v Tel Avivu izognili logiki nasilja in pretrgali krvavo spiralo. Toda že danes so skoraj vsi izraelski dnevniki v komentarjih o tragediji v Maalotu klicali k maščevanju: na kri je treba odgovoriti s krvjo, so pisali listi, in vojaške oblasti so sprejele poziv, čeprav se Izrael na ta način postavlja na isto raven kot zločinci, ki so včeraj povzročili smrt nedolžnih otrok.
Obračun pokola v šoli v Maalotu je danes še bolj tragičen: 30 mrtvih in 87 ranjenih. Od smrtnih žrtev je poleg treh teroristov še o-semnajst dijakov, ki so bili na šolskem izletu v severni Galileji, poleg njih pa še trije moški, ki so jih našli v šoli in jih še niso identificirali. Tem je treba prišteti enega izraelskega vojaka, tri člane neke družine, ki so jih teroristi ubili pred vdorom v šolo in dve ženski, ki sta zgubil: življenje, ko so zločinci napadli furgon, s katerim sta se skupaj z dmgimi ženskami peljali na delo. Od ranjencev, ki so jih porazdelili po raznih bolnišnicah področja okrog Maalota, je devet še vedno v smrtni nevarnosti.
V štirih različnih izraelskih krajih je bil danes pogreb nedolžnih žrtev, v Safedu, od koder so bili doma dijaki, je med pogrebom prišlo do incidentov, ko je množica začela protestirati in priredila spontano demonstracijo proti podpredsedniku vlade Aloni: in predsedniku republike Katz:ru, ki sta se udeležila pogreba. Policija je s težavo rešila Alona
iiimiiiiuiiiiiiimm iiiiiimiiit un iiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiHiiMiiiMii n iiiiiiiiiiiimiiiit im n n nun nun iiiiiiiiin n
ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA BOJA
Danes stavka gradbincev
Včeraj so stavkali delava živilske industrije
pred demonstranti, ki so ga hoteli fizično napasti. Pogreb je bil nato prekinjen.
Na tiskovni konferenci v Bejrutu je generalni tajnik «Demokratične ljudske fronte za osvoboditev Palestine» Nayee Hawatmeh potrdil, da so napad v Maalotu izvedli pripadniki njegove organizacije in da je bil namen napada onemogočiti Kissingerjeve poskuse, da bi pripravil arabsko ljudstvo do kapitulacije. Hawatmeh je dejal, da bodo Polestinci nadaljeval: boj za osvoboditev lastnih o-zemelj in proti poskusom Izraela in jordanskega režima, da bi strla palestinsko odporništvo. Predstavnik palestinske organizacije ni niti z besedico obžaloval dejstva, da je bilo pri napadu ubitih toliko nedolžnih žrtev.
Druge polestinske organizacije pa so zelo zaskrbljene zaradi včerajšnjega pokola, saj se zavedajo, da tovrstne akcije nikakor ne pomagajo palestinski stvari, pač pa nosijo vodo na mlin Izraelcem. Tako je voditelj Organizacije za osvoboditev Palesti-
V NOCI OD 25.
NA 26. MAJ STOPI V VELJAVO LEGALNA URA
RIM, 16. — V noči med soboto, 25. in nedeljo, 26. maja, stopi v veljavo legalna ura na vsem italijanskem ozemlju. To pomeni, da bomo morali ob 24. uri 25. t.m, pomakniti kazalce za eno uro naprej. Legalna ura bo letos trajala do 28. septembra.
Tn vprašanje že od vsega začetka vzbuja precejšnje polemike. Mnogj. upravičeno trdijo. da legalna ura ne prinese nobene koristi ita'1 an-skomu gospodarstvu, zlasti ne pri varčevanju z električmm tokom. Družba ENEL fi-roča, da ima prav v mesecih legalne ure največ toka na razpolago in da zaradi manjše Porabe bo tudi letos izgubila najmanj 9 milijard lir Denar, ki ga prihranijo potrošniki pa je za posameznega potrošnika malenkosten. Poleg tega so proti lega’ni uri sindikati, ki ugotavljajo, da je delavec, zlasti tisti, ki prihaja na delo iz oddaljenejših krajev, prikrajšan za eno uro ravno zjutraj, ko je najbolj potreben počitka.
Legalna ura prinaša težave tudi železniški upravi, ki mora prilagoditi urnike vlakov predvsem mednarodnim zvezam. Zadovoljni pa so turistični kraji, saj imajo turisti na razpolago zvečer eno uro več sonca in se tako lahko zadržijo dlje česa v raznih lokalih. Sicer pa je legalna ura v poletnih mesecih le še v veljavi samo v Italiji, saj sta celo Velika Britanija in Francija že prilagodili svoj krajevni čas srednjeevropskemu času.
RIM, 16. - Po vsej Italiji je bila danes ves dan stavka delavcev živilske industrije. Stavkalo je 140 tisoč delavcev nekaterih strok. O-stale stroke živilske industrije bodo stavkale v prihodnjih dneh. Delavci zahtevajo obnovitev delovne pogodbe in poenotenje plač delavcev vseh strok živilske industrije. Zato, pravijo, bi bilo treba seleniti eno samo delovno pogodbo. Z novo delovno pogodbo zahtevajo tudi povišanje plače, ureditev nadurnega dela in večje sindikalne pravice. Sindikalne organizacije so sporočile, da se bodo pogajanja z delodajalci začela 20. maja na sedežu Confindustrie v Rimu.
Jutri pa bo ves dan stavkalo milijon 200 tisoč delavcev gradbene industrije. Gradbinci zahtevajo ureditev vseh tistih vprašanj, ki so povezana z večjo zaposlitvijo, z novimi naložbami, zlasti pa še z uresničevanjem zakona o ljudskih stanovanjih. V tej zvezi zahtevajo tudi obnovitev pokrajinskih delovnih pogodb. Tajniki sindikatov gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL so danes sporočili, da bodo gradbinci po jutrišnji stavki nadaljevali boj skupno s poljskimi delavci ter z delavci kemične, tekstilne in kovinske industrije. S tem bojem industrijski delavci zahtevajo, da se spremeni sedanji način gospodarskega in socialnega razvoja države, da ne bedo delavske in ljudske množice vedno plačale za na-
pake državnikov.
Na stavko se pripravlja tudi 50 tisoč uslužbencev velikih prodajal-nih podjetij, ker so bila razbita pogajanja za obnovitev dopolnilne delovne pogodbe. Včeraj pa so stavkali tiskarji in drugi uslužbenci tiskarskega podjetja «SAME» v Milanu. Zaradi stavke niso danes izšli dnevniki «La Gazzetta dello sport», «Avvenire», «Avanti» in «La notte». Delavci so protestirali, ker jim podjetje noče izplačati «posebne nagrade».
Sullo bo vstopil v PSDI
RIM, 16. — Bivši demokristjan-ski poslanec Sullo, ki je bil že večkrat minister, je danes potrdil, da bo vstopil v PSDI. Povedal je, da se bo jutri srečal s socialdemokratskim tajnikom Orlandijem, kateremu bo formalno izročil prošnjo za vpis v stranko. O tem bo razpravljalo tudi osrednje socialdemokratsko vodstvo, ki se bo sestalo jutri, da prouči položaj po nedeljskem referendumu.
RIM, 16. — V državah članicah mednarodne zveze za telekomunikacije bodo jutri slavili šesti mednarodni dan telekomunikacij. Ob tej priliki bo med slovesnostjo na Cam-pidogliu minister za pošto Togni govoril na temo «telekomunikacije in prevozi»,,
ne Jaser Arafat prispel že včeraj zvečer v Kairo, kjer je imel danes daljši razgovor s predsednikom Sadatom in zunanjim ministrom Fah-mijem. O poteku pogovora ni vesti.
Razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu je seveda vse prej kot ugoden za uspešen potek Kissingerjeve posredovalne misije med Sirijo in Izraelom. Ameriški državni sekretar je včeraj odpovedal vse svoje načrte in v Tel Avivu počakal na izid dogodkov v Maalotu, nato pa je osebno odšel izrazit svoje sožalje predsednici vlade Goldi Meir. Danes zjutraj se je vnovič sestal s telavivskimi voditelji, nato pa je odpotoval v Damask, kjer je imel neobičajno dolg razgovor s sirskim predsednikom A-sadom. Dolgotrajnost tega srečanja in napoved, da bo kmalu objavljeno skupno sirsko-ameriško sporočilo, je Itonovno prižgalo iskrico upanja, potem ko so danes zjutraj vsi opazovalci soglasno menili, da je po tra* gedij; v Maalotu Kissingerjeve misije konec. Ta pesimizem je bil tolike bolj upravičen, ker je izraelski minister za informacije obvestil časnikarje, da telavivska vlada nikakor ne namerava spremeniti svojega stališča o razmiku čet na Golanu, čeprav se še vedno želi pogajati s Sirijo. Po drugi strani je jasno, da bi v sedanjem položaju Izrael ne mogel dajati koncesij Arabcem; prav zaradi tega so se razširile govorice, da se bo Kissinger za sedaj vrnil v domovino in spet prišel na Bližnji vzhod, da bi nadaljeval svojo misijo, ko se Lo ozračje vsaj nekoliko pomirilo.
NA OSNOVI PRIZNANJA BIVŠEGA «IDEOLOGA» TRŽAŠKIH FAŠISTOV DR. F0RŽ1ATIJA
Fašista iz Veneta obtožena za atentat na svetoivansko šolo 3. oktobra 1969
Delfio Zorzi in Martino Siciliano naj bi Forziatiju zaupal Manlio
Medtem ko preiskava o eksploziji zadnje bombe pred slovensko šolo pri Sv. Ivanu tava na mrtvem tiru (preiskovalci so izkoristili tudi neko okrožnico ministra Tavianija v zvezi s Sossijevo ugrabitvijo in zapovedali «black outx> na vse informacije), se je iz sodnih krogov v Trstu izvedelo, da imajo atentatorji, ki so položili prvo bombo na isto šolo v noči med 2. in 3. oktobrom 1969, med Saragatovim obiskom v Jugoslaviji, ime in priimek: začel se je namreč kazenski postopek proti dvema znanima fašistoma, članoma razpuščene organizacije «Ordine nuovo». T0 sta Delfio Zorzi iz Mester in Martino Siciliano iz Padove, oba stara znanca policije in tesno povezana s tržaškimi neofašističnimi krogi.
Končno Se je torej dokazalo, da smo imeli prav, ko smo trdili, da so prvi, na srečo neuspeli, atentat na slovensko šolo organizirali tržaški fašisti, izvedli pa njihovi sodelavci iz Veneta.
Kako je tržaški sodni preiskovalec dr. D Onofrio prišel do teh dveh imen? Niso mu jih dali tržaški detektivi ali policija, kaj še! Pač pa mu je vso dokumentacijo poslal milanski javni tožilec dr. Alessandrini, kj skupaj s sodnikom dr. D'Ambro-siom vodi preiskavo o dejavnosti teroristične mreže Frede in Venture. V okviru te preiskave Se je najprej sodnik iz Trevisa dr. Stiz, nato pa D’Ambrosio zanimal za osebnost odvetniškega pripravnika dr. For-ziatija iz Trsta. Ta je namreč bil «ideolog» nacistične skupine, v kateri so bili tudi Portolan. Neami in drugi. Fornati je tudi sodeloval s Fredo. dokler ni med njimi prišlo do nesoglasij. Marca 1972, kmalu po odkritju zaloge bomb in dinamita pri Nabrežini, je Forziati izginil v Španijo in Grčijo, vrnil se je komaj za proces proti Fredi, Neamiju in Portolanu. Kot se bralci spominjajo, je tedaj tržaško sodišče trojico obtožencev oprostilo «zaradi pomanjkanja dokazov». Forziatija je tedaj D’Ambrosio klical v Milan. Tu ga je zaslišal Alessandrini in tako izvedel, da se je Forziati oddaljil iz Trsta v tujino, ker se je bal zase. Manlio Portolan, nekdanji prijatelj in pozneje član pokrajinskega vodstva MSI naj bi mu zaupal, da sta bombo 3. oktobra 1969 pri Sv. Ivanu nastavila Delfio Zorzi in Martino Siciliano iz Veneta. Forziati naj bi pozneje zbežal, ker se je bal, da bodo segli tudi po njem.
Iz zapisnikov zasliševanj dr. For-
ila tesno sodelovala s tržaško skupina «Ordine nuovo» - Njuni imeni Portolan - Dokumentacijo so tržaškim sodnikom poslali iz Milana
Tedaj je Siciliano, skupaj s Porto-lanom in Neamdjem ter nekaterimi drugimi, bil prijavljen sodnim o Mastem v zvezi z izbruhi nasilja na Trgu sv. Antona.
Že več dni so v teku priprave na skorajšnjo proslavo kmečkih puntov, ki jo bosta priredili Kmečka zveza in Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju s Kulturnim krožkom Devin - Štivan v nedeljo v Devinu. Proslava se bo pričela ob 15. uri z odkritjem spomenika na trgu pred vhodom v devinski grad. Spomenik izklešem iz kraške-ga kamna, na katerem stoji napis «Včeraj in danes za kmečke pravice» bo stal sredi gredice, ki ima obliko krožnega izseka. Načrt za ta spomenik je napravil arhitekt Darij jagodic.
Po odkritju bo kratek nagovor predsednika KZ Alfonza Guština, nato pa bodo nastopili pevska zbora Fantje izpod Grmade in Igo Gruden ter godba na pihala iz glasovanja». Predsedoval bo pod-. Nabrežine.
predsednik deželnega sveta Arnal- Proslava se bo nadaljevala ob do Pittoni.	117. uri v devinskem portiču. Tu bo
iiiiiiiiiiiiiimiiiuiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
DELEGACIJA POROČALA 0 RAZGOVORIH V RIMU
ziatija se lahko torej domneva, da je za imena atentatorjev vedel Manlio Portolan, znan tržaški fašist in voditelj «Ordirv nuovo», ki je še vedno na svobodi. Kako je vedel za ta imena, če sam ni sodeloval pri pripravah? O tem bodo tržaški sodniki morali razmišljati.
Vsekakor ni osebnost atentatorjev povsem postranskega pomena. Sici-lianov oče je namreč Venturov prijatelj, sicer pa ravnatelj beneške podružnice telefonske družbe SIP, ki se je je Ventura posluževal za svoje «tajne» telefonske pogovore.
Martino Siciliano se je v Trstu večkrat mudil, tudi na poziv MSI. Tako je bil v Trstu znanega 8. decembra 1970. ko je MSI o~ga-nizirala manifestacijo proti Titovemu prihodu v Italijo in za «cono B».
Deželni tajnik PSI Trinaie govori danes o referendumu
Na pobudo deželnega odbora PSI bo danes ob 19. uri na sedežu krožka «Gaetano Salvemini» na Korzu 12/n. govoril deželni tajnik Gioachino Tringale na temo «Pomen
V ORGANIZACIJI SPZ IN KZ
V nedeljo popoldne v Devinu proslava kmečkih puntov
Na trgu pred vhodom v grad bodo odkrili spomenik z napisom: «Včeraj in danes za kmečke pravice»
Za ohranitev ladjedelnice v Miljah nujno potrebna javna finančna pomoč
Enotno je treba nadaljevati sedanjo akcijo - Naročil ne primanjkuje
Delavci miljske ladjedelnice «Al-1 ni zastopniki in delavci sami so to Adriatico» so se včeraj popol- na včerajšnjem zborovanju pouda-
dne zbrali in poslušali poročilo delegacije, ki je te dni bila v Rimu, kjer je prikazala ministru za javne udeležbe ter vodstvu poldr-žavne finančne ustanove GEPI, kritičen položaj ladjedelnice in nujnost takojšnjih posegov vlade. O razgovorih v Rimu je poročal župan Millo, nato pa še sindikalni predstavnik. Delegacijo je vodil župan, sestavljali pa so jo predstavniki političnih skupin v občinskem svetu KPI, KD, PSI. PSDI, PRI in PLI ter trije sindikalni zastopniki. Delegacija je imela razgovore z ministrom za javne udeležbe Gullottijem, sprejela pa sta jo tudi podtajnica ministrstva za delo Tina Anseimi in poddirektor finančne ustanove GEPI inž. De Fonte.
Minister za javne udeležbe je obljubil, da bo posredoval pri družbi GEPI. naj pošlje svojega funkcionarja v Trst, da se o vprašanju ladjedelnice pogovori s sodnim u-pravnikom in vodstvom dnižbe Friulia. Člani delegacije, sindikal-
miiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiuuii
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHiiiiiiitnmtiiiiin
V PETIH LETIH PREDVIDEN IZDATEK 160 MILIJARD UR
Zbornica pričela razpravo o finansiranju pristanišč
V seznam je vključena tudi tržaška luka
Poslanska zbornica je včeraj prida obravnavati zakonski predlog, ;i predvideva izdatek 160 milijard ir za gradnje v pristaniščih. Milijarde bodo porabili v petih letih. 90 odstotkov sredstev pa gre v korist pristanišč, katerih promet je 1972. leta presegel milijon ton letno (ni vštet promet z nafto).
Prizadeta pristanišča so naslednja:	Genova, Benetke, Ravena,
Trst, Savona, La Spezia, Livorno, Neapelj, Cagliari, Civitavecchia, Augusta, Porto Torres, Palermo, Ancona, Catania, Porto Empedocle (Agrigento), Brindisi, Tržič, Porto-ferraio (Livorno), Bari, Barletta, Gaeta, Mesina, Trapani in Fiumicino.
Za komuniste je posegel v razpravo Ceravolo, ki je dejal, da bi morali finančni načrt izvesti še letos, 160 milijard pa je razdeljenih v petih letih, tako da bodo ta sredstva neučinkovita. Komunistični poslanec je ugotovil, da je Italija vedno bolj odvisna od tujine zaradi nepravilne pomorske politike te in prejšnjih vlad.
Posl. Canepa (1*81) je dejal, da so prvotni osnutek, ki ga je pripravila še Andreottijeva vlada v komisiji znatno izboljšali, kar do-
kazuje, da želi večina zagotoviti takoj sredstva in da bo še letos izdelala večletni načrt za obnovitev pristanišč.
Belci (KD) je dejal, da ta zakon ne bo sam po sebi rešil zelo resne pomanjkljivosti pomorskega gospodarstva. Vendar pa gre za nujen zakon, ki ga je treba takoj odobriti v pričakovanju, da se bo izdelal organski načrt, ki naj končno reši osnovna vprašanja preureditve vseh italijanskih pristanišč.
# Drevi ob 20.30 se v Ul. Ronchetto 77 sestene rajonska konzul-ta za škedenj in čarbolo. Na dnevnem redu je razprava o novem gradbenem pravilniku in o onesnaženju zraka.
Urnik Irgovin v prihodnjem tednu
Združenje trgovcev tržaške pokrajine je jnoročilo umik trgovin v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 20. maja: Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne.
Torek, 21. maja: Vse trgovine bodo odprte po običajnem urniku
Sreda, 22. maja: Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne.
Urnik za pekarne: od 7.40 do 13 ure in od 17. do 19. ure; mesnice: od 7.30 do 13, ure in od 16.30 do 19. ure; trgovine s sadjem in zelenja vo: od 7.30 do 13. ure in od 17. do 19. ure.
Četrtek, 23. maja:	Zaprte
bodo vse trgovine razen pekarn, ki bodo odprte od 7.40 do 12. ure.
Petek, 24. maja: Vse trgovine bodo odprte po običajnem umiku.
Sobota, 25. maja: Odprte bodo tudi tiste trgovine, ki imajo ob sobotah tedensko zaporo.
rili, da morajo politične in sindikalne sile enotno nadaljevati sedanjo akcijo, za rešitev ladjedelnice pa so potrebni nujni ukrepi. Podjetje je zdravo, kot je poudaril župan. zdrava je delovna sila, naročil ne primanjkuje, za nadaljnji obstoj in razvoj ladjedelnice pa bi bilo usodno, če bi se zadeva še naprej zavlačevala. Potrebna je nujna finančna pomoč, približno 1,5 milijarde lir, potem pa bi morali ladjedelnico še preurediti in modernizirati. Kljub težavam in za-pletljajem, poteka delo v ladjedelnici normalno, naročil imajo dovolj za nekaj let naprej, toda s primernimi ukrepi in finančno pomočjo je treba zagotoviti zdravo upravo in preprečiti, da se ne bi ladjedelnica že v tretjič znašla v stečaju, kar bi pomenilo smrtni u-darec za ladjedelnico, in zelo hud udarec za gospodarstvo miljske občine.
• Nocoj ob 20. uri bo v dvorani krožka «Pečar» na Kolonji javni shpd komunistične sekcije «Pra-tolongo». Član pokrajinskega tajništva KPI C. Tonel bo pregledal izsledke referenduma o razporoki.
ZA PODROČJE SV. IVANA
V soboto v obrat nova telefonska centrala
Kakor smo že objavili v našem listu, bo v soboto začela obratovati nova telefonska centrala SIP v Ul. Verga. Priključevanje novih številk se bo začelo ob 21. uri. Prvo skupino številk bodo tehniki zamenjali v dobri uri. V tem času bodo posamezni telefonski priključki odpovedali za par minut, nakar bodo vzpostavljeni novi. Nadaljnja zamenjava starih telefonskih številk se bo nadaljevala do ponedeljka, ko bodo odpravljene vse stare številke, ki se začenjajo s 66 in 67
Jutri dopoldne pogreb ponesrečenih Tržačanov
delske ceste 10 ter 49-letnega Giuseppa De Robbia iz Ul. Pendice Scoglietto 5. Oba sta bila zaposlena na luškem poveljstvu v Trstu in predvčerajšnjim ob 14. uri sta se odpravila z drugimi delovnimi tovariši v Istro na poslovilno kosilo, ki ga je priredil neki kolega na pragu upokojitve. Ob 19. uri so krenili nazaj proti Trstu in Amoroso ter De Robbio sta se peljala v prvem avtu. Za njunim avtom so se peljali drugi uslužbenci luškega poveljstva, ki pa jih je pri Semedeli ustavil semafor.
Avto je pravočasno prevozil križišče, tako da ostali niti niso videli, kako se je nesreča pripetila. Na vsak način so ugotovili, da je Amoroso, ki je sedel za volanom, zavozil na levo pri postaji milice na glavni cesti, ki pelje mimo Kopra. To jima je bilo usodno, ker je ravno tedaj privozil tovornjak s prikolico, ki je čelno trčil v njun avto, da sta bila pri priči mrtva.
Žalni sprevod bo krenil ob 10.30 izpred mrtvaške kapele v Kopru na pokopališče pri Sv. Ani.
nastopil Tržaški partizanski pevski zbor, na sporedu pa bodo še krajši govori župana devinsko - nabre-žinske občine dr. Legiše, predsednika SPZ Palčiča in tajnika KZ Volka. Verjetno bosta pozdravila prisotne tudi deželni odbornik za kmetijsko Tripani in predstavnik sindikalne zveze.
Sledila bo prosta zabava. Za ples bo igral ansambel «Igo Radovič» iz Nabrežine, delovali pa bodo tudi dobro založeni kioski, kjer^ bodo točili domače vino, pekli piščance, ražnjiče in čevapčiče, kuhali klobase in cvrli kalamare. Vsakdo bo torej lahko prišel na svoj račun. Zato lahko le upamo, da bo lepo vreme pozdravilo goste, ki se bodo nedvomno polnoštevilno odzvali vabljivemu sporedu.
OD JUTRI DALJE
Alighiero Noschese nastopi v Trstu
Jutri bo v Trstu prva predstava «Follie sul ghiaccio», ki jo vodi Alighiero Noschese. Znani oponaševa-lec osebnosti iz umetniškega, političnega in mondanega življenja se bo predstavil tržaškemu občinstvu pod šotorom cirkusa Moira Orfei; njegov nastop bo spremljala živahna predstava plesov in zabavnih prizorov na ledeni plošči.
Cirkus Moira Orfei je iz Trsta že odpotoval na dolgo turnejo po vzhodni Evropi, ki se bo pričela v Budimpešti. Noschese pa bo s svojo skupino nastopal v italijanskih obmorskih letoviščih vse poletje. Njegov nastop je povsod zelo priljubljen in nedvomno bo tudi v Trstu doživel uspeh.
Pierandrei ponovno pokr. tajnik PSDI
Izvršni odbor tržaške federacije PSDI je v sredo zvečer soglasno ponovno izvolil za pokrajinskega tajnika Oberdana Pierandreija. Isto tako so soglasno izvolili za namestnika tajnika odv. Marija Bercela in Claudia de Pulcinija. To je bil prvi sestanek izvršnega odbora, izvoljenega na zadnjem kongresu PSDI.
Novoizvoljeni tajnik Pierandrei je podčrtal demokratični pomen zmage na referendumu in nujnost sodelovanja strank leve sredine ter obveze PSDI za reševanje tržaških gospodarskih vprašanj. Pri tem je izrecno omenil ladjedelnico Alto Adriatico ih tesno sodelovanje s sindikati.
IZ ODPRTEGA PISMA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Prenapeteži nesramno grozijo sindikalistom pri Acegatu
Porezali so gume njihovih avtov, poskusili zasesti sedež CISL ipd. - Sodstvo doslej še ni nastopilo
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA In KMEČKA ZVEZA
prirejata s sodelovanjem K K Devin — Štivan
PROSLAVO KMEČKIH PUNTOV
v nedeljo, 19. maja 1974 v devinskem portiču.
Spored — Ob 15. uri odkritje spomenika na trgu pred gradom.
Ob 17. uri kulturni spored z nastopom partizanskega pevskega zbora. «Fantov izpod Grmade», zbora «Igo Gruden», godbe iz Nabrežine in tržaške folklorne skupine.
Od 20. do 24. ure prosta zabava.
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetam-’ na žaru.
Pripravljalni odbor za proslavo 30. obletnice ustanovitve Komande mesta Koper in bataljona «Alme Vivode» prireja v nedeljo, 19. maja 1974, s pričetkom ob 10. uri
PARTIZANSKO SREČANJE
v Borštu pri Kopru.
Vah'-no vse borce - pripadnike teh enot in ostale udeležence narodnoosvobodilne borbe, da se te proslave udeležijo v polnem številu. Pripadniki teh enot bodo sicer prejeli še posebna vabila, vendar pa kolikor ne bi kdo vabila prejel pravočasno, naj to objavo upošteva kot vabilo.
Občinski odbor ZZB NOB Koper
SLOVENSKI MLADINSKI CENTER Ulica Ginnastica 72 MLADINSKI KROŽEK
vrti jutri, 18. maja. ob 16.00 film
«EVA CONTRO EVA»
Ob 20. uri sledi družabni večer, ki bo zaključil letošnjo sezono ob 24. un.
Vabljeni !
Izleti
SPDT obvešča, da je za nedeljski izlet na Blegoš na razpolago še nekaj mest. Odhod bo ob 7. uri izpred sodnijske palače.
V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Odhod avtobusa iz Boljunca ob 5.30.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v nedeljo, 2. junija tl. celodnevni izlet v Gonars, v Oe-čac’ in Beneško Slovenijo. Prijave za zlet bodo sprejemali v društvenih prostorih od ponedeljka, 20. t.m. dalje od 18. do 19. ure.
RAZPIS NATEČAJA
ACEGAT — TRST
Na oglasni deski tržaške občine je razobešen razglas za zasebno dražbo, v smislu predpisov črke a člena 1. zakona štev. 14 od 2. 2. 1973 za naslednje delo:
— pleskanje nekaterih uradov palače Carciotti. GENERALNI RAVNATELJ dr. Inž. Mario Castaldi
V odprtem pismu, ki so ga naslovila na prefekturo, na ravnateljstvo ACEGAT, na načelnike političnih skupin v občinskem svetu in na sindikalno federacijo, so sindikalna združenja CGIL, CISL in UIL uslužbencev ACEGAT opozorila javnost, zlasti pa odgovorne o-blasti in sodstvo na vrsto kriminalnih dejanj, ki so se pripetila v zadnjih časih na račun sindikalnih zastopnikov. Že od začetka letos so fašistični elementi, ki se zbirajo v samozvanem «sindikatu» Cisnal, začeli s poskusi ustrahovanja demokratičnih delavcev in uslužbencev, da bi zatrli demokratične svoboščine, ki so si jih delavci priborili v podjetju, in sploh da bi tako
Jutri dopoldne bodo pokopali žrtvi prometne nesreče pri Kopru,
•.cilju il«««.	65-letnega Antonia Amorosa z Vr- —	----- .
POKRAJINSKI TAJNIK PSI GHERSI OCENIL IZID REFERENDUMA
Ustvarjene so nove možnosti odnosov z demokratično usmerjenimi katoličani
Stališče pokrajinskega vodstva Zveze italijanskih zena - UDI
Tajnik tržaške federacije PSI Lucio Ghersi je sinoči na javni skupščini ocenil izid referenduma in ugotovil, da so bili poraženi Fan-fanijev integralizem, neofašistična desnica povezana s klerikalizmom, ter cerkvena hierarhija.
Težje pa je oceniti zmago, saj se je ustvarila koalicija od skrajne levice pa vse do vključno liberalcev. Vendar pa ni dvoma, da gre za zmago kulture in omike, za zmago laične države in za zmago teženj po svobodi. Še zlasti pa je važen premik med katoličani in to med vidnimi predstavniki, kar bo zelo važno tudi za prihodnost. S tem so se namreč ustvarili novi odnosi sil med strankami ustavnega loka in je v razpravi tradicionalna hegemonija KD, kot stranke, ki je vedno odločala o vsem.
Podobne so tudi tendence v Trstu, ki spada med naprednejša italijanska mesta z rekordnim odstotkom glasov oddanih za ne. V tej zvezi je Ghersi podčrtal, da so istrski begunci prvič glasovali drugače, kot je ukazala Krščanska demokracija, kar predstavlja važno in zanimivo novost. Značilnost teh volitev je bila, da so Slovenci str-i njeno glasovali za «ne» in da se
je tako odločila tudi velika večina volivcev Slovenske skupnosti, ki drugače ne spadajo v laično fronto.
Tudi za Trst je zanimivo dejstvo, da se je dobršen del katoliških volivcev odločil, da glasuje drugače, kot je to uradno ukazala stranka, še zlasti je važno, da so bili poraženi fašisti in da je bila prav tako resno poražena kurija, ki se je neposredno zelo angažirala v glasovalnem boju. Tržaška KD je vodila korektno in omikano kampanjo, v kateri se je omejila na tematiko razporoke.
Ghersi je zaključil, da bodo posledice referenduma nedvomno občutne in pomembne, čeprav trenutno ni mogoče še do kraja oceniti, kaj vse pomeni izid glasovanja. Na vsak način pa je na strankah levice in na levih silah na splošno velika naloga, da bodo pravilno «upravljale» novo politično bogastvo, ki je bilo ustvarjeno na referendumu zlasti z javnim nastopom naprednih katoličanov.
O odnosu do demokratičnih katoličanov se je nato razvila zanimiva in poglobljena razprava, med katero je bilo ugotovljeno, da so se odkrito odločevali prav na o-snovi političnih sklepov, kar pa
nudi nove možnosti tudi za prihodnost.
Pokrajinski odbor Zveze italijanskih žena — UDI je v uradnem sporočilu ocenil referendum in u-gotovil, da so bile ženske velike protagonistke kampanje, da se ohrani zakon o razporoki. Želelo se je ohraniti družbo, v kateri bodo žene podrejene, ženam se je grozilo s skokom v neznano in kot odgovor se jim je nudilo rešitve, ki bi pomenile izogibanje odgovornostim. Oni, ki so bili proti razporoki, so usmerili vse svoje napore, da prepričajo volivke. Njih upanje, da žene niso dozorele in da se ne zavedajo svoje vloge v družbi, pa se je izkazalo za utvaro. Žene so odgovorile, da so za stabilno družino, toda tudi za enakost pravic
Organizacija UDI ugotavlja, da je njena kampanja bila zelo učinkovita in da so med kampanjo pravilno ocenili družbena vprašanja in zlasti vprašanja žena. Ne sme se več odlašati z zakonom o reformi družinskega prava, saj je treba v temeljih spremeniti odnose med družino in med družbo, ki temelje na socialni potrošnji. Zmaga «ne» je bila tudi preverjanje enotnosti žena.
poostrili položaj, da bi se onemogočilo redno sindikalno življenje.
Sindikalne organizacije začenjajo naštevanje kriminalnih dogodkov s primerom nekega člana notranje komisije, ki so mu najprej narisali na avto kljukasti križ in nacistično «runo» in prerezali dve gumi. Nekaj dni pozneje so prerezali gume na avtu nekega drugega sindikalnega zastopnika. Skupinica fašistov Cisnal je vdrla v sindikalni sedež CISL in zahtevala... da bi sedež «soupravljala». Samo velik čut odgovornosti sindikalnih voditeljev je rešil spor s tem, da so fašiste mirno odstranili iz sedeža. Neki šofer, ki je tudi sindikalni aktivist, si je našel volan avtobusa prekrit z plastjo masti in kolesa obrnjena proti ograji, in to prav isto jutro, ko so «neznanci» po telefonu grozili njegovi ženi. Po telefonu so grozili tudi nekemu drugemu šoferju, ki je sindikalni aktivist in kmalu nato so mu prerezali gume avtomobila.
Omenjeni dogodki, ugotavljajo sindikalne organizacije v svojem odprtem pismu, so jasni primeri navadnega zločinstva, obenem pa se uskladajo v vsedržavni prevratniški načrt političnega in sindikalnega nasilja s strani dobro znanih političnih skupin. V okviru ACEGAT skušajo izkoristiti upravičeno nezadovoljstvo delavcev, da bi izzvali nemire in «ribarili v kalnem», kot se dogaja v nekaterih sličnih podjetjih na italijanskem Jugu. Zato, zaključujejo sindikati, se morajo javni demokratični organi, predvsem pa predpostavljene oblasti in sodstvo zavzeti za odpravo fašistične nevarnosti iz demokratičnega življenja občinske ustanove ACEGAT.
Danes 24-urna stavka gradbincev
Gradbinci bodo danes stavkali 24 ur na pobudo sindikalne federacije gradbincev CGIL, CISL in UIL. Vsedržavno stavko so napovedali za uveljavitev zakona o ljudskih stanovanjih, za javna dela, za socialno skrobstvo, zagotovljeno plače in normativne izboljšave. Ob 10.30 bo na sedežu krožka «Salve-mini» na Korzu 12 srečanje z javnostjo, demokratičnimi strankami in tiskom, na katerem bodo sindikalni zastopniki obrazložili svoje zahteve. Ob 12.30 se bodo sindikalisti srečali s podpredsednikom deželnega odbora De Carlijem.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 17. maja
MOJCA
Sonce vzide ob 4.32 in zatone ob 19.31 — Dolžina dneva 14.59 — Luna vzide ob 1.51 in zatone ob 14.48. Jutri, SOBOTA, 18. maja DUBRAVKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,4 stopinje, najnižja 14,7, ob 19. uri 18,3 stopinje, zračni pritisk 1013 mb narašča, veter 6 km zahodnik, vlaga 63 odstotna, nebo 3 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. maja 1974 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 75-letni Enrico Maco-vez, 82-letni Nicolò Cos, 77-letni Giuseppe Measso, 78-letna Antonia Se-libara, 71-letni Giuseppe Depase, 51-letna Giovanna Taucer, 86-letni A-nacleto Settomini, 65-letni Menotti Srimsek, 74-letni Carlo Krečič, 67-let-ni Giuseppe Germek, 69-letni Giovanni Millo, 92-letoa Caterina Sauli vd. lerin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
Pizzul — Cignola, Korzo Italia 14; Prenómi, UL Tiziano Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 18.30 do 8.30)
AlTEscuiapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (teL 271-124).
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 17. t.m., ob 19.30 gostuje v Ptuju; jutri 18. maja, ob 20. uri v Mariboru; v nedeljo. 19. t.m., ob 20. uri v Ljubljani (Drama) ; v torek, 21. t.m., ob 20. uri v Črnomlju; v sredo 22. t.m., ob 20. uri v Metliki: v četrtek. 23. t.m., ob 20. uri v Zagrebu; v nedeljo, 26. t.m., ob 20. uri v Ohridu; v ponedeljek, 27. t.m., ob 20. uri v Skopju in v sredo, 29. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo Eduarda De Filippa «Božič pri Cuppiellovih».
V ponedeljek, 20. t.m., ob 20. uri v Ljubljani in v četrtek, 30. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo M, A. Asturiasa «Torotumbo».
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30 ponovitev Ibsenove drame «Casa di bambola».
Koncerti
KONCERTNA SEZONA V GLEDALIŠČU VERDI
Danes ob 21. uri (red A) in jutri ob 18. uri (red B) koncert sopranistke Larisse Avdjejeve in violinista. Via di mira Spivakova. Orkester vodi mladi sovjetski dirigent Evgenij Svetlanov.
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub priredi jutri, 18. maja, ob 19. uri Glasbeni večer. Vabljeni!
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FlLZl 10	»t. 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Amoriiki dolar	640—
Funt itorling	1533—
Švicarski frank	216,50
Francoski frank	132—
Nemška marka	257—
Avstrijski šiling	35—
Dinar: debali	40—
drobni	40—
m#'
j Vri V!


6.
ifti
^ i
PESEM — MUZIKA PLOŠČE - KASETE
14 slovenskih z oktetom GALLUS
NOVOSTI
Kino
: .	j O,. 1
La Cappella Underground 19.00—21.15 «L'astronave atomica del dottor Quatermass» (The Quatermass expe-riment, 1955). Režija Val Guest. I-gra Brian Donlevy.
Ariston — l.N.C. 16.00 «Fantasia» Walt Disneyev film.
Nazionale 16.00 «Silvestro gatto maldestro». Barvna risanka.
Excelsior 16.00 «Delitto d’amore». I-grata Giuliano Gemma in Stefania Sandrelli. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Azione esecutiva».
V	glavnih vlogah Buri Lancaster, Robert Ryan in Will Geer. Barvni film.
Fenice 16.00 «Viaggio al settimo pianeta» Barvni znanstvenofantastični film.
Eden 16.00—22.15 «Zardoz». Sean Con-nery, Charlotte Rampling. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00—22.15 «Sutjeska» (La quinta offensiva). Režija Stipe Delič.
V	glavnih vlogah pa igrajo Richard Burton, Irene Papas, Bert Sotler, Michael Hordern in drugi. Glasba Mikis Teodorakis. Barvni film.
Aurora 16.30 «UFO, prendeteli vivi».
Barvni film.
Capito! 16.30 «16 anni». Barvni film.
Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Un rebus per l'assassino». Barvni film v katerem igra James Cobum.
Impero 16.30 «La polizia sta a guardare». Igra Enrico Maria Salerno. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Massaggiami dolce... massaggiami piano». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30—21.00 «Ben Hur». Barvni film.
Ideale 16.00 «Korzan il favoloso uomo della jungla». Igrata Johnny Kissmuller in Simone Blangell. Vittorio Veneto 16.30 «Milano trema — La polizia vuole giustizia». Lue Merenda, Richard Conte, Chris A-vram. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «La vendetta dei moschettieri». G. Barray in M. Demon-geot. Barvni film.
Astra 16.30 «Canterbury proibito». glavnih vlogah Femmi Benussi in Magda Konopka. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Domani passo a salutare la tua vedova, parola di Epidemia». Craig Hill. Barvna kavbojka.
Razstave
ansambel Lojzeta Slaka:
Glas njegov
v SPOMIN
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 • Tel. 61792
S “ -	. .v
» ' . » v	A
C A
v -
'	^ M
SPOMIN
V	galeriji «C. Sofianopulo» (Trg Papa Giovanni) bodo v soboto ob 18.30 odprli razstavo slik umetnika F. Ber-ninija in glasbil, ki jih je izdelal G. Papaleo. Razstavo organizira deželni sindikat za umetnosti CCdL—UIL. Odprta bo do 29. maja (ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od ii. do 13. ure).
V	palači Costanzi so odprli razstavo slik dijakov tržaške mednarodne šole.
V	galeriji Artisti so odprli razstavo portretov Lorenza Furlanija. Razstava bo odprta do 25. maja.
V	občinski umetnostni galeriji razstavlja svoja dela do 21. maja tržaški slikar G. Babuder. Umetnik se je izšolal v Bologni in razstavlja od leta 1932. Doslej je nastopil na več razstavah deželnega in državnega obsega.
V	ljubljanski Mestni galeriji so odprli razstavo del tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Razstava obsega približno 100 del.
Od sobote razstavlja v razstavišču «Galleria degli Artisti» na Trgu S. Benco 3 tržaški slikar Glauco Dimini, ki bo svoja olja razstavljal še danes.
Danes, 17. t. m., bodo odprli v razstavišču Sala Civica delle Esposizioni» v Gradišču razstavo svojih novejših del trije tržaški likovniki in sicer kipar Villibossi ter slikarja Bressanutti in Duiz.
V	Tržaški knjigarni razstavlja Ati lij Kralj najnovejše akvarele, tempere in risbe na tematiko kraških borov in smrek. Razstava traja do konca maja.
V	galeriji «La lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 je odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov.
Dr. Robert Hlavaty razstavlja v piranski Mestni galeriji svoje najnovejše akvarele. Razstava, ki bo trajala do 21. maja, bo odprta vsak dan od 10. do 12. in do 17. do 20. ure. Vstop je prost.
Prosveta
Slovensko prosvetno društvo Tabor
priredi jutri, 18. t. m., ob 20.30 koncert pevskega zbora «Zarja» iz Trbovelj, nosilca Gallusove plakete. Koncert, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah, je povračilo za gostovanje openskih pevcev v Trbovljah. Vabljeni!
Predavanja
SPDT priredi danes, 17. maja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani 7. planinski večer. Predaval bo JANKO FURLAN o temi «Odnosi človeka do narave». Predavanje bo ob spremljavi diapozitivov. Vabljeni!
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
IVAN VERGINELLA
Pogreb dragega pokojnika bo dane«, 17. maja, ob 15.30 iz hiše žalosti v Sv. Križu na domače pokopališče.
Žalujoči: žena, sin z družino, hčere z družinami, sestre ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, 17. maja 1974
ORISKI DNEVNIK
ZAKLJUČEK ZASEDANJA 0 TEMI «POLITIKA ZA ZGODOVINSKA SREDIŠČA» PREDPRIPRAVA NA TRŽAŠKO KONFERENCO 0 MANJŠINAH
Deželna uprava se mora zavzemati Jutri v goriški pokrajinski dvorani za obrambo zgodovinskega bogastva posvet o položaju slovenske manjšine
Osrednje poročilo je podal deželni funkcionar arh. Chierici
Včeraj je bilo v Vidmu deželno zasedanje o temi «Politika za zgodovinska središča», ki ga je priredilo deželno odborništvo za načrtovanje in proračun. Zasedanje je odprl podpredsednik deželnega odbora in odbornik za proračun in načrtovanje De Carli, ki je ločil zgodovinska središča naše dežele v tri skupine: kraje, ki so zgodovinsko, umetnostno in kulturno zelo pomembni, kraje, ki vsebujejo pomembne zgodovinske značilnosti in majhna središča značilna po spontani kmečki arhitekturi, kakršnih je mnogo predvsem na gorskih področjih. Ta središča je treba zaščititi: ohraniti je treba njihove značilnosti in preprečiti, da bi jih sodobna arhitektura izmaličila.
Prisotne je pozdravil tudi videmski župan Cadetto, ki je poudaril, da ne smemo spreminjati zgodovinskih središč v muzeje, ampak jih- moramo ohraniti pri življenju predvsem s pobudami kulturnega značaja.
Osrednje poročilo je podal funkcionar deželnega odborništva za proračun in načrtovanje arh. Chierici, ki je poudaril, da del deželnega zgodovinskega bogastva propada. Treba je zato zastaviti vse sile v obnavljanje zgodovinskih zgradb in v njihovo prilagajanje sedanjim potrebam, predvsem v stanovanjske namene. Za to pa ni mogoče sestaviti enotnega načrta, ampak je treba pripraviti načrte za posamezna področja, ki se med seboj razhkujejo po načinu gradenj. Treba je zato odobriti zakon, ki bo dopuščal široke možnosti podrobnim regulacijskim načrtom, ki jih bo lahko izdelala tako dežela sama kot tudi krajevne uprave.
Sledila je razprava, v katero so posegli župani nekaterih furlanskih občin in predstavniki avtonomnega zavoda za ljudske gradnje IACP. Med drugimi je govoril tudi deželni odbornik Mizzau, ki je poudaril, da morajo biti deželni napori usmerjeni k obrambi vsega, kar predstavlja zgodovino prebivalstva naše dežele.
Sestanek SS in SZD z juinotirolsko SVP
Dne 14. maja 1974 so se srečali v Veroni predstavniki južnotirolske stranke SVP, Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice. Srečanja so se udeležili dr. Joachim Dalsass, podpredsednik, in Josef Atz, pokrajinski tajnik SVP; Slovensko skupnost sta zastopala dr. Zorko Harej in dr. Drago Štoka, SDZ pa prof. Slavko Bratina in prof. Andrej Bratuž. Predstavniki omenjenih strank so si izmenjali mnenja zlasti o pro-
nih manjšin v bocenski pokrajini ter v deželi Furlanija - Julijska krajina. Zastopniki omenjenih strank so se sporazumeli za nadaljnje stike, da bi globlje preučili vprašanja, ki zadevajo obe strani.
Nova ljudska stanovanja na področju miljsko občine
Neodvisna ustanova za ljudske hiše (IACP) za tržaško pokrajino obvešča, da je bila objavljena končna lestvica prosilcev za podelitev 58 stanovanj, zgrajenih z deželnim finančnim prispevkom na področju bivše livarne v Miljah. Objavljena je bila tudi dokončna lestvica prosilcev za 50 stanovanj, v gradnji na istem področju, in sicer na podlagi razpisa štev. 4 iz lanskega leta. Obe lestvici z ustreznimi točkami
sta na vpogled na oglasni deski na miljskem županstvu in v tajništvu za ljudska stanovanja v Trstu, Ul. Ghirlandaio štev. 43.
Pl) SOBOTE. 25. MAJA
Nova pomorska zveza Jadran-jugovzhodna Afrika
V soboto, 25. maja, bo priplula v Trst grška ladja «Hellenic Ideal» z matično luko v Pireju. Iz naše luke je ladja namenjena v Mombaso, s tem potovanjem pa bo vzpostavila novo redno zvezo Jadransko morje — jugovzhodna Afrika.
«Hellenic Ideal», ki šteje 15.000 ton nosilnosti, bo povezovala Trst in druge jadranske luke z Mombaso s štirimi drugimi podobnimi enotami, ki si bodo na novi progi sledile vsakih 20-25 dni.
NA POBUDO ŠOLSKEGA PATRONATA
V nedeljo 6. slikarski ex tempore na Repentabru
Vsa dela bodo razstavljena - Nagrade za najboljše izdelke
To nedeljo bo šolski patronat re pentabrske občine priredil običajni slikarski ex tempore za otroke osnovnih in dijake srednjih šol. Letošnje tekmovanje spada tudi v okvir proslav 26. vsedržavnega dneva šolskih patronatov.
Tokmovanja se letos lahko udeležijo vsi otroci osnovne šole na Repentabru, kot gosti pa še po
10 dijakov srednje šole S- Kosovel z Opčin, srednje šole Tommasini z Opčin, didaktičnega ravnateljstva osn. šol z Opčin, didaktičnega ravnateljstva ital. osn. šol z Opčin, srednje šole I. Gruden iz Nabrežine, srednje ital. šole iz Nabrežine, slovenske osnovne šole iz Nabrežine, italijanske osnovne šole iz Nabrežine, slovenske osnovne šole iz Zgonika, italijanske osnovne šole iz Zgonika in osemletke iz Dutovelj.
Komisija bo ocenila najboljše izdelke, razdeljene po starostnih kategorijah. Krajevne ustanove in podjetja pa so prispevali lepe nagrade.
Tekmovanje bo na območju repen-tabrske občine od 9. do 13. ure. Udeleženci se morajo prijaviti na sedežu šolskega patronata- na -Colu (v stari šoli) najkasneje do 9. ure. Tu bodo prejeli označeno risalno polo, s seboj pa morajo imeti risalni pribor. Tehnika risanja je no-
blemih, ki zadevajo zaščito narod-
ZAKADI MANJŠEGA DOVOZA PETROLEJA V TRŽAŠKO IUK0
Zmanjšanje blagovnega prometa v obdobju januar-april 1974
Ravnatelj pristanišča inž. Colautti odpotoval z ministrom Coppom v Kairo na razgovore o odprtju Sueškega prekopa
Blagovni promet v tržaškem pristanišču je znašal v aprilu 1974 2.673.003 ton (od katerih je bilo 2.478.055 ton izkrcanega in 194.948 ton vkrcanega blaga), to je 367.670 ton oz. 12,1 odstotka manj kot v istem obdobju lanskega leta. Zmanjšanje je treba pripisati izključno manjši količini izkrcanega petroleja na terminalu čezalpskega naftovoda. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zabeležili skupno 10.995.168 ton blagovnega prometa, to je 1.857.817 ton oziroma 14,4 odstotka manj kot v istem obdobju lanskega leta.
Kar se tiče trgovskega prometa skozi obe prosti luki tržaškega pristanišča, je treba poudariti, da je bilo v letošnjem aprilu prometa za kar 31,1 odstotka več kot lansko leto, to je 213.521 ton, od katerih 108.695 izkrcanih in 104.826 vkrcanih. Povečanje je zaznavno tudi, če upoštevamo prvo štirimesečje letošnjega leta: 816.136 ton oziroma 21,8 odstotka več kot lansko leto. Živahen je bil promet kosovnih po-
šiljk (617.943 ton, 60.054 ton več kot lansko leto), žitaric in oljčnih semen (45.117 ton več kot lani), lesa (22.959 ton več) ter premoga in rudnin (17.182 ton več). Vsi ti podatki se nanašajo na prvo štirimesečje letošnjega leta.
Vodstvo tržaškega pristanišča z zanimanjem sledi obisku ministra za trgovinsko mornarico sen. Coppa, ki je včeraj odpotoval v Kairo, kjer se bo razgovarjal o raznih vprašanjih, ki so tesno povezana s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa. Govorili bodo predvsem o perspektivah za razvoj italijanskih pristanišč in o prometu, ki ga bo lahko sprejel prekop, tako glede na tradicionalne kot na specializirane ladje (s kontejnerji in ro/ro). Ker je prav tržaško pristanišče najbolj zainteresirano za odprtje Sueškega prekopa, je minister Coppo povabil upravo pristaniške ustanove v našem mestu, naj pošlje na razgovore svojega zastopnika. V Kairo je tako odpotoval tudi ravnatelj tržaškega pristanišča inž. Colautti.
ljubna. Izdelke bo treba oddati najkasneje do 13. ure.
Komisija, ki bo dela ocenjevala, bo sestavila prednostne lestvice do 18. ure, ko bo v prostorih stare šole tudi razstava vseh del. Sledilo bo nagrajevanje.
Pri izbiranju mest za slikanje je dokaj čudna in enostranska odločitev, da se tekmovalci do 10.45 ne smejo muditi na dvorišču repenta-brske cerkve, ker je tam ob 10. uri maša. Je mar dvorišče zasebna last?
Glavni favoriti za prva mesta so tudi letos dijaki in učenci iz šole iz Dutovelj, ki so se vedno lepo izkazali.
k. b.
V kratkem stavka v vrtcih Onairc
Sindikat uslužbencev otroških vrtcev ONAIRC CGIL, CISL in UIL za Tridentinsko-Gornje Poadižje ter za Furlanijo-Julijsko krajino so napovedali stavko osebja vrtcev, ki bo trajala od-prihodnjega ponedeljka, 20. maja do konca meseca, 31. maja. Sindikalne organizacije zahtevajo za uslužbence otroških vrtcev ONAIRC — ustanove za mladino na «obmejnih področjih» — naj se jim prizna enako finančno in normativno ravnanje kot osebju državnih o-troških vrtcev, naj se imenuje nov upravni svet ter naj se stvarno uveljavijo določila nove delovne pogodbe, ki so jih podpisali pred več meseci, doslej pa so ostala na papirju.
Danes se bo osebje vrtcev zbralo na sindikalnem shodu ob 17.30 na sedežu CCdDUIL na T”gu Papa Giovanni. Na shod so vabljeni tudi starši otrok vrtcev ONAIRC, s katerimi bi sindikalni zastopniki radi razpravljali o stavki in o morebitnih drugih pobudah za dosego svojih ciljev.
Prebrali bodo poročili dveh sodelavcev IS IG o juri-dičnih in socioloških aspektih Slovencev v Italiji
Sindikata CGIL in CISL oinnmovanjuprof.Matildija
Tajništvi šolskega sindikata CGIL in CISL sta posredovah tiskovno poročilo, v katerem ugotavljata, da je bil imenovan za zastopnika rednih docentov v upravnem svetu tržaške univerze prof. Matildi. Kot je znano, ugotavljata sindikata, vodijo na račun prof. Matildija sodni kazenski postopek zaradi izkoriščanja javne fukcije v osebne namene. Dokaze proti direktorju inštituta za gradbeništvo so posredovali sodstvu prav, sindikati.
Sindikalni organizaciji nadaljujeta s pozivom na sodno oblast, naj hitreje zaključi preiskavo, obenem pa poziva univerzitetne oblasti, naj povabijo prof. Matildija da odstopi, če že sam ni odstopil, kot bi bilo primemo.
Jutri bo v Gorici v dvorani pokrajinskega sveta študijski posvet o problemih slovenske manjšine na Goriškem. Prireja ga goriška pokrajinska uprava v sodelovanju z Mednarodnim sociološkim institutom v Gorici, ISIG. Posvet bo služil kot predpriprava za mednarodno konferenco o manjšinah, ki bo v kratkem v Trstu.
Posvet se bo pričel ob 9.30. Dopoldne bodo prebrali dve poročili, ob 11. uri se bo pričela diskusija, ki se bo prekinila ob 13. uri. Posvet se bo nato nadaljeval popoldne ob 15. uri.
Dopoldne bodo prebrali dve poročili, ki sta ju sestavila sodelavca sociološkega instituta. Dr. Anna Maria Boileau je pripravila poročilo z naslovom «Sociološki aspekti slovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini», dr. Raimondo Strassoldo pa poročilo z naslovom «Slovenska manjšina v deželi Furlaniji - Julijski krajini: juri-dični aspekti».
Poročili smo dobili šele včeraj popoldne. Po prvem pregledu se nam zdi zanimivejše poročilo dr. Strassolda. Je sicer le pregled s kratko analizo zakonov in zakonskih osnutkov, ki zanimajo slovensko manjšino. Poročevalec analizira točki 3 in 6 republiške ustave, deželni statut Furlanije - Julijske krajine, na kratko sta omenjena mirovna pogodba in londonski memorandum.
Prof. Strassoldo omenja dva državna šolska zakona iz leta 1961 in 1973, nekaj drugih državnih in deželnih zakonov. Posebno poglavje je posvečeno zakonskim osnutkom o globalni zaščiti. Tako se omenjata zakonska osnutka parlamentarcev KPI in PSI, deželni zakonski osnutek Slovenske skupnosti in paket, ki ga je izdelala Slovenska kulturno gospodarska zveza. Avtor je napisal tudi kratko analizo vseli teh osnutkov. Omenjeni so še drugi zakonski osnutki, ki so bili v zadnjem času predloženi v deželnem svetu, poleg resolucij, ki so jih sprejeli pokrajinski ter občinski sveti na Tržaškem in Goriškem, občinska konzulta za slovenska vprašanja v goriški občini.
Na 16 straneh Strassoldovega poročila najdemo motive, s katerimi je slovenska javnost seznanjena. Marsikateri sodržavljan italijanske narodnosti, meil njimi tudi taki, ki zavzemajo vidne položaje, bo v poročilu našel precej novega.
Poročilo o socioloških aspektih, ki ga je napisala dr. Anna Maria Boileau, pa sloni na rezultatih ankete, ki jo je sociološki institut napravil v vsej deželi pred poldrugim letom. Anketo so izvedli sodelavci ISIG na Goriškem, na Tržaškem, v Beneški Sloveniji, v Reziji in v Kanalski dolini. Z rezultati te ankete so hoteli dobiti nekak sociološki pregled odnosov med tu živečimi narodnostmi. Ne vemo sicer, kako so izbrali anketirance, kajti marsikateri odgovor se nam zdi nerealen. Čudno se nam namreč zdi, da so slovenski anketiranci v Gorici v večini odgovorili, da se ne čutijo pristaše enotnega slovenskega naroda. 52 odstotkov anketirancev naj bi bilo dejalo, da pripadajo lokalni slovenski skupnosti in le 16 odstotkov, naj bi bilo dejalo, da pripada enotnemu slovenskemu narodu. Dvomimo o taki a-nalizi. O tem bo sicer govor na jutrišnjem posvetu, kjer bomo lahko slišali tudi druge plati zvona.
Vodstvo KD o odnosih med SFRJ in Italijo
Vodstvo posoške krščanskodemo-kratske stranke je na seji v sredo zvečer razpravljalo o položaju na meji, v zvezi z nesporazumi, ki so nastali med jugoslovansko in italijansko vlado. Vodstvo Krščanske demokracije želi, da se težave odpravijo z medsebojnim pogajanjem in v duhu prijateljstva in sodelovanja, ki je karakteriziralo jugoslovansko - italijanske odnose v zadnjem razdobju. O tem bodo razpravljali tudi na sestanku širšega vodstva, kjer bodo vprašanje še poglobili.' Stopili bodo nato v stik z drugimi tajništvi KD v naši deželi in predlagali, da bi tudi de-
V TRSTU NA PONČANI PRED NOVO ŠPORTNO PALAČO KONČNO OD TELEVIZIJE K CIRKUSU BREZ CENZURE!
Največ ja predstava leta v organizaciji Walter ja Nonesa

VSAK VEČER OD 18. OB PRAZNIKIH DVE REZERVACIJE
DO 26. MAJA OB 21.15 PREDSTAVI: OB 16.15 IN telefon 763-496
OB 21.15
želno tajništvo krščanske demokracije zavzelo svoje stališče.
Na istem sestanku so govorili tudi o nujnosti obnove zakona o goriški prosti coni. Prav tako so razpravljali o referendumu o razpo-roki. Tajnik Leardi se je zahvalil tistim članom stranke, ki so sodelovali v volilni kampanji, ki jo je nakazala KD. Uspeha pa niso dosegli niti na Goriškem in še manj v tistih krajih, kjer ima KD relativno ali celo absolutno večino.
Drevi v Gorici seja občinskega sveta
Drevi ob 18.30 bo v Gorici seja občinskega sveta. Prejšnjim točkam dnevnega red,a so dodali vrsto no-
vih, med katerimi zavzemajo vidno mesto predlogi o načrtu za trgovski center v goriškem avtopor-tu, načrt za ureditev industrijske cone, načrt za gospodarsko analizo prebivalstva štandreža, ki ga bo izdelal ISIG, načrt statuta goriške-ga zdravstvenega konzorcija.
• šolski sindikat CGIL iavlja, da imajo na sedežu v Ulici 24. maja 1, na razpolago formularje, na katerih je treba sestaviti prošnje za suplence v prihodnjem šolskem letu.
• Združenje esperantistov v Gorici
prireja tečaj esperanta, ki se bo pričel v sredo, 22. nrnja, ob 20. uri. Lekcije bodo imeli v prostorih «Pro Loco» na Gradu. Tečaja se lahko u-deleži kocrkoli.
OB ZAKLJUČKU BOGATE KULTURNE SEZONE
V Kulturnem domu v Sovodnjah drevi zudnje letošnje predavanje
Nastopil bo tudi Sovodenjski nonet
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo drevi, ob 20.30, zadnje predavanje v tej sezoni. Predaval bo prof. Rudi Hoenn iz Nove Gorice, in sicer o naši reki, o Soči. Prikazal bo nad 200 barvnih diapozitivov, iz katerih bo moč spoznati lepote te naše reke.
Tudi to predavanje, kot številna druga, je bilo prirejeno v raznih društvih v sodelovanju med Slovensko prosvetno zvezo in Delavsko u-niverzo v Novi Gorici. Predavanj je bilo precej v vseh naših društvih, zanje je v odboru SPZ skrbel referent Zdenko Vogrič. Ker je bilo predavanj največ prav v Sovodnjah, bodo drevi, ob priliki zadnjega predavanja, imeli kratko svečanost. Vodstvo SPZ je povabilo na ta večer vse letošnje predavatelje, ob koncu svečanosti bo zapel tudi Sovodenjski nonet. Ta sovodenjska pevska skupina, ki je dosegla letos lepe rezultate na reviji zborov «Primorska poje» v Ilirski Bistrici in prejšnjo soboto na srečanju okte-
tov v Šempetru, bo drevi nastopila prvič v lepih, novih črnih oblekah, ki so si jih pevci nabavili v neki videmski tovarni. Tudi ta zbor bo torej odslej nastopal v enotnih krojih na vseh koncertih.
Ljubitelje naše ožje domovine, našega Posočja, in lepe slovenske pesmi, vabimo torej danes zvečer v Kulturni dom v Sovodnjah.
• V centru Stella matutina bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo slik goriškega fotografskega krožka.
lllllllllllllllllllllIlIlIlllllllllllllllllUlllllIllIllllllllllllUlllllllllllllHIUIIIlUllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIinilllHIIIIIIIIIIIIIIIIirMlIllllllllHIIIIIIIU
OB ROBU POLEMIKE O ITALIJANSKI REALNI GIMNAZIJI
S provokacijami skušajo fašisti izpodkopavati demokratične metode učenja na srednjih šolah
Velika večina dijakov zavrnila umazani napad na ravnateljico in profesorje te šole - Fašisti so tudi med dijaštvom osamljeni
Letošnje dijaške manifestacije v Gorici, iz katerih je bilo razvidno, da je dijaška mladina usmerjena v levo, napredno stran in da zavrača fašistično strumentalizacijo, so seveda vznevoljile goriške fašiste, ali bolje rečeno v Gorico uvožene fašiste, ki skušajo netiti razdor in prepir med prebivalstvom. Dijaki so v tem šolskem letu večkrat šli v sprevodu po glavnih mestnih ulicah. To pozimi, ko so zahtevali demokratične svoboščine v šoli; to ob priliki sološne stavke, ko so se pridružili delavcem: to pred nekaj dnevi, ko so protestirali proti dinamit-nemu atentatu na slovensko šolo v Trstu. Vedno so bili na ulicah skupno dijaki slovenskih in italijanskih srednjih šol. Stavk in sprevodov so se udeleževali vsi dijaki, manjkali so v glavnem dijaki italijanskega klasičnega liceja. Ob vsaki priliki so dijaki v sprevodu žvižgali pod okni sedeža fašistične stranke nà Korzu Italija.
V italijanski realni gimnaziji na Senenem trgu (Trg Julia) imajo ne le demokratično usmerjene dijake, ki dejansko vodijo vso akcijo goriškega dijaštva. Tu imajo tudi rav-
nateljico in profesorje, ki so demo kratično usmerjeni in ki učijo tako kot velevajo današnji zakoni, kot veleva ustava republike. To seveda fašistom ni po godu, ni jim po godu praznovanje 25. aprila, hoteli bi, da bi italijanska šola ostala nekje v srednjem veku.
Letošnjega 2. maja so fašistični pobalini delili pred to šolo letake. V teh letakih je bil napad na demokratične dijake in na ravnateljico ter profesorje. V fašističnih letakih je bilo rečeno, da se v realni gimnaziji izvaja «psihološki terorizem» nad dijaki, da vodstvo e-notnega dijaškega odbora imajo v rokah socialistični študenti, da ravnateljica in profesorji to dopuščajo. Fašisti se obračajo na šolskega skrbnika z zahtevo, da posreduje.
Seveda ni tak letak ostal brez odgovora. Odgovorili so ravnateljica in profesorji ter vse pomožno osebje. Sestavili so in podpisali enotno pismo, s katerim zavračajo vsa" kršno fašistično vmešavanje in natolcevanje. Kulturna -vzgoja, ki se daje v tej šoli, je rečeno v tem pismu, je osnovana na načelih republiške ustave. Italijanska šola mo-
JUTRI IN V NEDELJO SPOMLADANSKI PRAZNIK
]Na Pilošču bo bogata razstava slik s štandreško tematiko
V Štandrežu jutri nastop doberdobske godbe na pihala
V štandrežu bodo imeli jutri in v nedeljo spomladanski praznik. Prireja ga prosvetno društvo «Oton Župančič». Prireditev se bo odvijala v glavnem na Pilošču. Ta dan bo posvečen predvsem mladini, saj so prireditelji pripravili vrsto športnih tekmovanj. Že jutri, v soboto, popoldne, bo po vaških ulicah tekmovanje v motokrosu, zvečer pa, ob 19. uri, bo tek čez dm in stm.
Jutri ob 18. uri se bodo na glavnem trgu, zbrali domačini in do-berdobska godba na pihala «Kras». Ta bo igrala po vaških ulicah in šla na Pilošče, kjer se bo zatem začela prireditev. Vsem udeležencem bo na voljo partizanski golaž. Jutri zvečer imajo na Pilošču na sporedu koncert doberdobske godbe, priložnostni govor in recitacije, ki jih bodo izvajali domači mladinci.
Odprli bodo tudi fotografsko razstavo. Povabilu društva «Oton Župančič» se je odzvalo več desetin fotografov iz štandreža in iz drugih krajev, ki so poslali prirediteljem več kot sto fotografij. Te prikazujejo razne motive iz štandre-škega življenja. V ponedeljek zvečer se je na sedežu društva sestala ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval znani fotoamater iz Nove Gorice Milenko Pegan in izbrala najboljše slike, ki bodo tudi nagrajene. Razstavljene pa bodo na Pilošču, jutri in v nedeljo, vse slike, ki so jih tekmovalci poslali na natečaj. Lahko novemo, da bomo na tej razstavi videli marsikaj zanimivega o življenju v Štandrežu in marsikomu se bo odkril kak skrit vaški kotiček.
Za nedeljo pa imajo v programu celo vrsto drugih prireditev. O teh pa bomo podrobneje še poročali.
Podatki za april v pristanišču Forforose Ja
V prvih štirih mesecih letos so v blagovnem pristanišču Portoro-sega raztovorili preko 300 tisoč ton blaga, od tega predvsem les za papirnico v štivanu in za druge manjše obrate v deželi. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so v teh mesecih raztovorili 18 tisoč ton manj blaga. Ražlog za to je, ker so letos ladje pripeljale mnogo manj žitaric in gorilnega o-Ija. Aprila letos je blagovni promet znašal 104.087 ton blaga (v glavnem gre za raztovorjeno blago), V prvi vrsti so ladje razto-
vorile premog, celulozo, žitarice in gorilno olje.
Ladijski promet se je aprila znatno povečal, v primerjavi s prejšnjim mesecem, in sicer je v pristanišče priplulo 78 ladij.
Prejšnji dan so posoški predstavniki krščanske demokracije razpravljali o tržiškem pristanišču in o potrebi po modernizaciji in novem upravljanju v Portorosegi. Na seji so ugotovili, da igra pristanišče zelo važno vlogo v naši deželi in je zato nujno potrebno uresničiti notranji regulacijski načrt pristanišča.
V nedeljo v Gorici občni zbor čebelarjev
Pokrajinski konzorcij čebelarjev bo imel v nedeljo, 19. maja redni letni obči* zbor. Ta se bo vršil na sedežu v Ul. Boccaccio 33, ob 10. uri. Na dnevnem redu imajo poročilo predsednika, razpravo o obračunu za leto 1973 in proračunu za leto 1974, razpravo o deželnih in državnih podporah, predlog za društveni izlet, obnova odbora.
Oskrba INAM za invalide
Goriška prefektura javlja, da i-majo od 1. aprila letos pravico do zdravstvene oskrbe pri bolniški blagajni (INAM) civilni invalidi, slepci in gluhonemi, ki jim je bila bolezen uradno priznana. Zainteresirani bodo morali področnemu uradu INAM pokazati posebno izkaznico, ki jo izdaja prefektura, delijo pa jo pristojne občine. Prefektura obvešča zainteresirane invalide, da si morajo poskrbeti lastno fotografijo, ki jo bodo na županstvih nalepili na posebno izkaznico.
V uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine je bil objavljen odlok, s katerim je pred-sednik deželnega odbora Comelli odobril novo sestavo tehnično - po svetovalnega odbora za finansiranje industrijskih in razpečevalnih nod-jetij. V odboru so odbornik za industrijo in trgovino Stopper (predsednik), odborniki De Carli. Coloni. Romano in Giust, dr. L. ModottL rag. W. Rossi, dr. W. Bianchi, S. Tarondo in dr. L. Susmel. Poleg tega so v odboru še izvedenci za trgovska vprašanja.
ra biti protifašistična, čeprav to ne prija skupinici dijakov in njihovih staršev in prijateljev. Profesorski zbor bo branil svobodo in demokratično vzgojo.
Tudi srednješolci niso mirovali. 369 dijakov je podpisalo protestno izjavo in jo izročilo ravnateljici. Dijaki solidarizirajo s profesorji in ostro zavračajo fašistične obtožbe.
Ko je bilo to pismo znano, se je oglasil zastopnik nekega dijaškega odbora, neki Agazzi, ter v pismu italijanskemu dnevniku trdil, da ni prej omenjenega pisma podpisalo kar 185 dijakov. Omenjeni Agazzi je hotel s tem dokazati, da je bila ena tretjina dijakov nasprotna akciji e-notnega dijaškega odbora ter ravnateljice in profesorjev. Dijaki pa so Agazziju takoj odgovorili. Tretjega maja, ko so dijaki pobirali podpise, je bilo v šoli odsotnih kar 54 dijakov, drugih 49 dijakov iz dveh razredov pa ni resolucije podpisalo ker niso bili v šolskem poslopju. Ker je v tej šoli vpisanih 545 dijakov, jih ni le 73 hotelo podpisati protestnega pisma proti fašistom.
Vehka večina dijakov je torej protifašistično usmerjenih. Rosario Spina, fašistični kolovodja iz Catanie, ki je bil že v tem sicilskem mestu večkrat pred sodniki zaradi svojega prevratnega delovanja in ki vodi vso fašistično dejavnost v Gorici ter je bil tudi zapleten v pretep z demokratičnimi mladinci, vodi vso to akcijo; oči vidno hoče ta človek skupno s svojimi pajdaši vzbujati nemire v Gorici. Fašisti so pač z vodo v grlu in hočejo tudi s provokatorskimi dejanji obrniti pozornost nase.
Proslava tedna «Rdečeja kriza?
Od 19. do 26. maja bodo po vsej Italiji proslavljali teden Rdečega križa, ki bo letos sovpadal s svetovnim dnem krvodajalca. V ta namen bo tudi goriški Rdeči križ priredil razne manifestacije. V nedeljo. 19. t.m. bodo v kinodvorani Korzo v jutranjih urah vrteli mladinski barvni film.
V soboto, 25. maja, ob 18.30 bodo v dvorani krožka «Circolo di lettura» imeli osrednjo proslavo dneva Rdečega križa s posebnim poudarkom na vlogi, ki jo ima ta ustanova pri preventivnem zdravljenju naših učencev.
Zaključna prireditev v Dijaškem domu
Gojenci Dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici vabijo starše, vzgojitelje, sošolce in ljubitelje slovenske mladine, na zaključno prireditev, ki bo v nedeljo, 19. maja, ob 17. uri v domskih prostorih. Na sporedu so pevske, glasbene, folklorne točke, recitacije in dramski prizori.
Za starše vseh gojencev bo ob
15.30	roditeljski sestanek, na katerem bo prof. Ivo Berce spregovoril o odnosih med doraščajočim mladostnikom in starši. Vljudno vabljeni!
VESTI IZ BOLNIŠNICE
V Štandrežu v Ul. Trevigiano, se je včeraj popoldne ponesrečil 68-let-ni upokojenec Angel Juren iz Sovodenj. Ponesrečenec je z mopedom trčil v avtomobil, ko se je po zgoraj omenjeni ulici vračal domov. Nemudoma so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil pretres možganov in lažje odrgnine po telesu. Zdravil se bo 15 dni.
Na 10-dnevno zdravljenje so včeraj sprejeli v bolnišnico 77-letnega upokojenca iz šlovrenca Luigija Pettarina. Ta se je s kolesom ponesrečil v Ul. Aquileia in se pri tem poškodoval na rokah in nogah.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATKO!
Živahvn četrtkov sejem
Včeraj dopoldne je bil na prostoru za Ljudskim vrtom v Gorici običajni četrtkov sejem. Po presledku nekaj tednov, zaradi vzorčnega sejma ESPOMEGO, ki ima še vedno svoje razstavne prostore v neposredni bližini kramarskega sejma, in po zastoju malega obmejnega prometa, ki so ga motile revanšistične težnje in apetiti fašističnih in desničarskih krogov v zvezi z bivšo cono B, so se včeraj jugoslovanski kupci zopet množično vrnili na goriško tržišče, zlasti pa na običajni kramarski sejem.
Poleg običajnih stojnic z raznim blagom, čevlji, tekstilom, galanterijo itd., so včeraj številni prodajalci, kmetijskih potrebščin ponujali sadna drevesa, sadike okrasnih rastlin in cvetja vzdolž Ul. Boccaccio. Sejmišče je bilo posebno živahno od 10. do 13. ure in tudi vsi parkirni prostori so bili zasedeni in prevladovali so avtomobili z jugoslovanskimi evidenčnimi tablicami.
Prav včeraj pa so delavci telefonske družbe SIP prinesli prometno zmedo v središče mesta, ko so prekopali cesto v Ul. Diaz, prav na križišču obeh korzov, Italija in Verdi, za nove napeljave oziroma popravila, kar je tudi zmanjšalo število parkirišč.
Sojen in oproščen odsotni skrufinator
Na goriškem sodišču je včeraj sodnik dr. Ballarini oprostil skruti-natorja, ki se v soboto popoldne ni javil na volišču. Na volišču štev. 1 v šolskem poslopju v Ul. Cappuccini 10, je namreč v soboto popoldne, ko so se sestali člani volišča, predsednik Pietro Nutrizio iz Gradišča ugotovil, da manjka 25-letni skrutinator Duilio Rizzante, bivajoč v Gorici v Ul. Brigata Casale 47.
Predsednik volišča je zaradi tega Rizzanteja prijavil sodniku; sodili so ga že včeraj po hitrem postopku. Rizzante, ki je po poklicu trgovski potnik, se je branil, da je bil nujno zaposlen in da je o svoji odsotnosti obvestil pristojno oblast. Branil ga je odv. Luigi Genovese. Sodnik dr. Ballarini je po kratki razpravi oprostil Rizzanteja, ker dejanje ni kaznivo.
Izleti
SPU iz Gorice priredi v nedeljo, 26. maja prvi spomladanski družinski izlet čez Vršič v Kranjsko goro, Jesenice do doma pod Golico. Potovanje z avtobusom. Vpisovanje na sedežu SPD v Gorici, UL Malta 2, do torka, 21. maja.
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi v nedeljo, 19. maja izlet na Poldanovec. Izlet bo veljal za eno nrisotnost «Planinstvo in šport za vsakogar».
Kino
Gorica
VERDI 16.30—21.30 «I tre deli'operazione drago». B. Lee. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Non c'è fumo senza fuoco». A. Girar-dot in M. Dare. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14, letom.
CORSO 16.30—21.30 «Altrimenti ci arrabbiamo». B. Spencer in T. Hill. Barvni film.
VITTORIA 17.15-21.30 «Electra Cli-de». R. Blocke in B. Bush. Barv. ni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Un bambino di nome Pinocchio». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Preparati h bara». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Cosi bello co-si corrotto, così conteso». Barvni film.
Nova Corica
SOČA «Krvavi opij», italijanski barvni film, ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Karaté, jekleni mladenič», japonski barvni film ob 18.00 in 20.00
DESKLE «Salako», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSI VFulvio Mauri, Alessandro Pauletto, Daniela Schiavon, Denis Mascaro. Marco Bordon, Fabrizio Ponzetta.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raste! 52. tel. MO.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekan.a Alla Salute, Ulica Co-suhch, tel. 72480.
ARGENTINSKO NAVEZOVANJE STIKOV Z VZHODOM
Peron pošilja emisarje v socialistične dežele
Zajetne skupine strokovnjakov, ki jih vodi sam argentinski minister za gospodarstvo Na vidiku obsežni posli • Obisk tudi v Jugoslaviji - Na jesen Peron v Moskvi
Peron je nedolgo tega odposlal na Vzhod skupino izbranih emi-sarjev. Letalo, ki jih je pripeljalo na Vnukovo, je bilo tako rekoč vse izpolnjeno z generalovimi idejami in željami glede odprtja novega obdobja sodelovanja. In to, pravijo, je samo nekakšna predhodnica tega, kar se je bil v tem pogledu namenil napraviti ambiciozni argentinski «caudillo». V kratkem se bodo namreč na isto pot podale nove skupine odposlancev, da bi utrle še širše poti prijateljstva, ki si ga žele obe strani in katero bo pomagalo pripraviti, kot zatrjujejo, Peronov obisk na tem področju evropskega kontinenta.
Peronovim besedam, da se Argentina odpira socialističnemu svetu, je pač treba verjeti. Neglede na to, da je ta svet v Latinski A-meriki že desetletja pod anatemo. In pa navzlic temu, da je v Argentini še vedno v rabi izraz «železna zavesa» iz časov hladne vojne in
morajo državljani socialističnih dežel, ki se tu nahajajo v raznih misijah za sodelovanje, na policiji puščati svoje prstne odtise (celo v več primerkih), in to vseh petih prstov roke, kot se tudi morajo vsakokrat prijaviti, ko se podajo zunaj Buenos Airesa.
General je sicer ukazal odpraviti «ideološke pregrade» ter iskreno pripomnil, da ne želi «ne kapitalizma ne komunizma», marveč neko «tretje stališče». Zdaj bodo nemara najprej odpravljene ekonomske «ideološke pregrade», saj Peron odkrito podpira tezo, da blago nima ideološkega pečata. Napravil pa je še korak naprej, goreče zatrjujoč zadnji čas, da se ves svet nahaja z eno nogo v obdobju univerzalizma, kar naj bi pomenilo odpravo vseh «izmišljenih meja».
In Peron je zelo uporen v svojem tolmačenju Argentincem — pa ne samo njim — da namreč člo-
PRIJETNA NOVOST ZA GOSPODINJE
Zelo ekonomični «že izoblikovani» okusni zrezki
Ne le v Italiji, tudi v drugih državah se zadnje čase soočajo z vprašanjem pomanjkanja mesa; in če že ne pomanjkanja, vsaj draginje. Fini zrezki, postavimo goveja bržola (filet), so postali že pravcati luksus. Povsem razumljivo je torej, da skušajo iz razpoložljivega mesa «iztisniti» kar največ užitnega. Treba je namreč upoštevati, da ni pri neki živali užitno prav vse meso: pri zaklanem juncu odpade okrog 80 odst. teže na meso, 13 do 15 odst. na kosti, a 5 do 7 odst. na neužitne dele, se pravi prednje in zadnje noge. kjer je meso zelo trdo. No, v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so znašli način, kako uporabiti tudi takšno meso. Novost prihaja sicer iz Anglije, Američani pa so jo koj osvojili! Gre za tako imenovane «že izoblikovane zrezke» — por-tion controlled steaks, kot jim pravijo Anglosaksonci. Pri gospodinjah so naleteli na resnično naklonjenost, če smemo verjeti statistikam, ki navajajo, da jih Angleži použijejo 55.000 dnevno, k a- ustreza 3 odst. vseh zrezkov, ki se prodajajo v tej državi.
Kakšen je pravzaprav postopek, s katerim pridobivajo iz še tako trdega govejega mesa, ki ga o-bičajno v klavnicah prj nas zavržejo, okusne in prav mehke zrezke. Meso najprej zmehčajo, nato pa oblikujejo v zrezek. Mehčanje poteka takole: mesne odpadke spravijo v stroj, opremljen z bati, na katerih spodnjem delu so pritrjene votle igle; ko se bat sproži navzdol, se iz igel sprosti poseben neškodljiv plin, ki dobesedno raztrže trda tkiva, kite in podobno, ko pa se bat zopet dvigne, vbrizgajo igle v meso posebno snov, ki ga omehča — ta snov je po navadi papain, ki ga iz istoimenskega drevesa pridobivajo v Ameriki Indijanci.
Po «kemičnem» postopku se prične «mehanska» operacija, s katero dajo mesu obliko zrezka: meso spravijo preprosto v nekakšne kalupe, ki ga tako oblikujejo, da gospodinji res ni treba povesiti nosu, ko ga zagleda na prodajni polici. Takšne zrezke prodajajo sicer za zdaj pretežno veletrgovinam, delavskim menzam in raznim drugim razpečevalnim ustanovam. Kdor jih je zaužil, ve povedati, da se njih okus nikakor ne razlikuje od okusa običajnih govejih zrezkov in da so tako mehki, da jih more zgristi, oziroma prežvečiti tudi starček s polovičnim zobovjem . .. Vprašanje je le, kako učinkuje papain na človeško zdravje; toda tako Angleži kot Američani so v pogledu prehrambne higiene zelo strogi, zato lahko upravičeno domnevamo, da so pristojne oblasti temeljito preučile omenjeno snov, preden so izdale dovoljenje za njeno uporabo.
Podravnatelj Inštituta za živalsko profilakso v Piemontu, prof. Carlo Rossi, zatrjuje, da opravlja papain enako funkcijo, kakor enzimi, pomaga namreč pri prebavi.
Popoln obrat za pripravljanje «zmehčanih zrezkov» stane okoli 30 milijonov lir; njegova predelovalna zmogljivost znaša 24 kg mesa v eni minuti. Njegove prednosti so očitne: koristno je mogoče uporabiti ves goveji trup (danes znaša zguba zaradi «odpadkov» pri vsaki živali poprečno o-krog 20 kg); ni treba klati toliko telet, da dobimo mehko meso (v Italiji je ta problem še posebno kočljiv); slednjič je tako meso ceneno — «zmehčani zrezek» stane na primer v Angliji (v trgovini na drobno) nekaj manj kot tri šilinge za 150 gramov, kar u-streza 200 liram.
Obrat za izdelovanje takih zrezkov so nedavno odprli tudi v Ita-
liji, sicer v kraju San Dona di Piave v beneški pokrajini. Imenujejo jih «bistecche calibrate» ter jih prodajajo zamrznjene po pet ali deset v zavojčku, in to bodisi v naravnem stanju bodisi že pripravljene za paniranje, oziroma, zrezane na koščke za ragu. Dnevna p-oizvodnja znaša okoli 100 stotov in jo je že v celoti rezerviralo neko italijansko - švicarsko podjetje iz Milana, ki zrezke dobavlja restavracijam, menzam in raznim ustanovam. Morebiti bodo taki zrezki kmalu v prodaji tudi v naših mesnicah.
— sg —
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Emidio Eredita v «Občinski»
Po nedavni razstavi v Adria-clubu se Emidio Eredita ponovno predstavlja, sedaj širšemu občinstvu, v občinski galeriji, kjer po dveletnih presledkih že tretjič prikazuje, kako daleč je uspel razviti svojo na minimum zreducirano pre-istavo okolja, v katerem živi in ustvarja.
Dekorater in slikarski samouk, je po uvodnem nastopu slik fantastične abstraktnosti pričel raje umetniško preučevati to, ker ga resnično obdaja v njegovi vsakdanji dejavnosti v praznih prostorih golih sten. In tako je odkril tisto čudovito, estetsko čisto har-moniio geometričnih oblik, da so nastale za slikarja tako značilne slike belo svellosivih barv, v katerih se ritmična stilizacija zasnov omejuje le na bistvene elemente arhitekturnega prostora, na mnogoličnost mer pravokotnika in o-boka, ki jih je tudi reliefno lepil enega na drugega v cilju ustvarjanja globlje perspektive prostorov. V oljih je na novi razstavi opazno nadaljnje napredovanje v tem smislu, namreč, da je Eredita zapustil zaključenost prostorov in stopil pogledat ven. Znašel pa se je spet med stenami, kajti v teh slikah, imenovanih ^Tehnološke pokrajine», izstopa ravnotako ustaljeno uvrščevanje arhitektonskih oblik in ostaja dominanta cementna stena kot simbol brezdušne e-noličnosti naše dobe, ki izpraz-njuje človeka vseh globljih duhovnih nagibov, dap ostane le gladka lupina, ki jo Emidio Eredita vnaša tu pa tam v svoja olja, a to le kot silhueto glave in ne v izrazitosti profila, marveč kot enostavno okroglino. So to slike, ki se ne laskajo okusu povprečnosti. In v tem je tudi njih višja umetniška raven, ki pa ni vsakomur dostopna, da se nanjo duhovno povzpne, oko se prej ne odpove konvencionalnim predsodkom enotnega merila likovne umetnosti.
MILKO BAMBIČ
veštvo s pospešenim korakom prehaja v neogibno obdobje univerzalizma in da naj bi vsi ljudje sveta «postali bratje». Argentinski komentarji imenujejo «planetarno» to politiko generala, ki ne preneha o-pozarjati sorojakov, da bodo ostali «kratkih rokavov» vsi, ki bodo zaostali v tem pospešenem pohodu nacije. Za svojo politiko deli na centrifugalne kroge: najprej je tu nacionalna enotnost, nato latinskoameriška integracija, za njo univerzalizem.
Zvest tej politiki, ki vanjo zlasti vključuje tesno sodelovanje «tretjega sveta» ter neuvrščenih dežel, se je Peron lotil operacije razširitve sodelovanja s socialističnim svetom. Peronistična vlada je obnovila ali vzpostavila odnose z vsemi socialističnimi deželami — od Kitajske in Kube do Albanije, Demokratične republike Nemčije, Koreje in DR Vietnama.
Peronovi odposlanci so zdaj na poti po vsej vzhodni Evropi. Bili so že v Moskvi, obiskali bodo Poljsko, Čehoslovaško, Madžarsko. Prej so že bili v Romuniji, pripravljajo se na pot v DR Nemčijo in na Bolgarsko. Prvi odposlanci bodo ta mesec odpotovali tudi v Jugoslavijo. To obsežno skupino Peronovih emisarjev vodi vplivni minister za gospodarstvo, Jose Helbard. Kot razvidno, ima ta misija pretežno ekonomski značaj. Zato ministra spremlja okrog sto vodilnih argentinskih gospodarstvenikov in 20 časnikarjev.
Gre za obsežno akcijo. Ustanavljajo se mešana podjetja z vrsto socialističnih dežel, skupaj s Čehoslovaško bodo gradili prvo latinskoameriško tovarno hidrotur-bin, z Madžarsko tovarno električnih dizlovih lokomotiv, s Poljsko tovarno rudarske opreme, skupaj s SZ pa bodo izkoriščali naftna nahajališča. Na reki Urugvaj bo SZ gradila hidrocentralo, ki bo stala 200 milijonov dolarjev in bo vir energije tako za Argentino kot za Urugvaj.
Na vidiku pa so še večji posli, kot je n.pr. gradnja velike luke na odprtem Atlantiku. Verjetno jo bodo gradili sovjetski strokovnjaki. Takisto so predmet povpraševanja tehnologija, finančna sredstva in tehnična pomoč socialističnih dežel. Vse to v znamenju diverzifikacije ekonomskega sodelovanja s svetom, da bi se ognili preveliki odvisnosti od enega ali dveh velikih partnerjev. Uresničenje podobnih teženj v največji meri omogočajo tudi sama SZ ter ostale socialistične dežele, ki žele bolj utrditi svojo prisotnost v Latinski Ameriki.
Zato je moč predvideti dolgoročno sodelovanje, osnovano na dveh temeljnih željah Peronove vlade: najprej, da se zagotovi popolna e-konomska neodvisnost Argentine od zahodnega gospodarstva, predvsem ameriškega kapitala in, drugič, da se potrdi spoštovanje načela ideološkega pluralizma na mednarodnem prizorišču. Sodelovanje s Kubo je prepričljivo izkristaliziralo ti dve načeli Peronovega nastopanja.
O resnosti zadevne akcije priča že sama sestava skupine Peronovih emisarjev, ki krožijo po vzhodnoevropskih deželah. V njej so, med drugimi, predsednik poslanske zbornice Argentine, voditelj Generalne konfederacije dela, Adelino Romero, in mnogi vidni senatorji in funkcionarji. Kmalu se bodo za temi podali na obisk vzhodnoevropskega sveta še drugi.
Uradno je že potrjeno, da bo enkrat septembra odpotoval v SZ tudi sam Peron. Hkrati bo obiskal Italijo. Ker bo predvidoma njegov obisk v Evropi trajal cela dva meseca, obstaja mnenje, da bi v tem času utegnil obiskati še več drugih dežel, med njimi še katero socialistično.
Poročali smo že, da je bila preteklo soboto v Nabrežini odprta zanimiva etnografska razstava o nabre-žiskih ribičih. Med domačini in tudi drugimi našimi ljudmi je zbud ila veliko zanimanje, zlasti, ker so eksponati že redki in bi, morda, če te razstave ne bi bilo, celo ostali pozabljeni, za vedno izgubljeni. Gre potemtakem izreči vsem, ki so se zanjo potrudili, zasluženo priznan je. Odprta bo se v soboto in nedeljo
.......................im...........»'•"»'.■•■■»»■»»o.........
OB 50. OBLETNICI PRVIH TAJNIH CELIC V BRANIKU
Neugnana delavnost Z. Jelinčiča v boju za narodnostne pravice
Kako in s kom je delal - Tajni sestanki nad Pedrovim in Stjesko - Zanimal se je za vse in delal povsod, zlasti z mladino • Izredno pozitivne posledice njegovega delovanja
V Avstraliji uvedba davka na debelost?
Avstralija je med redkimi deželami, ki se ukvarja tudi s problemom debelosti svojih prebivalcev. Tu trošijo dnevno ogromne količine tablet in preparatov zoper debelost
Dr. A. W. Willie je direktor zavoda za telesno vzgojo v Melbournu. Ta meni, da je Avstralija «zelo bolna nacija», kar dokazuje vedno večja uporaba sredstev proti debelosti. Predlagal je uvedbo davka na debelost. Prepričan je, 1 da bo to najbolj pomagalo.
Letos maja poteka 50 let, ko je Zorko Jelinčič organiziral prve tajne aktivne celice napredne mladine v Braniku.
Po smrti svojega očeta, uglednega in naprednega učitelja Ferdinanda Jelinčiča, je leta 1924 prišel iz Podmelca v Baški dolini v Gorico in prevzel tajništvo «Zveze prosvetnih društev». Razvijal je vsestransko široko zasnovano kulturno obrambno delo na Primorskem. Z neugnano delavnostjo je spoznaval sorojake v mestih in na podeželju, izbiral in vključeval v borbo proti nasilnemu fašističnemu potujčevanju Slovencev armado somišljenikov med inteligenco, kmeti, delavci in obrtniki. Neprecenljivo je njegovo zbiranje in združevanje slovenskih dijakov v srenje in počitniško dijaško zvezo «ADRIA». Držal je z njimi po vsej Primorski na stotine tajnih sestankov ter organiziral v gozdovih in odročnih vaseh tajne seminarje «dijaške tečaje», katerih se je udeleževalo nad sto dijakov in drugih izobražencev. V kratki dobi je organiziral in vodil 82 prosvetnih društev na Goriškem, ki jih je pogostoma obiskoval s predavanji. Prizadevnejše in zaved-nejše člane društev je pripravljal za tajne ilegalne celice. Z gotovostjo je predvideval, da bo fašizem odpravil in uničil slovenske šole, prosvetna in telovadna društva ter druge kulturne in gospodarske ustanove. Žal, se je to zelo hitro uresničilo. Njegovi še živeči sodelavci upravičeno trdijo, da Zorko Jelinčič kot organizator in borec proti fašizmu nima primere na Primorskem ter pripominjajo, naj bi oni, ki jim je postala črna srajca v danih okoliščinah pretopla, pisali tudi o tem, kako so s črnosrajčniki vihteli pendreke nad našim trpečim ljudstvom in vohljali za zavednimi in revolucionarnimi Slovenci.
V zagnanem udejstvovanju in pričakovanju hujšega fašističnega zatiranja Slovencev in Hrvatov je pripravljal temelje ilegalnega odpora. Kakor drugod v raznih krajih je imel Zorko že v prvem letu svoje aktivne upornosti proti fašizmu tudi v Braniku vrsto zanesljivih mladincev, ki so bili pripravljeni na spopad s fašizmom. Prvo nedeljo v maju 1924, tako trdijo še živeči takratni sodelavci, je naročil mlademu Karlu Birsi iz Birsov, naj povabi na sestanek nad Pedrovim in Stjesko tri izbrane skupine zavednih fantov. Zbrali so se in čakali nad Stjesko Franc Fabjan, Jožef Mihelj, Jožef Jogan. Karl Birsa pa je čakal Jelinčiča na dornberški železniški postaji, odkoder sta pripe-šačila k skriti skupini nad Stjesko. Zorko je govoril mladim fantom o namenu sestanka, fašističnem divjanju in borbi proti fašizmu. Zabičal jim je, naj držijo v strogi tajnosti sestanek in delo, ki ga bodo izvrševali. Po sestanku so se razšli in vrnili domov. Nato pa je Karl Birsa vodil Zorka nad Pe-drovo, kjer je v neki šupi čakala druga skupina. Bili so Franc Zgonik, prizadevni kulturni dela-
vec, ki so ga Nemci pokončali z miniranjem bivše Ličenove hiše 15. februarja 1944. Ivan Piščanec in Jožef Ukmar. Prva dva sta bila iz Cvetroža, zadnji iz Podgrada. Za tem je sledil še tretji sestanek s fanti, ki so čakali na drugem kraju v neki šupi. Ta celica, v kateri so bili Anton Mako-cev, Ivan Ličen in Jožef Turk, je
okoliških hribih zažigali kresove. Namestili so se na določenih mestih nad Pedrovim, na Golovcu in pri Sv. Katerini ter hkrati istočasno izstreljevali po tri rakete: rdečo, modro in belo. V presledkih se je v poznih večernih urah pojavljala pod nebom nad Branikom slovenska zastava. Ob takih prilikah je radost objela in ogrela srca zatiranega ljudstva Vipavske doline. Da bi pogumnih mladincev ne presenetila policija, ki se je hudo razburjala, so po vsaki izstrelitvi menjali vzpetino. Po prepovedi slovenskega petja na vasi se je mladina na pobudo Zor-kovih organiziranih fantov zbirala v odročnih krajih in gostilnah, pa tudi po gorah in prepevala slovenske narodne pesmi ob ploskanju in vzpodbudnih vzklikih prisotnega občinstva. Večkrat jih je policija razgnala in lovila osumljene mladeniče. Prišlo je tudi do pretepa in bežali so včasih pevci včasih policijski zasledovalci.
T. R.
Zorko Jelinčič
zastopala Brje, ker so bili vsi od tam. Ti mladinci so ostali zvesti sinovi slovenskega naroda, zvesti borbi do končne osvoboditve Primorske izpod fašističnega jarma.
Po navodilih Zorka Jelinčiča so tajno širili med slovensko ljudstvo napredni tisk, abecednike «Prve korake» in razno protifašistično literaturo, ki jo je Karl Birsa prejemal od njega. Ob obletnicah pomembnih dogodkov so na
iiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiimHimiiniiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Tragična poroka po 20 letih
Domingo Casca Araujo je star 52 let in je čevljar v glavnem mestu Mehike. 20 let je obljubljal zakon Virginii Gonzales, ki mu je medtem rodila 17 otrok. Pod pritiskom otrok in Virginie je po 20 letih vendarle pristal, da jo poroči. Ko je že bilo vse nared za poročno svečanost, je čevljar odšel v Kopalnico in se s pištolo ustrelil.
Horoskop

truditi, da ng bi prišlo med sodelavci do prepirov. Prijetno srečanje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo ugodna priložnost za utrditev poslovnih zvez. V čustvenih odnosih boste preživeli hudo krizo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo razgiban dan, ki ga ne boste zlepa pozabili. Potrebna je previdnost, ki ne bo odveč niti v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dogodki, ki se bodo v teku jutra razvrstili, vas ne bodo navdušili. Več zadoščenja v družbi z drago osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poslovne zveze ne bodo preveč uspešne, toda kriza bo le kratka .V ljubezni boste imeli več sreče.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če boste preveč indiskretni, boste to drago plačali. V družini bo treba čimprej razčistiti stare račune.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo ploden dan na vseh poslovnih področjih. Neumno bi bilo, ga ne izkoristiti. Ne bo pa tako v čustvenih zadevah.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Iz poslovnih razlogov boste morali na pot. Nekdo v neposredni bližini kaže do vas posebno nagnjenje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Le če se boste pošteno potrudili, boste pripeljali barko v pristan. V ču-
stvenih odnosih ste preveč površni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V jutranjih urah boste imeli posloven sestanek, ki se bo uspešno zaključil. V družini veselo razpoloženje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsaka prenagljenost bi vas lahko drago stala, zato bodite previdni. Potrebni ste počitka.
TEHTNICA (od 28.9. do 23.10.) Vaše zamisli so vredne, da jih upoštevajo. Na vas je, da jih uveljavite. Ljubosumnost je odveč.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Močno se boste morali po-
PETEK, 17. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	POLJUDNA ZNANOST
Boj v Diem Bien Phuju (ponovitev)
12.55 Šola za raziskovanje 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
15.00	- 17.00 Šola
17.15	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Seznanimo se s fotoaparatom
17.45	PROGRAM ZA MLADINO Pustolovščine v Rdečem morju Pirati Zaraningh — Tretja epizoda
18.45	POLJUDNA ZNANOST Profili protagonistov
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: Harris
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Tedenske aktualnosti
21.45	Na vrsti je klasična, lahka in pop glasba
Oddajo vodita Vanna Brosio in Nino Fuscagni, pripravil pa jo je Adriano Mazzoletti
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
18.45
19.30
20.00
20.30
21.00
I
8.10
10.50
14.10
17.15
18.00
18.15
18.45
18.10
19.15
19.45
20.00
20.20
20.30
21.15
21.20
22.45
DRUGI KANAL
ŠPORTNI DNEVNIK
57. kolesarska dirka po Italiji
Pustimo jih živeti
Žirafa se vrne domov — dokumentarec Ob 20. uri
Oddajo pripravlja Bruno Modugno DNEVNIK
LA BATTAGLIA DI LOBOSITZ
Poročnik Markoski, častnik nekega pruskega polka v času Friderika Velikega, ima povsem osebno teorijo glede odnosov, ki morajo vladati med častniki in prostaki. Vtem ko dru-gl zastopajo stališče, da se mora vojak bati predstojnika bolj kot sovražnika, meni on, da lahko samo ljubezen do svojega častnika prepreči vojaku, da ne bi dezertiral, in ga pripravi do tega, da stori do konca svojo dolžnost, da se torej pusti ubiti, ne da bi vedel za razloge vojne, ki jo bojuje. Polkovnik Itzenblitz ga zato razreši dolžnosti častnika za rekrutiranje. Markoski pa z njim stavi, da trije njegovi vojaki, ki jih je zadnje rekrutiral v skorajšnji bitki ne bodo dezertirali, če bodo le njemu podrejeni. Če stavo dobi, ga bo polkovnik spet moral postaviti na prejšnje delovno mesto. Prostak Braeker je nekoč bil Markoskijev sluga. Le-ta ga je rekrutiral povsem neupravičeno. Zdaj pa se mu zdi, da nekdanji gospodar ravna z njim nadvse ljubeznivo, pomaga mu celo, da se ogne nevšečnih vežb in nevarnosti prve linije. In ko skušata dva njegova tovariša dezertirati, se jima sam ne pridruži. Vendar ko Markoski to izve, Braeker ja napade s pestmi. Markoski meni, da je stavo izgubil, vendar pa skuša s pomočjo nekega narednika vso zadevo še rešiti.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola	, o -
Matematika, Sadje v steklenicah, Ali ste vedeli, Seminar,
Sodobna tehnika, Pravopis, Atom, Gledališče, TV vrtec itd.
in 15.45 Angleščina
TV šola
Pisani svet
OBZORNIK
FANTJE TREH DOLIN Glasbena oddaja Mozaik
ATLETIKA; Teki z ovirami Pet minut za boljši jezik Nesprejemljive skrajnosti Risanka DNEVNIK
Tedenski gospodarski komentar TV festival JRT 74
RED DO RETKA ZAGONETKA	.
Oddaja je za otroke iz serijske oddaje TV vrtec. V njej nastopajo otroci iz vrtpev «Branko Hladnik» in «Marjan Čavič» Propagandna oddaja PLESALA JE SAMO ENO POLETJE
Celbvečerni film, ki ga je režiral Arne Mattson (1952), igrajo pa Ulla Jacobsson in Folke Sundquist.
Mladi študent Goran spozna med počitnicami na deželi mlado dekle — Kerstin. Njuna ljubezen pa ni všeč Kerstinim staršem in pastorju. Pošljejo jo na oddaljeno posestvo k sorodnikom. Goran jo najde tudi tam in z njo preživi nekaj lepih ur ljubezenske sreče. Ob vrnitvi v mesto se Goran in Kerstin prevrneta z motorjem in Kerstin se pri tem ubije.
Film nam predstavi tisto severnjaško romantiko — poetičnost, kakršne zlepa ne zasledimo v drugih kinematografijah DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK
20.35 A. Puškin: NADZORNIK POŠTNE POSTAJE Film iz serije «Nenavadne zgodbe»
21.05 ZASLEDOVANJE
Film iz serije «Človek in mesto»
21.55 Naši zbori
Nastopa zbor iz Branika
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno inštru-mentalni koncert; 21.30 V plesnem koraku.
TRST
12.15	Deželne kronike; 14.40 Tietja stran; 15.10 Melodrama; 15.55 Mali koncert; 16.25 Koralna glasoc; 19.30 Deželne kronike dela in ekonomije.
KOPER
6.30	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasila za dobro jutro: 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Barok v glasbi; 10.45 Nasveti in glasba; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kulturna priloga; 1615 Poskočnice; 16.40 Italijanski ztori; 17.00 Tops pops;
17.45	Kuiturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Naši zbori pojo; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 20.45 Pop liits; 21.30 Simfonični koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8 C0, 13 00, 15.00. 21.00 Poročila; 6.3Ó Jutranja glasba; 7.12 Ekonomske aktualnosti; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9 00 Vi in jaz; 10.00 Po sobna reportaža: 13.20 Varietejski program s Curracom; 14.07 Glas-benogovorna oddaja; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Pro gram za mladino; 16.00 «Sončnica»; 18.05 Plošča za poletje; 18.00 Na sporedu je kitara; 19.15 Nabožna oddaja; 19.50 Recital Renate Scotto; 20.20 Neapeljski koncerti;
22.00	Ponovno na sporedu z Mino.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 15.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.40 Pevci lahke
glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit parade; 13.35 Parodije; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Program z L. Silorijem; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Kolesarska dirka po Italiji; 19.55 Supersonici 21.19 Parodije: 21.29 Program z Fiorello Gentile.
III. PROGRAM
9.30	Radio za šole; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Koncert: dirigira Edo de Waart; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Poslušajmo ga spet: Arturo Toscanini; 15.30 Polifonske skladbe; 15.45 Prtret avtorja: Charles Ives; 17.25 Enotni razred; 18.00 Izložba plošč;
18.45	Mali planet; 19.15 Tristan in Isolda — opera v 3. dejanjih; 20.30 Izvor iz razvoj civilizacije; 21.30 Radiodrama.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba;
10.15	Sedem dni na radiu; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.15	Zabavna glasba; 13.30 Pripadajo vam ... ; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Poslušalci čestitajo;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz albumov Marijana Lipovška; 16.45 Kozmetično ogledalo; 17.10 Operni koncert:	17.50 človek in zdravje;
18.00	Aktualnosti doma in po svetu; 18.50 Ogledalo našega časa;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Dorka Škobemeta; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.15	Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jazz pred polnočjo.
KOLESARSTVO
GIRO D’ITALIA» -1. ETAPA
W. Reybroeck prvi v Formi!
Eddy Merckx v dobri formi zadnje kolo svojega prvenstva
nogomet
TEDENSKI PREGIED MLADINSKIH LIG!
NOGOMET
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Naraščajniki odigrali v nedeljo Bayern-Atletico
* • V V	•   _____M mm. Ijt K« 4"
Odstopi že pred startom - Tudi današnja etapa bo ravninska
FORMIA, 16. — Kot je bilo pričakovati, se je prva etapa letošnjega «Gira» zaključila s skupinskim naletom, v katerem je z lahkoto zmagal Belgijec Reybroeck.
Od 150 prijavljenih, se je zjutraj zbralo na startu v Vatikanu le 137 tekmovalcev in so nekatere ekipe odšle na pot precej okrnjene. Med vidnejšimi tekmovalci, ki se niso javili na startu, je bil tudi Boifa-va (zaradi bolečin v peti).
Pred startom je tekmovalce, spremljevalce in člane mednarodne kolesarske zveze sprejel papež, ki se je z njimi zadržal tudi v pogovoru in jim podelil blagoslov.
Vožnja sama ni bila posebno razgibana. Merckx je vozil ves čas v ospredju in je enkrat celo skušal pobegniti, vendar njegov poskus ni bil preveč resen. Tesno ob njem so vozili njegovi pomočniki, kot je že pač navada. Vsa velika skupina se je pojavila pred ciljem enotna. Že nekaj sto metrov pred belo črto so skušali nekateri tekmovalci zbrati nekaj prednosti, vendar jim to ni uspelo. V zadnjem naletu pa je, kot smo že dejali, s precejšnjo lahkoto ta podvig opravil Reybroeck, ki je tako postal prvi etapni zmagovalec letošnjega «Gira».
Oba glavna protagonista te dirke, Gimondi in Merckx, sta vozila dobro. Gimondi sicer ni silil v o-spredje in se tudi ni aktivno udeležil zadnjega naleta. Kljub temu
.............
OBVESTILA
ŠD Breg sklicuje danes, 17. maja 1974 ob 20.30 izredno sejo odbora z naslednjim dnevnim redom:
1.	Izlet v Ljubljano (srečanje z Ilirijo)
2.	Nogomet (obračun — bodoče delovanje)
3.	Odbojka
4.	Razno.
# # *
Nadaljuje se vpisovanje za desetdnevni izlet na Durmitor, ki bo od 10. do 20. avgusta. Ker je treba rezervacijo hotela potrditi dva meseca prej, naj se vsi tisti, ki bi se radi namestili v hotelu, vpišejo do 18. t.m. v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. Ceppa 9, tel 31119. Pri vpisu morajo poravnati 20 odst. dnevnega penziona. (Dnevni penzion znaša 10.500 dinarjev). Na razpolago so tudi bungalovi. Vse informacije so na razpolago na zgoraj omenjenem naslovu.
* * *
Ob priliki gostovanja članske in naraščajniške nogometne ekipe v Ljubljani in v Kranju priredi Breg v četrtek, 23. maja avtobusni izlet Program: odhod ob 7. uri, prihod v Ljubljano in obisk muzeja NOB, ogled hale Tivoli in obisk tovarne Iskra v Kranju. Ob 15. uri nogometna tekma Ilirija (Ljubljana) — Breg. Vpisovanje v telovadnici v Dolini in pri vaških zastopnikih.
Slovenski pomorski klub ČUPA
sporoča, da je še nekaj prostih mest za prvi jadralni tečaj, ki ga bo vodil Bogdan Orel, tekmovalec YK Jadro iz Koora.
Teoretični del tečaja bo 20., 21., 22 ter 27., 28. in 29. maja ob 20. uri v društvenih prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini.
Praktični del tečaja se bo nadaljeval v juniju, v šesijan skem zalivu, in sicer štiri zaporedne sobote in nedelje ed 9. do 12. ter od 14. do 17. ure, ter se zaključil z regato.
Cena tečaja je 10.000 lir za člane in 15.000 lir za nečlane. Plačilo je treba opraviti pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah ali na poštni tekoči račun 11-868. Vse ostale informacije dajejo odborniki društva.
pa je tehnično vodstvo svoje hiše zadovoljil. Merckx je pred nekaj dnevi izjavil, da bo potreboval vsaj deset dni za privajanje na vožnjo. Danes pa je pokazal, da bo ta rok gotovo precej krajši. Njegovi nasprotniki nimajo skoraj nobenega upanja na to, da bi lahko izkoristili njegovo slabo formo, kajti Belgijec je vse prej kot izven forme.
Lestvica današnje etape:
1.	Wilfried Reybroeck (Bel.), ki je prevozil 164 km dolgo progo od Vatikana do Formie v 4.1612”.
Poprečna hitrost zmagovalčeve vožnje je bila 38,407 km na uro.
2.	je bil De Vlaeminck (Bel.)
3.	Basso (It.)
4.	Paolini (It.)
5.	Sercu (Bel.)
6.	Gaida (Zah. Nem.)
7.	Kuiper (Niz.) in nato dejansko vsa glavnina v času zmagovalca.
66. je bil Gimondi, 72. pa Merckx. Samo zadnjih šest tekmovalcev je prispelo na cilj z zamudo (3 minute).
Druga etapa bo potekala od Formie do Pompejev po povsem ravninskem ozemlju. Proga bo merila 121 km. Do posebnih presečenj ne bi smelo priti. Tudi tokrat bi morali priti na svoj račun predvsem hitrostni vozači.
ODBOJKA
MLADINSKE IGRE
Na košarkarskem turnirju
Gladka zmaga Bora nad CGS
Bor - CGS	50:24
BOR: Mazzucca 14, Canciani, Zlobec 7, Dovgan 4, Gruden 11, Pegan 2, Mesesnel 12.
SODNIKA: Furlan in Trevisan.
PROSTI METI 4:8.
Borovi košarkarji so v prvem kolu zanesljivo premagali močno peterko Centro Giovanile Studenti. «Plavi» so z dobro obrambo in s hitrimi protinapadi povsem onemogočili nasprotniku vsako pobudo. Trener Renato Štokelj je lahko tako zvrstil na igrišču vse razpoložljive igralce, ki so se dobro obnesli.
Flaminio — Breg 90:22 (40:8)
BREG: Meneghetti, Žerjal 4, Igor Pertot 6. Mondo 2, Korošec 2, Rajko Pertot 2, Martinelli, Čok in La-biani.
SODNIKA: Furlan in Trevisan.
PROSTI METI 0:2.
Brežani se niso mogli upirati visokim nasprotnikom, ki so bili pri lovljenju odbitih žog nedosegljivi. V vrstah Brega sta uspešno igrala brata Pertot, v obrambi Pa se je
zelo potrudil Meneghetti.
# * #
Drevi bo na sporedu derbi med Borom in Bregom. Srečanje bo ob 18. uri v telovadnici v Ulici Caravaggio.
Izidi prvega kola B skupine:
Kontovel — Inter Aurisina 58:28
SABA — Juventus	38:18
b. i.
CIUDAD MEXICO, 16. — Francoz Paul Libaud, predsednik mednarodne odbojkarske zveze je povedal, da se bo letošnjega svetovnega odbojkarskega prvenstva v Mehiki udeležila tudi LR Kitajska.
Nastopila bo s svojo moško in žensko ekipo.
....................................................................i...............m....unii...
Vesna se je z zmago v svoji skupini uvrstila v finalni turnir
NARAŠČAJNIKI
V	nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo naraščajniškega prvenstva, vendar manjkajo še nekatere tekme, ki pa niso važne za končno lestvico. V skupini A vodi Triestina B, ki pa nima Pravice prestopiti v finale, ker nastopa izven konkurence. V finale zato prestopita Opicina Supercaffè in CGS. Med slovenskimi ekipami v tej skupini se je najbolje izkazal Union, ki je v nedeljo premagal Brežane in se ustalil na tretjem mestu, medtem ko so «plavi» s tremi točkami zaostanka in tekmo manj na četrtem mestu.
V	skupini B sta se najbolje izkazala Giarizzole in Zaule, ki bosta verjetno prestopila v finale. Zaule bi utegnila nadomestiti Edera. Slovenske ekipe v tej skupini niso i-mele prevelikega uspeha in so zdrknile na zadnja mesta lestvice. Gaja, ki je v začetku prvenstva dobro obetala, je s časom zdrknila na zadnji stolček, Primorje pa ima 3 točke več od «sorodnikov» iz Pa-drič in deli šesto mesto z Esperio od Sv. Alojzija.
Največji uspeh za slovenske barve je dosegla Vesna, ki si je brez večjih težav priborila prvenstvo v svoji skupini in istočasno tudi vstop v finale. Vse igralce Vesne moramo pohvaliti za lep uspeh in jam želimo, da bi se dobro izkazali tudi v finalnem delu prvenstva. Drugi finalist te skupine je Inter SS. V skupini D si je zagotovil prestop v finale le Fortitudo, ki se je zelo dobro izkazal tudi v prvenstvu za pokal «Pacco», drugega finalista pa bo določil posredni spopad med Muggesano in Libertasom iz Trsta, ki bo 19. maja.
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Ponovno presenečenja v l.MD
«Plavi» še vedno niso naleteli na enakovrednega nasprotnika - Premočna zmaga Sokola v /. ZD
1. DIVIZIJA — člani
Niti šestnajsto kolo se ni končalo brez presenečenj, To pa velja v največji meri za tržaško Are Lineo, ki je ostala praznih rok v Čedadu. Domača ekipa ASFJR jo je prisilila k predaji po treh setih igre. Nekoliko preseneča tudi poraz goriškega Doma pred domačimi gledalci in proti neposrednemu tekmecu za osvojitev petega mesta na končni lestvici. Borovci so pospravili šestnajsti zaporedni par točk, kar dobro dokazuje, da niso še naleteli na enakovrednega nasprotnika. Noncello si je na moč prizadeval, toda zadovoljiti se je moral z osvojitvijo seta. Lestvica je še naprej ista. Še vedno je za petami Boru Aurora iz Remanzacca, ki i-ma štiri točke manj (z odigrano tekmo manj). Za sedaj je Dom sedmi, z lepimi možnostmi, da se povzpne višje.
IZIDI 16. KOLA ASFJR — Aro Linea	3:2
Aurora — PAV Dormisch	3:1
Dom — Torriana	L3
Noncello — Bor	L3
H Pozzo — Libertas Turjak	1:3
LESTVICA
Bor	16	16
Aurora	15	M
Noncello	15	9
Are Linea	16	8
Libertas Turjak 16	8
Torriana	16	8
Dom Gorica	16
Il Pozzo	16
ASFJR	16
PAV Dormisch 16
0	48 5
1	42 14 6 33 27 8 34 32
8 8 34 33 8 8 31 31 7 9 29 34 4 12 21 41 4 12 20 42 1 15 13 46
PRIHODNJE 17. KOLO Libertas Turjak - Noncello, B - Dom, Torriana — Aurora, PAV Dormisch — ASFJR, Are Linea Il Pozzo.
V predzadnjem prvenstvenem nastopu si bomo lahko ogledali v Trstu derbi naših dveh šesterk. Prva
tekma v Gorici se je končala z zmago Tržačanov po štirih setih igre. Domovci so odigrali eno svojih boljših tekem. Prav gotovo se nam obeta tudi to pot zanimivo srečanje.
1. DIVIZIJA — članice
V tej ligi so se prvenstveni spopadi končali, razen za zmagoviti šesterki obeh skupin. Med tema je tudi Sokol iz Nabrežine, ki je zasluženi (in lahko rečemo premo-čnil zmagovalec v B skupini. Nabrežinke niso zgubile na igrišču niti ene tekme, razen srečanja z AGI iz Gorice, ker so zaradi pomote prispele v telovadnico z dveur-no zamudo in so jim poleg običajnih dveh točk odvzeli še eno. Slovenske predstavnice so po dvakrat premagale vse nasprotnice, med katerimi tudi Julio, ki je bita prav gotovo najtrši oreh. Enako število točk kot Julia ima tudi Bor, ki se je moral zadovoljiti zaradi slabše razlike v setih s tretjim mestom Za Tržačanke je to nedvomno velik uspeh. Povsem praznih rok pa je ostal Breg, ki ni zmagal niti enkrat. Po slabem začetku je zaigrala vse bolje tudi Sloga, ki je bila vključena v skupino A in je obtičala na tretjem mestu lestvice. To je za slogašice slabši uspeh kot lani, ko so bile končne zmagovalke.
Ker bo prišlo v prihodnjem prvenstvu do sprememb, in sicer do združitve obeh skupin (z desetimi ekipami), letos nazadujejo štiri še-sterke. Ta usoda je doletela Virtus iz Pordenona in Azzurro iz Gorice v prvi skupini ter Porzio iz Vidma in Breg iz Doline v drugi.
Sokol in PAV Dormisch bosta o-digrala odločilno srečanje za nastop na sklepnem turnirju za napredovanje v 3. ligo v soboto, 26. t.m. ob 21. uri v Foljanu. Slovenske zastopnice v tem neposrednem obra-
čunu niso brez možnosti za uspeh. Zmaga v Foljanu pa bi pomenila samo še korak bližje višj» ligi. Končna odločitev pa bo slej ko prej padla na zaključnem turnirju, za katerega bo določen datum in kraj kasneje.
IZIDI 10. KOLA SKUPINA A:
Inter — Azzurra	2:3
Sloga — Virtus	3:2
PAV Dormisch — Torriana 3:2 LESTVICA
PAV Dormisch	10	8	2	27 14 16
Inter Trst	10	6	4	24 18 12
Sloga	10	5	5	21 21 10
Tomana	10	4	6	21 22 8
Virtus	10	3	7	15 26	6
SKUPINA B:				
AGI Gorica — Julia Sokol — Porzio Breg — Bor				0:3 3:1 1:3
LESTVICA				
Sokol	10	9	1	27 7 17
Julia	10	7	3	25 9 14
Bor	10	7	3	22 16 14
AGI Gorica	10	4	6	14 21	8
Porzio	10	2	8	10 22	3
Breg	10	0 10		4 27 -1 G. F.
27
21
18
14 11
9 6 4
19
15 12
10 9
7 6
19
14 12 11
8 8 6
19
16
15 15
6
4
3
NAMIZNI TENIS
V	OKVIRU PRAZNIKA POMLADI
Turnir v Štandrežu
V	nedeljo bo v štandrežu v okviru praznika pomladi, ki ga prireja prosvetno društvo «O. Župančič», namiznoteniški turnir. Na njem bodo sodelovali mladinci in mladinke iz Nove Gorice, Gorice in Štandreža. Turnir se bo pričel ob 9. uri na sedežu prosvetnega društva. V primeru lepega vremena pa se bo turnir odvijal na prostem in sicer na dvorišču za društvenim sedežem.
LESTVICE Skupina A
1.	Triestina B
2.	Opicina Supercaffè
3.	CGS
4.	Union
5.	Breg
6.	Libertas Rocol
7.	Cremcaffè
8.	Libertas Sv. Marko Skupina B
1.	Vesna
2.	Inter SS
3.	Rosandra
4.	Stock
5.	Ponziana
6.	De Maceri
7.	Domio Skupina C
1.	Giarizzole
2.	Zaule
3.	Edera
4.	S. Giovanni
5.	Esperia Sv. Alojzij
6.	Primorje
7.	Gaja Skupina D
1.	Triestina A
2.	Fortitudo
3.	Muggesana
4.	Libertas Trst
5.	Roianese
6.	Costalunga
7.	Tergeste Vse tekme finalnih kol bodo na
igrišču Pri Sv. Sergiju.
V	četrtek, 23. maja se bodo spoprijeli: CGS — Giarizzole, Inter SS — Fortitudo, Edera ali Zaule — Opicina Supercaffè, Libertas Trst ali Muggesana — Vesna.
V	nedeljo, 26. maja: Edera ali Zaule - Libertas Trst ali Muggesana, CGS — Inter SS, Opicina Supercaffè — Vesna, Giarizzole Fortitudo.
V	nedeljo, 2. junija: Inter SS — Giarizzole, Libertas Trst ali Muggesana — Opicina Supercaffè, For titudo — CGS, Vesna — Edera ab Zaule.
MLADINCI
Po 12 kolih je še vedno na vrhu lestvice Costalunga, ki je v nedeljo s težavo premagala Giarizzole. Drugo mesto zaseda CGS, ki je v nedeljo zelo visoko premagal Muggesano. Tržačani zaostajajo za Costalungo le za 2 točki in so odigrali dve tekmi manj. Prihodnjič se bo Costalunga spopadla z Libertasom od Roccia, CGS pa z Edero.
IZIDI: Costalunga — Giarizzole 1:0, De Maceri — libertas Rocol 0:1, Libertas Trst — Inter SS 8:0, CGS — Muggesana 6:1, Edera -Cremcaffè 1:2.
PRIHODNJE KOLO: Edera — CGS, Muggesana — Libertas Trst, Inter SS — De Macori, Libertas Rocol — Costalunga, Cremcaffè — Giarizzole.
LESTVICA: Costalunga 19, CGS 17. Libertas Rocol 15, Giarizzole 14, Libertas Trst 10, Edera 10, Muggesana 10, De Macori 8, Cremcaffè 7, Inter SS 1.
ZAČETNIKI
Najmlajšim Brežanom je po dolgem času uspelo osvojiti točko, in sicer proti CGS. «Plavi» se bodo prihodnjič spoprijeli z Opicino Su-percaffejem in računajo na delitev točk. Na lestvici vodi Esperia Pio XII, ki je v 21 tekmah zbrala 40 točk, kar je nekaj izjemnega za začetniško prvensvto. Na drugem mestu pa so Giarizzole, ki zaostajajo za 3 točke.
IZIDI: Tergeste — Esperia Pio XII 0:1, Soncini — Rosandra 2:0, Giarizzole — Cremcaffè 1:0, Muggesana — Ponziana 0:0, Fortitudo
—	Libertas Rocol 1:1, Breg — CGS 0:0, Op. Supercaffè —- Zaule 3:0.
PRIHODNJE KOLO: Opicina Supercaffè — Breg, CGS — Fortitudo, Libertas Rocol — Muggesana, Ponziana — Giarizzole, Cremcaffè
—	Soncini, Rosandra — Tergeste, Zaule — Esperia Pio XH.
LESTVICA: Esperia Pio XII 40, Giarizzole 37, Soncini 35, Libertas Rocol 26, Tergeste 26, Opicina Supercaffè 21, Ponziana 17, Rosandra 17, Fortitudo 16, Zaule 14, CGS 13, Muggesana 13, Breg 10 in Cremcaffè 6.
Jolo
KOŠARKA
V TEKMOVANJU NARAŠČAJNIKOV
Maloštevilni domovci doživeli visok poraz
Italcantieri Tržič - Dom 138:40
DOM: Čubej Marko 13, Semolič 17, Marušič, Tomažič 2, Terčič 8.
V nedeljo se je pričelo v goriški pokrajini tekmovanje naraščajnikov, na katerem nastopa tudi goriški Dom. V prvem kolu tega prvenstva so slovenski igralci nastopili v Tržiču proti tamkajšnji ekipi Italcantieri. Domovci so iz tehničnih razlogov morali stopiti na igrišče v okrnjeni postavi, kar je seveda tudi vplivalo na končni izid tekme: samo s pomanjkanjem menjav v Domovih vrstah si lahko namreč obrazložimo tako visok pOralz.
«Belo-rdeči» so v samem začetku tekme igrali res dobro in učinkovito, tako da so sd nasprotniki le s težavo nabrali nekaj košev prednosti. Proti koncu prvega polčasa pa je tržiška peterka z nekaj hitrimi protinapadi to svojo prednost precej povečala V drugi polovici tekme se je igra odvijala e-nako kot proti koncu Prve, utrujena Domova peterka se ni mogla več dolgo upirati nasprotnikom, ki so tako imeli prosto pot do njihovega koša.
Kljub izredno visokemu porazu so se vsi domovci dobro odrezali in so dokazali, da so kljub vsemu solidna ekipa.
M. M.
drevi še enkrat
Tudi ta tekma bo v Bruslju - Prenos po TV
BRUSELJ, 16. — Atletico iz Madrida in Bayern iz Miinchna bosta jutri ponovila finalno srečanje tekmovanja za pokal evropskih nogometnih prvakov. Kot je znano, sta se v prvi finalni tekmi obe ekipi razšli pri neodločenem izidu 1:1, potem ko so Španci povedli iz kazenskega strela šele v zadnjih minutah drugega podaljška, Nemci pa izenačili (s pravo «bombo» od daleč) le nekaj sekund pred zaključnim sodnikovim žvižgom.
Doslej se še ni zgodilo, da bi finale tega tekmovanja v prvi tekmi ostal brez zmagovalca in bo torej jutrišnje srečanje prva ponovitev finala v zgodovini te manife-sta cijs
Tekmo bo ob 21. uri prenašala tudi italijanska TV, in sicer po 2. sporedu.
Zmaga šahista Perinlja
V ponedeljek se je na sedežu goriškega šahovskega krožka na Trgu Battisti zaključilo sekoijsko prvenstvo, ki je dalo naslednje rezultate: z 8 točkami je zmagal Riccardo Perini, ki je v neposrednem dvoboju premagal Severina Portel-lija, ki je prav tako zbral osem točk. Sledijo Franc Kušterle, Danilo Škarabot, Gianfranco Duca, Roberto Crisci ter Mario Vidrih.
ODBOJKA
V. L MOŠKI DIVIZIJI
Dom A jutri z Borom v Trstu
Dom A, ki nastopa v 1. moški diviziji, bo jutri zvečer (s pričetkom ob 18. uri) na stadionu «1. maj» v Trstu igral proti Boru, ki je letos edina nepremagana ekipa
tega prvenstva. Tekma bo torej za Goričane precej težka, še posebno, ker bo v njihovih vrstah manjkal Ivo Devetag, ki si je na treningu zlomil nogo.
Druga goriška ekipa pa bo igrala drugo tekmo finalnega dela 2. moške divizije. V telovadnici na Trgu Culiat se bodo naši fantje ob 20.30 srečali z ekipo AGL Po porazu v prvem kolu proti Liber-tasu A, nimajo domovci več velikih možnosti za uvrstitev.
SABLJANJE
MONTECARLO, 16. — Za članico mednarodne sabljaške zveze so izvolili tudi LR Kitajsko in Saudsko Arabijo.
KOŠARKA
LENINGRAD, 16. — V nadaljevanju svoje turneje po SZ je reprezentanca ZDA doživela še en poraz. Tekmo z reprezentanco SZ v
Leningradu je zgubila z 81:63.
• • •
V prijateljski tekmi v Laros sur Onu je ženska košarkarska reprezentanca Francije premagala Jugoslavijo s 105:96. V prejšnjih dveh srečanjih sta reprezentanci zmagali vsaka po enkrat.
NOGOMET
DRESDEN, 16. - V prvi finalni tekmi mladih evropskih državnih nogometnih reprezentanp je Vzh. Nemčija premagala Madžarsko z rezultatom 3:2.
Dirka za avtomobilsko VN Mon-tecarla bo 26. maja. Veljala bo za SP formule ena.
I
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
Haiti - prvenstvo bo težko
Prvič med nogometno elito - Vorbe edini belec v ekipi
Baje se je življenje na Haitiju zanimanje za nogomet ne upada, izboljšalo odkar je umrl krvoloč- Ob priliki prvenstva bodo v parni trinog Duvalier, imenovan «Pa- kih Fort au Princa namestili te-pa Doc». Njegov sin Jean Claude levizorje, kjer bo prebivalstvo, ali «Baby Doc», «izvoljen» za do- ki je 80 odst. nepismeno, lahko še smrtnega predsednika naj bi mislilo. -samo—na nogomet, bil v primerjavi z njim pravi demokrat.
metne zveze, zaradi nesoglasij pa so ga odstranili in posledice utegne nositi prav njegov sin v državni reprezentanci. Vorbe ima 27 let in je za državno vrsto igral že 57-krat. Dve leti je igral kot
V resnici so ekipe, ki so 'igrale in zgubile na Haitiju lahko zapustile otok nemoteno in si celo dovolile kritizirati sojenje in vzdušje. Celo Tržačan Trevisan, ki je bil tam tehnični vodja, je brez
škode zapustil otok. Ta ironija ni je sicer jasno povedal, da ne bo pretirana ali naivna. Vsemogočni (j0 prišli v Nemčijo za razvedrilo. «Tenton macoutes» — osebna stra- «Zelo trdni smo, na primer, v ža predsednika — delijo tam vso obrambi. Ne smemo pozabiti, da pravico. Brez razloga lahko ubije- smo jz]0l5jij Mehiko. Imamo dobre jo ali mučijo vsakogar.	igralce, kot so Desir, ki je neke
Nogometna dejavnost je na Hai- vrste Eusebio in srednji napada-tiju amaterska, člani reprezentan- lec Sannon, ki je naš Riva. Na ce pa dobijo mesečno kakih 180.000 Haitiju je nogomet zelo priljubita za svojo nogometno dejavnost, ijen. Registriranih igralcev je o-kar je približno 10-krat več od na- koli 7 tisoč. Najvišje prvenstvo se-vadnih državljanov, oziroma suž- stavlja 11 klubov. Najmočnejši so njev. Plača prihaja neposredno od Violette. Aigle Noir in Racing.» «Baby Doca».
Trenerja ekipe Antoina Tassyja je italijansko časopisje «pobarvalo» še bolj črno kot v resnici je.
Lahko bi delno ne verjeli vsem takim pobudam, če bi podobnih ne našli tudi pri nevtralnih poročevalcih. Tassy je v ekipi podružnica Doca. Ima absolutno moč, vsako nepokorščino ali poskus oporekanja lahko kaznuje z izključitvijo iz izbrane vrste, lahko spremeni privilegiranega državljana v navadnega sužnja.
5 milijonov prebivalcev te majhne karibdske države vidi zato v svetovnem prvenstvu v daljni
Finančno je ekipa res na trdnih poklicni igralec pri ekipi Generata nogah, saj ji je Doc nakazal sto- iz New Yorka. tine milijonov. Vsaka prijateljska tekma (in teh je bilo precej) je terjala honorar kakih 20 do 25 milijonov gostujočim ekipam.
Tehnično je seveda Haiti nogometno na slabšem. Trener Tassy
Tassy povzdiguje predvsem Em-manuela Sannona, napadalca, ki je dosegel 7 od 8 golov finalnega turnirja. Sannon je bil v zadnjih
Igra v 4. skupini skupno s Poljsko, Argentino in Italijo Spored tekem:
15. .jnniia, Miinchen Italija - Haiti 19 junila, Miinchen Haiti — Poljska 23. junija, Miinchen Argentina — Baili
7:0
1:5
Na poti do svetovnega prvenstva je Haiti takole opravil s svojimi nasprotniki :
OSNOVNI DEL Haiti — Portoriko Portoriko — Haiti
FINALNI DEL
Haiti —	Nizozemske Antile 3:0
Haiti —	Trinidad	2:1
Haiti —	Honduras	1:0
Haiti —	Guatemala	2:1
Haiti -	Mehika	0:1
Kaže, da nogometni voditelji ra-
vesteh iz prijateljskih tekem o-značen kot nadpoprečni igralec, z dobrim občutkom za gol in neva ren za "sako obrambo. Sannon i-ma 23 let.
K boljšim spadajo tudi Desir, 28-letni režiser, ki je tudi igral v ZDA, brata Guy in Roger Saint Vil, napadalec Barthelemy in vra tar Francillon. Ostali igralci so: Piquant. G. Joseph, M. Leandre, E. Joseph, Duceste, Andrei, Louis, Auguste, Gilles, Francois, Bayon ne, F. Leandre, Racine, Antoine. Poprečna starost je 27 let.
Haitčani so 6. maja prispeli v Evropo in se bodo do 21. t. m.
di primerjajo svoje varovance
z evropskimi zvezdniki. Philippe ustavili v francoskem mestu Vi Vorbe naj ni tako bil haitski Ri chy, kot gostje francoske vlade. Nemčiji nekaj izrednega. Že dolgo vera, sam pa ni še povsem go- Francoščina je na Haitiju uradni časa se lahko predaja fantastič- tov, če bo v Nemčijo sploh poto- jezik. Od 22. maja do 4. junija se nemu potovanju v Evropo, sanja val. Vorbe je namreč belec, kar bodo mudili na Nizozemskem. Za o zlati trofeji, opušča lahko vsak- je na Haitiju slabo, če ni ameri- sedaj je predvidena le ena tekma danje skrbi in strah pred «Tenton ških dolarjev blizu. Vorbejev oče z Luksemburgom, macoutes». Mladi Doc skrbi, da je bil celo podpredsednik nogo-	Bruno Križman
Bilo je po pustu, na pepelnično sredo. Ko J® sirena
oblečeno v cape, natlačeno z žeblji.
«Greš z nami, Cop? Ti si za šale!»
«Prav, grem!» je dejal, «živimo tako ali tako samo
Stopil je v sprevod, ki se je zvrstil za štirimi nosači. Kot pravi pogrebci so peli mimo vratarja žalostinke za pustov pokop in se krivili pod težo. Z oken obratnih pisarn so gledali inženirji in uradniki ter se smehljali ljudski neumnosti
in norčijam.	,	.	. . ,
«Mislijo, da smo mi nori, pa so le oni,» je dejal Jožu fant ki je zahajal v gore in se je po malem ukvarjal tudi
s prevratniško politiko
Nesli so pusta skozi del mesta in zavili v predmestno gostilno. Tu so ga treščili na tla in ga slekli. Iz cunj se je usula kopa žebljev, ki so jih spretne roke brž pobrale. Stresli so jih v pripravljeni sodec. Dva sta ga zgrabila in izginila z njim v sosednjo hišo.
Za denar, ki so ga dobili za žeblje, so pili vino, da je tritio od mize, in jedli krofe pa svinjsko meso, čeprav je bila
že pepelnična sreda in strogi post.
Zabavali so se, ko jim je zvijača uspela, in vsi so bili dobre volje. Fantje so Joža kot plezalca poznali, zato so mu kar naprej nalivali in moral Je piti na zdravje z vsemi.
Precej ga je že imel pod kapo, ko se je k njemu pririnil delavec, ki ga je na videz poznal. Bil je to mož ostrih potez, eden od delavskih voditeljev. Napil mu je. Ko sta zmočila ustnice, je dejal:
«òop, rad bi s teboj govoril!»
Sla sta v temen kot, da sta bila sama. Mož je dejal: «Nisi ti pred dvajsetimi leti nesel na dimnik rdeča zastavo?»
Joža je prikimal.
«Delavci to pomnijo,» je nadaljeval. «Morda že veš, da se vodstvo tovarne pripravlja, da bi nas stisnilo. Bliža se kriza. Nekaj jih bodo vrgli na cesto. Obetajo se težave. Tl si večkrat preplezal steno, slaven si, ljudje ti zaupajo in te imajo radi. želimo, da bi sodeloval z nami.»
Začudeno ga je gledal.
«S kom naj bi sodeloval in kako naj bi vam pomagal?»
«Z delavskim vodstvom, z našim gibanjem za pravice delavstva! Pripravljamo stavko. Z nami morajo biti ljudje, ki kaj pomenijo, še nekaj bi te prosil in upam, da ne boš odrekel. Treba bo nekatere naše tovariše prepeljati čez gore v Avstrijo in morda tudi čez Triglav v Italijo. Delavci vsega sveta se združujejo...»
Čutil je, da ob teh besedah postaja trezen. Zamislil se Je : naj se spentlja z njim?... Doslej se ni dosti zmenil za politiko — živel je le za gore...
Mož je videl, da Joža rahlo okleva, zato mu je prigovarjal:.
«Samo tvoje soglasje potrebujem... Ali te lahko štejemo za človeka, ki lahko v danih okoliščinah računamo nanj, ali ne? Razumel boš, da moramo porazdeliti bremena — za skupne koristi gre. Morda boš tudi ti potreboval pomoč
organizacije...»
Zdaj se je že odločiL
«Lahko računate name. Ničesar ne bom storil, kar bi bilo nam delavcem v škodo, in vse bom skušal napraviti, kar nam bo koristilo. In tudi čez gore vas bom vodil, samo da boste molčali!»
Možu so od zadovoljstva zažarele oči.
«Vedel sem, da nas ne boš razočaral! Ne bom te več nadlegoval!»
Krepko mu je stisnil roko, se obrnil in izginil v množici.
Že je hotel v družbo, ko je stopil k njemu fant, ki v tovarni ni bdi preveč na dobrem glasu.
«Joža, kaj pa je hotel od tebe ta človek?» je vprašal.
«Kateri?» se je Joža z narejeno pijanostjo zarežal fantu v obraz.
«Ta ki je bil ravnokar pri tebi?»
«Oh, ta! Za cigareto je prosil, pa mu je nisem dal!»
«Samo cigareto?» je vprašal fant razočarano.
Tedaj je Joža vzkipel:
«Madona, kaj pa te briga, če se kdo pogovarja z menoj!»
«No, no! Ne zameri! Mislil sem, da te je kaj nadlegoval... Eden od tistih je, ki jih bodo kmalu zmetali iz tovarne!»
«Katerih?»
«Tistih, rdečih! Svetujem ti, da se jih ogibaš, če hočeš sam sebi dobro!»
Sredi belega dne je spešil domov. Zvečer pojde na delo in se mora naspati. Zdaj, ko mu je pijanost izhlapela iz žil, je začel trezno premišljati o vsem, kar se je dogajalo okoli njega. Mar ni dovolj, da izziva nevarnost v stenah in sneženih gorah? Bo zdaj tvegal še v politiki? če se tu zaplete, ko se ne spozna dosti, kdo ga bo reševal?
Ko je vtikal ključ v vrata, ga je zmotil poštar. Prinesel mu je časopis in pismo. Po pisavi je spoznal, da piše Tinca. Zakuril je v peči, se vrgel na posteljo in radoveden bral:
«Dragi Joža! Morda Te bo to moje pismo presenetilo. Dolgo sem premišljevala, ali naj Ti pišem ali ne. Da si ne bi kdaj kasneje očitala, sem se odločila za to kratko pismo. Saj se spomniš, kdaj sem bila v Vratih? Ne veš še, zakaj sem odšla. Nisem Ti hotela biti nadležna. S tisto Tvojo si bil v steni. S Slokim smo Te gledali nekaj ur. Tako zelo sem bila nesrečna. Saj veš, ne morem se meriti s šolano žensko in še milijonarko povrh, li Ti si vedno sanjal, da bo Tvoja žena plezalka, kot si Ti. Sloki je nekaj omenil, da govorijo, da se bosta vzela. Na tihem sem Ti želela vso srečo že takrat, ko sem se Ti odpovedala. Izvedela sem, da si še vedno sam in da z njo samo plezaš. Tudi jaz sem še sama. Zavoljo Tebe se ne morem odločiti za nikogar, čakam, kaj bo prinesel čas. Oče je umrl in vse se je tako spremenilo... Odhajam v Ameriko, stric mi je zapustil premoženje, ki ga je treba upravljati. Spomnila sem se nate. Pojdi z menoj. Ne bom Te vezala. Ni se treba poročiti, če ne želiš. Poskusiva v novem svetu nanovo. Če ti bo všeč, boš ostal, če ne, se boš vrnil. Ali pa se vrneva oba. Premisli. Ljubim te prav tako, kot sem Te vedno ljubila. Pričakujem odgovor. Tudi tam so gore in neosvojene stene. Tinca.»
Nekajkrat je prebral pismo. O, lopov Sloki, to je bilo torej njegovo maslo! Ta zna mešati štene! Za hip ga je zamikalo, da bi odpisal : «Pridem, grem s Teboj... Pustil bi tovarno, ta klobčič zmede, ki je vse bolj zamotan, to zavist in zadimljeno grenko dolino...» Ko pa mu je pred oči stopila stena, ko je pomislil, da bi se moral posloviti od nje, so mu solze orosile oči. Stene ne more pustiti .. Nikamor ne pojde, ali pa samo tako daleč, da bi še videl vrh Triglava... Dobro, da je pust mimo. Nenadoma se mu je življenje zazdelo kot maškarada. Vsakodnevno pretvarjanje vseh vrst pelje v dolgočasje... Na srečo imamo samo en dan v letu maske...
(Nadaljevan)e sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	17. maja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ■
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ 2TT - Trst
VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ V PREDMESTNEM 6-NADSTROPNEM STANOVANJSKEM BLOKU
V Milanu so finančni stražniki nepričakovano aretirali enega najpomembnejših voditeljev mafije: Luciana Liggia
Z njim so aretirali dve «gorili» - Liggia nameravajo zaslišati v zvezi z ugrabitvami indu-strijcev Torriellija in Rossija - Pred leti je izginil iz rimske klinike - Zaprepadenost v Palermu
Liggio: od čuvaja do mafijskega «botra»
Kdo je Luciano Liggio, eden izmed najbolj iskanih mafijskih «bossov» v Italiji?
Star je 49 let. Svojo kariero pa je začel zadnje leto vojne, v rojstnem Corleonu, nedaleč od Palerma, na Siciliji. Zaposlil se je, kot reven mladenič, pri veleposestniku zdravniku Navarri, priznanem voditelju sicilske mafije tiste dobe. Delal je kot «campiere», stražil polja pred dninarji in sindikalisti in krožil z odrezano dvocevko za volkove, znano «luparo». Kmalu je ubil svojega nadrejenega v skupini poljskih čuvajev in postal Navarrov namestnik. Kot tak se je proslavil z umorom sindikalista Rizzotta, ki je začel organizirati kmete proti nasilju mafije. Truplo je vrgel v neki kamnolom, a ga je tedaj videl mlad pastirček. Tudi to, nezaželeno pričo, so ugrabili in odpeljali s silo v Navarrovo kliniko, kjer je nesrečni otrok dve uri pozneje izdihnil «zaradi zastrupitve».
Od tedaj so začeli Lipgiovo ime izgovarjati s strahom. Krut in hladen se ni ustrašil sodnikov. Pred njimi se je v poznejših letih znašel najmanj petdesetkrat in vsakokrat je bil oproščen «zaradi pomanjkanja dokazov». Mnogokrat so priče molčale, celo najožji sorodniki ubitih. Tako se je zgodilo, da so ga aretirali — a le za kratek čas — celo v hiši zaročenke ubitega sindikalista Rizzotta.
Pozneje, bilo je leta 1956, je Liggio spoznal, da mu postaja Navarrovo «varstvo» pretesno. Po neuspelem atentatu nanj, se je Liggio svojemu «botru» krvavo maščeval. V zasedi je bil Navarra ubit z rafa-
SV0JEVRSTNA SOLA
Se neidentificirani šaljivci so pred nekaj dnevi uresničili zamisel gibanja «Yippie», ki je pred nekaj leti v času velikih demonstracij proti vojni v Vietnamu zagrozilo, da bo v vseh ameriških vodovodih raztopilo LSD. V avtomatu za kavo v nekem chicaškem gledališču so policijski agenti odkrili raztopino kisline, ki kot je znano povzroča hude halucinacije. Preiskovalci se vprašujejo, če je bil LSD namenjen ameriškemu podpredsedniku Fordu, ki je v soboto govoril v omenjenem gledališču.
Šalo so odkrili po golem naključju, ko so opazili, da se je trem gledališkim uslužbencem začelo blesti, ko so spili kozarec kave. Z zdravniškim pregledom so ugotovili, od kod neuravnovešene norčije, ki so jih trije počenjali.
KANDIDAT
Lastnica znane javne hiše *Cottontail Ranch» v Nevadi Beverly Harrell je postavila svojo kandidaturo za članico nevadskega kongresa. Na tiskovni konferenci, ki so se je časnikarji udeležili v velikem številu, je ženska (40-letna, postavna z rdečimi lasmi) izjavila, da se poteguje za kandidaturo na listi demokratske stranke in da bo iztrgala sedež republikanskemu predstavniku.
Ženska je še poudarila, da se nima za pocestnico, ki podkupuje pristojne javne organe, pač pa za poslovno žensko, ki plačuje davke v skladu z zakonskimi določili. Kar pa se vodilnega programa tiče, je Harrellova poudarila, da se bo borila za odpravo zapostavljanja žensk in za uzakonitev prostitucije. Ta je namreč zakonita le v nekaterih grofijah Nevade, ne pa v glavnih mestih Reno in Las Vegas.
MILAN, 16. — Verjetno si finančni stražniki niso pričakovali, na koga so naleteli med preiskavo v luksuznem stanovanju v šestem nadstropju hiše v Ulici Ripamonti 166. V stanovanje vodita dve dvigali, na vratih pa je pisello, da tu stanuje družina Paranzani. Res so sosedje in vratar vedeli, da tu stanuje olikan bogat gospod košatih črnih brkov, ki ima ženo in dveletnega o-troka.
Ko so, malo pred šesto uro zjutraj, finančni stražniki pozvonili ob vhodnih vratih (pol stotnije finančnih stražnikov je čakalo v zasedi, okoli večstanovanjske hiše), so vedeli, da iščejo «Antonia», človeka, ki je baje vpleten v organizaciji, za katero sumijo, da je zadnja leta ugrabila industrijca Torriellija in Rossija in od tega zaslužila milijarde.
Vstopili so v stanovanje in začeli preiskavo. V eni izmed sob je ležal človek. Eden izmed stražnikov ga je hotel vprašati za osebne podatke.
ko se mu je zasvetilo v možganih. Spomin ga ni varal. Vprašal je: «Vi ste?»
Odgovoril mu je mimo: «Počakajte, povedal vam bom...»
Finančni stražnik si ni dal miru: «Vi ste...?»
Moški mu je pritrdil: «Da, jaz sem...» Niti enkrat ni bilo izgovorjeno ime, ki je dve desetletji vzbujalo smrten strah po Siciliji in ni dalo miru marsikateremu preiskovalcu: Luciano Liggio, eden izmed poglavarjev sicilske, italijanske in mednarodne mafije, obtožen za desetine umorov, človek, skratka, ki ga italijanska policija išče zadnjih pet let, a je skoraj obupala, da ga bo kdaj sploh našla.
Z Liggiom sta bili dve do zob oboroženi osebni straži: Giuseppe in Ignazio Pullara, oba Sicilijanca, štiridesetletna Lucia . Paranzani in dveletni otrok. Liggia in njegovi o-sebni straži so nato pod posebnim varstvom odpeljali v zapor v Lodiju, kjer ga je sodnik zaslišal. Z njim
liiuiiiiiiiiiiiiniiiiiliiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiii
Mitterrand in Giscard D’Estaing: enake možnosti za zmago
lom brzostrelke. S tem je Liggio zavladal sicilski mafiji. Morda je odveč, če zapišemo, da je tudi tokrat bil pred sodiščem oproščen. Leta 1962 pa ga je sodišče obsodilo na pet let zapora zaradi «združe vanja v zločinske namene», leta 1970 pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. Proti razsodbi je vložil priziv, a je medtem že izginil V Bariju ga je namreč porotno sodišče oprostilo vsakršne obtožbe, Liggio. pa se je zatekel v zasebno kliniko «Villa Margherita» v Rimu. Bolehal je na kosteh.
Ker ga je hotela zaslišati parlamentarna komisija za boj proti mafiji, je palermski sodnik izdal proti njemu zaporni nalog. Bilo je leta 1969. Toda ko so v kliniko prispeli karabinjerji, je Liggio, ki ga je nekdo pravočasno obvestil, izginil Od tedaj so ga iskali po vsej Italiji, a zaman. Izginil je, ni pa opustil svojih poslov. Še vedno je trdo roko vladal mafiji, njegovo o-gromno, s krvjo prepojeno bogastvo pa je upravljala starejša sestra, ki doslej ni imela pomembnega opravka s sodstvom.
čeprav zagrljena zaradi velikega števila zborovanj, se Mitterrand in Giscard D’Estaing (na sliki) vztrajno prizadevata, da bi v zadnjih arah pritegnila na svojo stran 12 odstotkov neodločenih Francozov, Id bodo verjetno odločali v nedeljski balotaži. Po anketah zavodov za raziskovanje javnega mnenja imata namreč oba kandidata iste možnosti za zmago, zato je razumljivo, da napenjata vse sile, da bi odločno nagnila tehtnico na svojo stran
je imel tokrat opravka sodni preiskovalec dr. Giuliano Turone, ki raziskuje primere ugrabitev vidnih industrijcev, predvsem na Luigija Rossija iz Montelere. Sodniku je Liggio dopustil, da je vnesel v zapisnik sledeče besede: «Izjavljam, da sem Leggio Luciano, imenovan tudi Liggio, rojen v Corleonu». Takoj zatem je Liggio povedal, da ne misli več odgovarjati na postavljena vprašanja, dokler ne bo prisoten njegov odvetnik. Imenoval je za svojega branilca dr. Federica Sordilla, ki je najprej odklonil, nato pa sprejel obrambo. Zaslišanje se bo torej nadaljevalo jutri (v petek).
Medtem je Liggio v samici, kjer ga agenti finančne straže, ki si u-pravičeno z zadovoljstvom lasti čast, da je aretirala enega največjih mafijcev, ne spustijo izpod oči. Vedo, kakšno protekcijo je ta zločinec velikega kova imel v svojem življenju in kako mu je vedno uspelo uiti iz zaporov in klinik. Upajo da vsaj tokrat ne bo tako.
V Palermu poteka prav te dni proces proti 64 pripadnikom tako imenovane «nove mafije», v kateri je Liggio bil očitno «boter». Gre za mafijo, ki se je preselila s podeželja v mesta, se ukvarjala z razpečevanjem in svetovnim tihotapstvom mamil, z gradbenimi špekulacijami in ugrabitvami. Ta «nova mafija» se je tudi razširila z otoka v večja italijanska mesta in v kratkem strla del kriminalnega podzemlja, ki se ji je moralo podrediti.
Eden izmed obtožencev v Palermu je torej tudi Liggio. Vest o njegovi aretaciji je v sodno dvorano, kjer je potekala razprava, prinesel neki karabinjerski častnik. To je šepnil na uho javnemu tožilcu, ta pa je vest sporočil sodnikom, obtožencem in publiki.
«Aretiran je bil», tako je dejal tožilec, «eden izmed obtožencev, ki je pred leti zbežal iz rimske klinik «Villa Margherita». Vsi so razumeli, ne da bi tožilec izgovoril imena, ki se ga na Siciliji bojijo izgovarjati kar tako. Iz publike se je dvignilo mrmranje, med obtoženci pa je zavladala zaprepadenost.
Palermsko sodišče sedaj ne ve. kaj je z Liggiom. Imajo ga milanski sodniki, ki ga verjetno ne bodo kar tako izročili v Palermo, tudi zato ne, ker ga hočejo zaslišati v zvezi z ugrabitvami industrijcev. Morda pa je pri tem tudi delno nezaupanje v sicilske sodnike in, zakaj ne, tudi v jetniški sistem, kjer je tudi skodelica kave lahko znak obsodbe na smrt. Preveč je namreč ljudi, tudi na pomembnih mestih, ki bi raje videli, da bi Liggio molčal. Pa čeprav za vedno.
Pred sodiščem fašistična sindikalista obtožena izsiljevanja
ENNA, 16. — Državni pravdnik v Enni je zaključil preiskavo o poskusu izsiljevanja industrijca Francesca Scribana z zahtevo, naj preiskovalni sodnik pošlje pred sodišče izsiljevalca, aktivista fašističnega sindikata CISNAL.
Obtoženca, 24-letni Vincenzo Zin-gale in 32-letni Luigi Arcuria, sta zahtevala od industrijca 900 tisoč lir, v zameno pa sta obljubila, da njegovi uslužbenci ne bodo stavkali za nekaj mesecev. Scribano je pristal na «kupčijo», istočasno pa je obvestil o izsiljevanju orožnike, ki so zasačili Zingaleja, ko se je polastil kuverte, v katero je industrijec dal denar «odkupnine».
Newyorsko temnopolto prebivalstvo je včeraj organiziralo demonstracijo pred uradom portugalske turistične agencije, da bi podprlo boj osvobodilnih gibanj v portugalskih kolonijah
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiia
V DUHU ZAHTEV DELAVSTVA IN DEMOKRATIČNIH SIL
Napreden socialni in gospodarski program nove portugalske vlade
Trije socialisti in dva komunista v ministrskem svetu - Bivši mozambiški politični jetniki posredniki v dialogu med Frelimom in vojaško junto
LIZBONA, 16. — Po ustoličenju generala Spinole za predsednika Portugalske, je bila danes imenovana nova civilna vlada, ki bo vodila državo do političnih volitev prihodnjega leta. Za predsednika vlade je bil i-n-enovan univerzitetni profesor prava Adelino Palma Carlos, ki ne pripada nobeni stranki, a ki ga štejejo za konservativca.
V novi vladi so zastopane vse demokratične stranke, veliko pa je tudi ministrov, ki kot Palma Carlos ne pripadajo nobeni stranki. Gre v glavnem za strokovnjake, katerim so poverili nalogo, naj postavijo na noge portugalsko gospodarstvo, ki ga je 14-letna kolonialna vojna izčrpala. Glavna novost pa je vsekakor prisotnost predstavnikov portugalske komunistične partije, glavne opozicijske sile v 35 letih mračnjaštva. Značilno je tudi, da so ukinili ministrstvo za prekomorska vprašanja in ustanovili ministrstvo za medteritorialna vprašanja, verjetno v predvidevanju e-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Nixon: «Ne bom odstopil!»
WASHINGTON, 16. — V intervjuju z washingtonskim časnikarjem Jamesom Kilpatrickom je ameriški predsednik Nixon ponovno poudaril, da ne namerava odstopiti zaradi afere Watergate. Šef Bele hiše je izjavil, da bi to škodovalo ugledu predsedstva in bi vezalo roke bodočim predsednikom, ko bi morali sprejemati ljudstvu nepriljubljene ukrepe.
Nixon je še pribil, da se bo z vsemi svojimi močmi branil pred senatom, če ga bo predstavniški dom postavil na zatožno klop, in svečano obljubil, da bo spoštoval voljo kongresa. Hkrati pa je poudaril, da ne bo več dal preiskovalcem drugega dokaznega gradiva. Kar zadeva objavo prepisov, je šef Bele hiše izjavil, da se je odločil za to potezo, da bi dal javnemu mnenju možnost, da presoja o krivdi ali nedolžnosti svojega predsednika.
V soboto politično volitve v Avstraliji
SYDNEY, 16. — V soboto bo o-krog osem milijonov Avstralcev (od teh je skoraj milijon 18-letnikov, ki bodo volili prvič) izvolilo 127 poslancev in 60 senatorjev, ki bodo sedeli v novem avstralskem parlamentu. Volivci se bodo morali istočasno izreči tudi o štirih ustavnih vprašanjih.
Medtem ko se volitve za senat vršijo z večinskim preferenčnim sistemom, so volitve za poslansko zbornico osnovane na proporcionalnem sistemu, kar predstavlja za največji stranki hudo oviro, ker tako ne dosežeta skoraj nikoli absolutne večine, in morata ali v eni ali v drugi zbornici iskati podporo predstavnikov manjših političnih formacij.
Po mnenju političnih komentatorjev bodo tokrat laburisti dosegli še večji uspeh kot pred poldrugim letom, ko je Gough Whitlam postal predsednik vlade. Laburistična stranka je namreč vodila enotno in dosledno volilno kampanjo, medtem ko sta se desničarski opozicijski frakciji agrarno - liberalne stranke trgali v medsebojnih nasprotjih.
Z GLASOVI VEČINSKIH STRANK IN MSI
Parlamentarna komisija odvzela sodniku dokumentacijo o «škandalu Montedison»
Leva opozicija meni, da so s tem onemogočili sodniku dr. Squillanteju, da bi šel do dna aferi, v katero so vpleteni vidni politični predstavniki
RIM, 16. — Parlamentarna komisija, ki se ukvarja s prestopki ministrov in poslancev, je sklenila, da odvzame sodniku dr. Squillanteju dokumentacijo o «škandalu Montedison» z namenom, da jo prouči in ugotovi, ali so v škandal vpleteni ministri.
Za ta sklep so glasovali pristaši vladnih strank in MSI, proti pa komunisti in predstavnik neodvisne levice Gallante Garrone. Leva opozicija je namreč želela, naj sodnik nadaljuje komaj začeto preiskavo in šele na koncu ugotovi, ali so vanjo vpleteni politični predstavniki in člani vlade. S tem je leva opozicija skušala pustiti sodniku dr. Squillanteju samostojnost, da nadaljuje s svojim delom, ki je le privedlo do določenih rezultatov.
Squillante je namreč, tudi na podlagi pričevanj senatorja Merzagore in predsednika «Montedison» Valeria (danes temu ogromnemu finančno - industrijskemu monopolu načeluje Fanfanijev prijatelj Cefis), prišel do zaključka, da je «Montedison» s svojimi «črnimi skladi» finansirala nekatere politične stranke in posamezne osebnosti vladne večine, oziroma večinske stranke. Ti naj bi ji zagotovili vidne davčne olajšave za skoraj 140 milijard, ko sta se združili tedaj ločeni dru-bi «Montecatini» in «Edison».
Seja komisije je trajala več kot pet ur in govori se, da je bila zelo živahna. Socialistični član komisije je sejo zapustil nekaj trenutkov prej in se tako ni udeležil glasovanja.
Vsekakor bo komisija sedaj proučila dokumentacijo in zadržala tisti del, ki zadeva ministre in poslance, ostalo pa vrnila sodniku dr. Squillanteju, da bo (kdaj, ni znano) lahko nadaljeval svojo preiskavo.
V krogih leve opozicije menijo,
da je s tem bila sodniku odvzeta možnost, da bi škandalu šel do dna.
Atentat v Bocnu
BOČEN, 16. — Eksplozija peklenskega stroja je danes ponoči popolnoma uničila avto «citroen-dya-ne», last 23-letnega Fausta Lunghi-nija. Minerei in agenti policije, ki so nemudoma prišli na kraj atentata, menijo, da so neznanci minirali avto z vsaj 200 grami eksploziva.
Eksplozija, ki na srečo ni terjala človeških žrtev, je razdejala vozilo, katerega dele so našli tudi do 30 metrov od kraja, kjer ga je Lunghini parkiral. Po mnenju preiskovalcev gre za politično maščevanje, ker je Lunghini pripadnik nekega izvenparlamentarnega levičarskega gibanja.
BOČEN, 16. — Trije vojaki so izgubili življenje, trije pa so bili hudo ranjeni v nesreči, ki se je pripetila na gori Catinaccio. Naveza šestih alpincev je med vežba-njem iz neznanih razlogov strmoglavila pri prelazu Coronelle.
Tridesetletnica ustanovitve jugoslovanske varnostne službe
BEOGRAD, 16. — Snoči so v veliki dvorani Doma jugoslovanskih sindikatov s svečano akademijo proslavili 30-letnico ustanovitve jugoslovanske varnostne službe. O dosedanjem delu varnostne službe in o njeni vlogi v revoluciji je govoril Mitja Ribičič.
Predsednik Tito pa je ob tej priliki priredil sprejem, ki so se ga poleg pripadnikov varnostne služ-
be udeležili vsi najvišji jugoslovanski voditelji. Tito je v kratkem nagovoru pozval varnostne organe, naj bodo nepopustljivi s sovražniki, istočasno pa občutljivi za človeški odnos do vsakega državljana. Opozoril je tudi na nujnost stalne krepitve varnostne službe v obrambo ustavne ureditve države in osebne svobode njenih državljanov.
Gvineja-Bissau sprejeta v svetovno zdravstveno organizacijo
ŽENEVA, 16. — Svetovni zdravstveni svet, ki je zbran v Ženevi na 27. plenarni konferenci, je sklenil sprejeti kot članico sveta Gvinejo - Bissau, bivšo portugalsko kolonijo, ki se je pred nekaj meseci proglasila za neodvisno. Za sprejem so glasovale socialistične in neuvrščene države, zahodne in latinskoameriške države pa so se vzdržale.
ŽENEVA, 16. — Vsaj deset tisoč ljudi je zaprtih v Čilu, kjer vojaške oblasti ravnajo z njimi z nečloveško surovostjo. Tako trdi v svojem poročilu komisija mednarodne zveze juristov, ki se je vrnila iz Čila.
Komisija, ki se je sestala z dr žavniki, pravniki, duhovniki delavci poudarja, da so v Čilu poteptali tudi tisti minumum človekovih pravic, ki bi ga morali spoštovali tudi najbolj reakcionarni režimi.
ISTANBUL, 16. — Radijska postaja «Glas Kurdistana» je sporočila, da so kurdski gverilci v dvodnevnih bojih z iraško vojsko ubili 156 sovražnih vojakov. V bojih naj bi bilo ranjenih ali ubitih tudi 40 Kurdov.
volucije vprašanja kolonij. Ukinjeno je bilo tudi ministrstvo za informaci je in ustanovljeno ministrstvo za družbena občila. Sestava vlade ne preseneča, saj so imam novih ministrov bila poluradno znana že nekaj dni, značilno pa je, da so socialistom, ki po številčni moči ni vplivna stranka poverili tri ministrstva, med katerimi zunanje, komunistom, ki so številčno veliko močnejši, pa le dve.
Spričo prehodnega značaja nova portugalska vlada nima pooblastila, da bi začela preobrazbo portugalske družbe z radikalnimi reformami. Meje. v katerih lahko deluje, so začrtane z zakonom, ki ga je včeraj odobrila vojaška junta. Po uvodni ugotovitvi, da so oborožene sile odstavile Caetanovo vlado, ker se ni znala istovetiti z željami in aspiracijami portugalskega naroda, zakon nakazuje glavne politične smernice vladne politike. Ta bo morala postaviti temelje nove gospodarske politike, ki naj pomaga zlasti manj premožnim slojem; voditi socialno politiko, katere cilj naj bo obramba interesov delovnega ljudstva in zboljšanje življenjskega standarda na Portugalskem; voditi preiskavo o zločinih, ki jih je zagrešil Caetanov režim; voditi zunanjo politiko osnovano na načelih neodvisnosti in enakopravnosti vseh držav ter nevmešavanja v notranje zadeve braniti svetovni mir ter razširiti in okrepiti stike z vsemi državami; začeti novo politiko v prekomorskih pokrajinah, ki naj prizna izrazito politični značaj vojne, naj postavi temelje miroljubni rešitvi vprašanja in naj začne odprto in stvarno debato o bodočnosti teh pokrajin s prizadetim prebivalstvom.
Od včeraj je lizbonska ladjedelnica popolnoma paralizirana zaradi stavke 8.400 uslužbencev, delavcev in uradnikov, ki zahtevajo poviške plač in boljše delovne pogoje. Prav ko grozijo s stavko tudi delavci tekstilnih industrij, za jutri pa je napovedana stavka prevoznikov, katerim uprava tudi ni še priznala zahtevanih poviškov plač.
Sindikalna dejavnost je razgibana tudi v Mozambiku, kjer razne kategorije delavcev stavkajo že nekaj dni, da bi dosegle poviške plač in boljše delovne pogoje.
Iz mozambiške prestolnice Louren-co Marques je danes odpotovala v tanzanijsko glavno mesto delegacija bivših političnih jetnikov, ki bo podrobno seznanila voditelje mozambiš-kega osvobodilnega gibanja Frelimo s predlogi portugalske junte. V delegaciji je tudi Josefarte Machel, brat znanega partizanskega voditelja Sa-more Machela. Josefarte Machel je pred odhodom izjavil časnikarjem, da ga je general Costa Gomez naprosil, naj stopi v stik z voditelji Frelima in naj mu poroča o pogojih, ki jih postavlja osvobodilno gibanje za začetek uradnih pogovorov o rešitvi mozambiškega vprašanja.
V govoru ob ustoličenju nove vlade je predsednik general Spinola zagotovil voditeljem portugalskih osvobodilnih gibanj prosto gibanje po portugalskem ozemlju. Zajamčil jim je tudi, da bo Lizbona priznala gibanja kot politične stranke, če se bodo konstituirala kot take, dokler bodo delovala’ v okviru demokratičnih meja.
MiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiilun
GNUSEN ZLOČIN PRI BARIJU
Neuravnovešenec ubil in posilil dve deklici
Morilca, Vincema Vitanostro, so aretirali
VLADA NAJ DA ZGLED!
Odkar je izbruhnila petrolejska kriza, italijanska vlada stalno poziva državljane, naj omejijo porabo bencina, ker da so izdatki za uvoz petroleja najbolj negativna postavka v italijanski plačilni bilanci. Da bi omejila porabo nafte, je vlada uvedla omejitvene ukrepe za osebni promet, čeprav za drugimi evropskimi vladami, značilno pa je, da jih je tudi zadnja odpravila. V kolikšni meri so bili omejitveni ukrepi učinkoviti, je še sporno vprašanje, saj so po anketi AC1 povzročili veliko več škode kot koristi: manjši uvoz petroleja ni odtehtal zgub na drugih področjih italijanskega gospodarstva.
Kljub temu so Italijani množično in disciplinirano odgovorili na poziv vlade in zatisnili pas, zdaj pa je prišel za vlado čas, da da sama dober zgled. Republikanski senator Venanzetti je namreč pozval Rumorja in obrambnega ministra, naj vsaj letos ukineta vojaško parado predvideno za 2. junij, praznik republike, in tako prihranita znatno količino goriva ter velika finančna sredstva, ki so potrebna za take manifestacije. Senator u-gofailia, da bi italijanski državljani z razumevanjem sprejeli tak. ukrep, spričo težavnega gospodarskega položaja v državi.
TRAMI (Bari), 16. — Veliko razburjenje in ganjenost po strašnem umoru sestric Lucie in Terese Rende v majhni perifarični hišici, kjer sta živela neuravnovešeni morilec, Vincenzo Vitanostra in njegov stari oče, ki je bil doslej pod policijskim nadzorstvom, ker je svoj čas umoril neko žensko.
Sestrici Lucia in Teresa sta bili zelo navezani na starega Vitanostro, ki se je rad igral z njima. Tudi prejšnjega večera sta se odpravili iz svoje revne hiše preko prašnega dvorišča k hiši Vitanstro-
Prenovljena «jjiulia super»
-..... - -
jftrv ->*
Avtomobilska tovarna, Alfa Romeo ]e včeraj predstavila tisku prenovljeno «giulio super». Vozilu so nekoliko spremenili nos in zadek ter izboljšali notranjo opremo. Kot prejšnji modeli tudi nove «giulie» odlikujejo «zapopran» motor, odlična lega na cesti in dobre zavore, glavna «hiba» pa je visoka cena
vih. Toda starega očeta ni bilo. Kaj se je potem zgodilo so lahko samo domneve, čeprav so preiskovalci prepričani, da so se dogodki tako odvijali :	sestrice je verjet-
no opazil Vincenzo Vitanostra, mladi neuravnovešenec. Zvabil ju je v hišo, zaprl vrata in ju poskusil posiliti. Ne. ve se, ali ju je prej u-moril ali pa prej posilil. Revici je zadušil, malo pozneje pa je na dvorišču zaslišal glas matere u-morjenih deklic. Skrbelo jo je, ker ju ob osmih zvečer še ni bilo domov. Klicala ju je po imenu, dokler ni zaslišala v stanovanju Vitanostre ropot. Skušala je odpreti vrata, a so bila zaprta. Zato je šla po orožnike, ki so res vdrli v hišo.
Karabinjerski kapetan je kmalu nato prišel na dvorišče. Materi ni povedal ničesar, toda pod umivalnikom, v tesni kuhinji, je našel plastično vrečo, v njej pa iznakažena trupelca deklic. Zdelo se mu je, da se tudi v smrtnem snu objemata. «Videz me je tako pretresel, da še sedaj ne vem, kaj bi počel», je izjavil kapetan Vadrucci.
Vincenzo Vitanostra se je medtem delal, kot da nič ne ve. Odpeljali so ga v vojašnico, kjer so ga zaslišali. On vse taji, vendar vse kaže, da bi dvomov o njegovi krivdi. Staerjšega Vitanostro, o-četa pa ni bilo domov, ker se boji reakcije maščevalnih sovaščanov.
Sodni preiskovalci so odredili tudi obdukcijo trupel, vendar je že jasno da je neuravnovešeni mladenič deklici poskusil posiliti. Vincenza Vitanostra so po prvem zasliševanju zadržali v zaporu pod obtožbo u-mora.
Mati ubogih deklic je bila o smrti hčera obveščena zelo pozno, medtem ko niso še izsledili očeta, ki je čevljar, zaposlen nekje pri Veroni. Ni izključeno, da je revež o smrti svojih otrok izvedel preko radia ali televizije.