SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEV. (N°) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 4 de octubre - 4. oktobra 2012
v iskanju izgubljenega
spomina
SIMON UMEK
Ko je nedavno nazaj osiveli predsednik Združenja borcev za vrednote NOB v svoji znani maniri mitingaškega pridigarja napovedal, da prihajajoče predsedniške volitve ne bodo normalne, ampak bodo plebiscit, je napovedal točno tisto, zaradi česar je morala prejšnja koalicija, ki je proti koncu resda le še životarila, po dekretu taistih sivih stricev predčasno dokončno izdihniti svoj mandat. Namreč skupne parlamentarne in predsedniške volitve letos bi za drugorazrednega predsednika, ki mimogrede po precejšnji zaslugi medijev propadle koalicije velja za favorita, predstavljale veliko manj možnosti za ponovno zavzetje predsedniškega trona. Predsednik, ki je navijaško podprl klavrno propadlo koalicijo, bi ob njenem še bridkejšem koncu verjetno delil podobno usodo.
kratek zgodovinski spomin
Strategija temelji na ključni predpostavki. Popolna disfunk-cionalnost zgodovinskega spomina slovenskega volivca. V počasi se segrevajočem predvolilnem loncu lahko tako vse bolj prepoznavamo glavno značilnost šepave slovenske demokracije. Gre za fenomen takoimenovanega short-term memory, ki se je v resnici pojavil že na prvih predsedniških volitvah. Leta 1992 si je namreč osamosvojeno slovensko ljudstvo za najvišjega predstavnika izvolilo bivšega vodjo enopartijskega totalitarnega režima, ki je bil po defaultu hkrati tudi šef politične policije, katere vse manj prašni arhivski dokumenti kažejo na njeno teroristično naravo. Bolj kot karkoli drugega pa je neverjetno in hkrati zastrašujoče, da je prav idejni oče in gonilna sila slovenske osamosvojitve postal poraženec teh volitev.
Spričo iracionalnosti te in podobnih zgodovinskih izkušenj se mora za konceptom short-term memory očitno skrivati še nekaj več. Stopnja povprečne izobrazbe v Sloveniji namreč kaže, da ima povsem običajen državljan precej dober spomin. Kaj je torej razlog za običajno disfunkcionalnost slednjega na dan volitev?
iracionalnost razuma
Če drži, da misleči človek v procesu razumskega odločanja poleg svojih spominskih izkušenj bolj upošteva argumente kot emocije, je verjetno razum večine v Sloveniji povsem uporaben. Kljub temu se pregovoru historia magistra vitae est, ko gre za volilne rezultate, lahko le kislo smejimo. Dejstvo je, da je tudi v Rusiji precej ponižanih in razžaljenih ob novici o Stalinovi smrti, celo krvniku njihovih staršev, iskreno jokalo. Verjetno je bil jok večtisočglavih množic ob smrti jugoslovanskega maršala podobnega izvora. Kljub grotesknosti takšnih zgodb se ni mogoče izogniti misli, da so tudi dandanašnje volilne presoje istega izvora.
v pričakovanju iracionalnega
Za razliko od Beckettovih potepuhov, ki v pričakovanju Go-dota počasi spoznavata, da prihodnosti ni, preteklost si je treba izmišljati, sedanjost pa je poigravanje s preostalimi spominskimi usedlinami, lahko odkrijemo nekaj drugega: ravno Slovenci posedujemo dokaz, da prihodnost obstaja in da si preteklosti ni treba izmišljati, sedanjost pa ni zgolj poigravanje s spominskimi usedlinami, temveč dejavno ustvarjanje svetle prihodnosti.
Namreč slovenska osamosvojitev se je mnogim, tudi v času slovenske pomladi, zdela le pobožna želja, večini pa celo utvara. Vendar je osamosvojitev Slovenije uspela. Gre za danes že skoraj izgubljene iluzije, ki se očitno uresničijo le ob posebnih zgodovinskih trenutkih. Osamosvojitev in konec totalitarizma nista izmišljena preteklost. Zrasla sta iz spomina po pristni svobodi, ki leži nekje globoko v človeški notranjosti.
Z odkritjem pristnih usedlin izgubljenega spomina obstaja upanje, da v sedanjosti, ki jo predstavljajo tudi bližajoče se predsedniške volitve, kljub ekonomski krizi, zagotovimo bolj svetlo prihodnost. Pri tem pa drži tudi, da smo Slovenci prav na dan plebiscitne odločitve odkrili izgubljeni spomin
(Časnik.si)
Borba sedanje slovenske vlade proti gospodarski in finančni krizi se nadaljuje. Ta torek so poslanke in poslanci nadaljevali 6. redno sejo. Kljub pričakovanjem pa še niso sprejeli zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Poslanci koalicije so namreč dopolnila k osnutku zakona vložili tik ped nadaljevanjem seje, zato v opoziciji niso imeli dovolj časa, da bi jih preučili. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je tako sejo prekinil do naslednjega dne.
Je pa na poslanska vprašanja odgovarjal predsednik vlade Janez Janša, ki je bil minuli teden na obisku v ZDA, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Vprašanja so se nanašala predvsem na Slovenski državni holding, javne uslužbence in infrastrukturne projekte.
Kako iz krize?
O morebitnem odpuščanju v javnem sektorju je ob robu razprave Ali občine lahko rešijo državo iz krize spregovoril tudi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Tudi tokrat ni želel razkriti, kakšne reze prinaša proračun za prihodnji dve leti na segmentu stroškov dela. Kot je povedal, bo ključna četrtkova seja vlade. Na njej se bodo po njegovem dogovorili vse, tudi kako bo z racionalizacijo javnega sektorja in zmanjševanjem mase plač.
Medtem pa so predstavniki Mednarodnega denarnega sklada zaključili redno jesensko misijo v Sloveniji, ki so jo začeli septembra. Po besedah vodja misije Antonia Spilimberga, se Slovenija sooča z globoko recesijo, ki je ena največjih v območju evra.
»Začetne ugotovitve kažejo več
dejavnikov. Slovenija je v globoki recesiji. Ocenjujemo, da se bo BDP letos skrčil za 2,2 odstotka, kar je pretežno v skladu z drugimi napovedmi. Recesijo napovedujemo tudi za prihodnje leto, ko naj bi se BDP skrčil za okoli odstotek,« je dejal Antonio Spilimberg.
Po njegovih besedah je fiskalna konsolidacija nujna, a na kratek rok boleča. Je pa ta kriza po njegovem pokazala, da model slovenskega gospodarstva v preteklosti ni bil vzdržen. Zato Slovenijo čaka v prihodnosti veliko izzivov. Glede bank se mu zdi ključno, da se znebimo slabih posojil, zagotoviti pa moramo, da se takšna posojila v prihodnosti ne bodo ponavljala. Med nujnimi ukrepi v bančnem sistemu je omenil tudi prestrukturiranje bank in njihovo privatizacijo.
Resnica in bolečina
Kardinal Franc Rode ni oče Petra Stelzerja. To je pokazal rezultat DNK-preiskave, ki sta jo Rode in Stelzer opravila v nemškem inštitutu. »To, kar sem doživljal, je bilo zame ena najbolj bolečih preizkušenj v življenju. Niti izguba domovine, ko mi je bilo deset let, me ni tako globoko prizadela. Na mah, povsem nepričakovano, sem se znašel pred slovensko in svetovno javnostjo kot tarča zlonamernih namigovanj, ki so jih nekateri z neverjetno lahkotnostjo širili o meni. Te zgodbe naj bi me usodno bremenile kot človeka, duhovnika in škofa,« je v izjavi poudaril kardinal Franc Rode.
Kardinal Franc Rode je na novinarski konferenci v Ljubljani v torek 2. oktobra spregovoril o negativnem rezultatu testa domnevnega očetovstva na nemškem inštitutu, ki je bil objavljen danes. »V mislih sem blagro-val svoje pokojne starše, da niso priča tej sramoti. Z žalostjo sem pomislil na svoje domače, na brata in sestri, kaj so morali ob tem doživljati,« je v izjavi dejal kardinal Rode in dodal, da ga čeprav so očitki neresnični,
vendarle teži misel, da mnogi morda verjamejo in da je bilo v verno ljudstvo zasejano seme dvoma v predstavnike Cerkve. »
Zahvalil se je vsem, ki so mu v minulih tednih izkazali podporo in zanj molili ter še dodal. »Sedaj, ko se je pokazala resnica in je laž povsem razkrinkana, lahko zaslutite, kako je bil ta boj za očiščenje podobe Cerkve trd in naporen zame. Lahko bi bil vse pustil in zamahnil z roko, češ, naj govorijo in pišejo, kar hočejo, saj pametni in pošteni ne bodo verjeli, toda misel na škodo, ki jo tudi med vernimi lahko povzroči tako obrekovanje, mi ni dala miru. Sprejel sem izziv in se podal v obrambo resnice. Zavedal sem se, da resnico dolgujem vernikom in duhovnikom ljubljanske nadškofije, ki sem jim kot nadškof služil sedem let; slovenski Cerkvi, da bi ne dvomila, da je imela na čelu metropolita, ki bi bil nevreden visoke in odgovorne službe; redovnicam in redovnikom doma in po svetu, da bi se ne vznemirjali zaradi blatenja človeka, ki ga je papež Janez Pavel II. imenoval na čelo vatikanskega dikasterija za posvečeno življenje. V ta boj sem šel za čast Cerkve in svoje dobro ime, pa tudi za čast Slovenije, kjer je moj dom. In tako bom deloval tudi v prihodnje.«
Koliko sovraštva je še v Sloveniji, da pride do tako surovega napada! Sedaj je resnica zmagala. Kdo bo pa poravnal vso škodo, ko je bila s temi lažmi povzročena kardinalu in Cerkvi?
Jankovičeve težave
Za prvaka Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica je bilo četrtkovo jutro precej stresno, saj so ga na domu obiskali kriminalisti. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so izvedli kar 23 hišnih preiskav; med drugim torej tudi na domu ljubljanskega župana, v podjetjih, povezanih z njim, preiskali pa so tudi domova obeh Jankovicevih sinov, ki naj bi ju poleg štirih drugih tudi pridržali. Razlog za obisk kriminalistov je sum nepravilnosti pri financiranju in izvedbi gradnje športnega objekta Stožice v Ljubljani. Jankovic je po končani preiskavi v mestni hiši v izjavi za medije potrdil, da ga policija preiskuje v zvezi s projektom Stožice. Sam je prepričan, da bo dokazal svojo nedolžnost. Vodja Nacionalnega preiskoval-
nega urada Robert Črepinko je v izjavi za medije naštel sedem »grehov«, ki jih preiskujejo v zvezi z Jankovicem. »V preiskavi, ki jo usmerja specializirano državo tožilstvo, preiskujemo sume storitve več kaznivih dejanj, med drugim tudi zlorabe položaja ali uradnih pravic, goljufije na škodo Evropskih skupnosti, nevestnega dela v službi, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja, ponareditve ali uničenja uradne listine ter sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Slovenska kazenska zakonodaja za ta dejanja predpisuje kazen tudi do osmih let zapora«, je pojasnil Črepinko. Preiskujejo pa tudi tokove denarja, ki so jih podjetja vpletenih imela s tujino.
Volilno gradivo
Slovenski državljani, ki živimo v Argentini, smo te dni začeli prejemati gradivo za predsedniške volitve, sklicane za nedeljo 11. novembra. To gradivo razpošilja Državna volilna komisija in vsebuje natančna navodila, po katerih naj volivci izvedejo svojo pravico. Poleg navodil, je tudi volilna karta in uradna prazna glasovnica, tako za glasovanje v prvem krogu (bela barva), kot za glasovanje v morebitnem drugem krogu (svetlomodra barva), ki bo 2. decembra 2012.
Uradna razglasitev kandidatov bo šele v petek, 26. oktobra; šele takrat lahko državljani v prazno glasovnico napišejo ime kandidata in gradivo oddajo na pošto, ali pa nesejo na veleposlaništvo RS v Buenos Airesu. Natančna navodila bomo podrobno komentirali v prihodnji številki našega lista.
Seveda pa bo prav tako možno neposredno voliti na omenjeno nedeljo 11. novembra v prostorih veleposlaništva RS.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Konferenca slovenskih novinarjev iz sveta in Slovenije
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Svetovni slovenski kongres (SSK) je v sklop kongresov zdravnikov, znanstvenikov, letos pripravil svojo prvo Konferenco slovenskih novinarjev iz sveta in Slovenije.
Prvo ne samo zato, ker je prva, ki jo je pripravil SSK, ampak ker so dosedanja srečanja (bilo jih je šest, v izvedbi Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), bila posvečena slovenskim časnikarjem, ki delujejo v medijih za slovenske skupnosti po svetu. Zato so tista srečanja bila tudi seminarji, kjer smo več dni spoznavali slovenski medijski svet, iskali redne vire informacij, glasbeni in avdio material iz Slovenije, se medsebojno spoznavali. To pot je imelo srečanje drugačno zamisel, ki je bila izražena že v naslovu: niso bili v ospredju slovenski mediji po svetu, ki pomagajo rojake povezovati, jih informirati, ampak osebe-časnikarji (novinarji), ki delujejo tako v Sloveniji kot po svetu. Zato sem na konferenci odkril le še dva takratna udeleženca in gospo Tatjano, ki je sodelovala pri organizaciji in izvedbi onih seminarjev.
SSK je k pripravi pridobil RTV Slovenijo, podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter častno pokroviteljstvo predsednika Vlade RS Janeza Janšo.
Konferenca se je z natrpanim programom odvijala 27. in 28. septembra v Studiu 14 RTV Slovenije. Program je vodila generalna sekretarka SSK Sonja Avguštin in najprej povabila na oder go. Marijo Ahačič Pollak, da smo številni udeleženci z njo zapeli slovensko državno himno (ga. Marija Ahačič se je vpisala v zgodovino s petjem Tam kjer murke cveto pri Avsenikih). Pozdravne besede pa so spregovorili predsednik SSK dr. Boris Pleskovič, generalni direktor RTV Slo mag. Marko Filli, podpredsednica vlade in ministrica na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr Žiga Turk, poslanec v komisiji DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Jožef Horvat in v.d. (vršilec dolžnosti) generalnega direktorja za medije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Miro Petek.
Nato sta imela uvodni predavanji Darka Zvonar Predan, časnikarka dnevnika Večer z naslovom Zaznava zamejstva in zdomstva v slovenskih matičnih medijih, in Mitja (Dimitri) Volčič, nekdanji direktor italijanskega informativnega središča RAI in njegov dopisnik iz raznih prestolnic (Novinarska svoboda v primežu politike in kapitala).
Darka Zvonar Predan se je v svojih besedah naslanjala predvsem na svoja leta v Trstu kot Večerova časnikarka-no-vinarka, njeno spoznavanje zamejske problematike, obenem pa tudi soočanje z raznimi kulturnimi delavci, ki so bili v izseljenstvu in so v času slovenske pomladi postali lažje dosegljivi.
Mitja Volčič je legenda slovenskega časnikarstva, pa tudi italijanskega, saj je bilo njegovo delo na RAI vidno, razpoznavno in cenjeno. Bil je 'na položaju', ko so leta 1968 Češko zasedle sovjetske čete, v času rojstva sindikata Solidarnost na Poljskem in še mnogo drugih dogodkov, ki so postali mejniki v sodobni svetovni zgodovini. Zato je njegovo predavanje bilo zelo zanimivo, a tudi zelo prosto -prosto po Volčiču.
Sledile so okrogle mize, ki jih bomo komentirali v prihodnjih prispevkih.
Ob koncu še komentar o nazivu ljudi, ki se ukvarjajo s posredovanjem novic. V Sloveniji se je popolnoma uveljavil izraz novinar, novinarka, novinarstvo. Uveljavil že, a ni nič kaj 'slovenski', ker prihaja iz 'novin', ki ni slovenska beseda; je le prisilno uvožena iz južnejših delov nekdanje Jugoslavije.
Znano je, da je v zamejstvu in po svetu lepa in čista slovenščina visoko upoštevana in cenjena ter varovana, ker jo je težje gojiti kot v matičnih krajih. Zato smo pri našem tedniku - in drugod - uporabljali izraze časnikar, časnikarka, časnikarstvo. Pa ne samo tu, ampak tudi na zamejski Primorski: tisti časnikarji, ki izhajajo iz slovenske primorske manjšine, dosledno uporabljajo to izražanje. Pa ne samo oni, tudi tisti, ki so bili v stiku ali so dalj časa živeli tam, so se ga navadili. Besede mičejo, zgledi vlečejo.
GB
MENDOZA
Kulturni večer o glasbi
V soboto 15. septembra 2012. smo v Slovenskem domu v Mendozi doživeli zanimiv kulturni večer. Davorin Hirschegger je pričel srečanje. Pojasnil je, da je večer posvečen pre-
gledu zborovske značilnosti naše skupnosti, »ne bomo govorili o drugih, marveč o nas samih«. Predstavil je predavatelja mag. Diega Bosqueta, dirigenta mendoškega pevskega zbora.
Diego Bosquet je posvetil svoje življenje glasbi - posebno zborovskemu petju, pouku glasbene zgodovine, narodopisju, muzikologiji in kulturni dediščini. V omenjenih panogah se je izpopolnil in dosegel številna odlikovanja na Univerzi Maryland, na Državni Univerzi v Cordobi, v Španiji in drugod. Odkar sodeluje pri slovenski skupnosti, poleg dirigiranja, z velikim navdušenjem sledi in raziskuje življenje Slovencev v diaspori.
Meseca julija je, na 19. Mednarodnem kongresu Muzikološke družbe v Rimu, predstavil svoje raziskovalno delo: Glasba in identiteta slovenskih izseljencev v argentini. Študij
je osredotočil na mendoško skupnost. V predavanju smatra, da je ideološki vzrok slovenskega izseljenstva posebne važnosti pri kulturnem razvoju, ki se razlikuje od ostalih v Mendozi naseljenih narodnih skupinah.
Nekatere njegove zanimive misli so sledeče: glasba, oz. večglasno in zborovsko petje predstavlja bistveni element artikulacije identitete, prav tako religija, jezik, rod, narodna zgodovina, vrednote ter odnosi med Ar-gentinci in Slovenci. Glasba je navzoča pri družbenem in kulturnem razvoju, zabavi, katarzi, pri liturgičnih obredih in spominskih prireditvah.
Narodne identitete so raznolike tako pri individualnem kot pri kolektivnem življenju in so neodvisne od starosti, rodu in družine.
Pri vsakem slovenskem petju je značilno večglasno petje. Vodilno melodijo poje posameznik ali več oseb, ostali jo naravno in spontano spremljajo in dopolnjujejo po harmoničnih sholastičnih sistemih. Slovenski priseljenci še danes idealizirajo in so zasidrani ter hranijo tradicije Slovenije leta 1945.
Kot zaključek je možno trditi va-ž n o s t glasbe pri g r a d b i slovenske identitete v Argentini. V glasbi Slovenci izražajo versko gorečnost, domo -ljubje in svoje do-
motožje. Kljub možnostim povratka, vnuki in pravnuki živijo v Argentini, se smatrajo in počutijo Slovenci, Ar-gentinci, nekateri boljši Slovenci in zavedni Argentinci. Argentina jim nudi »kruh, dom in delo«.
Končno nam je Bosquet pojasnil, da številna raziskovanja in eseji izdani v Argentini in po vsem svetu, omogočajo poznanje in poglobitev slovenskega izseljenjstva. Pogrešamo pa etnomuzikalnih študijev. Čas je, da bi se v prihodnje posvetili globljemu razmišljanju o glasbi, o spoznanju njenih zgodovinskih dimenzij, individualnih in skupinskih, ne samo slovenskih marveč tudi ostalih etničnih manjšin, ki živijo v Argentini.
Predavanje mag. Diega Bosqueta nam je dalo poseben povod za uživanje zborovskega petja. Pevski zbor nam je zapel šopek narodnih slovenskih in argentinskih pesmi, posebno pripravljenih za kulturni večer. Nadaljeval se je še razgovor pri pogrnjenih mizah ob pijači in pizzi, v pripravi pevcev našega zbora.
Zahvala vsem, posebno mag. Die-gu Bosquetu za zanimivo razmišljanje.
Božidar Bajuk
Zadnje dni smo doživeli pravo poplavo novic in komentarjev, povezanih z nastopom gospe predsednice na skupščini Združenih narodov in obiska v Združenih državah. Ni bilo vse najbolj posrečeno in na temno stran argentinskega stanja je posijala vladi ne-všečna luč realnosti.
Kaj je resnica? Običajna prisotnost predsednikov posameznih držav na zasedanju Organizacije združenih narodov je to pot gospe Cristini povzročila grenak priokus. In to popolnoma brez potrebe. Dve potezi sta bili ponesrečeni. Prva, diplomatske narave: Argentina se je dogovorila z Iranom, da bodo skupno »iskali resnico« v zadevi atentata na judovsko socialno ustanovo v Buenos Airesu leta 1994, ki je zahtevala 85 smrtnih žrtev. Raziskovalni in sodni postopek je dokazal, da je v ozadju atentata bila iranska vlada in Argentina je že mednarodno zahtevala aretacijo in izročitev visokih iranskih vladnih funkcionarjev. Resnica je torej že ugotovljena. Če bi Iran spoštoval mednarodno pravo, bi moral enostavno omenjene osebe izročiti Argentini, da jim sodi. Sedanji dogovor pa je le sprenevedanje, ki odgovarja argentinski zunanji politiki prilagajanja venezuelskemu Chavezu, in trenutnim trgovskim interesom. Argentina je namreč od nastopa gospe Cristine povečala izvoz v Iran kar za 234%. Reakcija na sedanji dogovor je bila ostra v judovski skupnosti v Argentini, pa tudi v ZDA, kjer je vlada predsednika Obame obžalovala argentinsko-iranske dogovore in jih označila za »nevarne«. Medtem, ko se ves svet oddaljuje od Irana, predvsem zaradi njegovega jedrnega programa, se Argentina navezuje na islamski ekstremizem.
Besede, besede, besede. Drug spodrsljaj organizatorjev potovanja gospe predsednice pa je bil njen nastop na dveh univerzah, predvsem na svetovno znani v Harvardu. Kot je običajno, so njeni disertaciji sledila vprašanja študentov. Ta nikakor niso bila po volji gospe. Ni prijetno, če te sprašujejo o stvareh, o katerih te doma nihče ne sme vprašati. Tako ji ni preostalo drugega, kot da je skušala študente osmešiti, jih razvrednotiti in se jim končno - zlagati. Da ni visoke inflacije: »Če bi inflacija letno dosegla 25% bi državo že razneslo«. Strokovnjaki predvidevajo za letos inflacijo 25%, za prihodnje leto pa še višjo. »V Argentini ni nikakršne dolarske klade (cepo)«. Te dni se je omejitev upora-
be dolarja le še ojačila. »V Argentini vsak dan govorim s časnikarji«. Le s katerimi? Že več kot dve leti ni nobene tiskovne konference, kjer bi mogli svobodno spraševati o sodobnih vprašanjih. Najbolj jo je seveda zaneslo, ko je skušala omalovaževati vprašanje, češ, da kaj takega bi lahko vprašali »na univerzi v La Matanza, ne pa v Harvardu«. Ko je rektor univerze La Matanza, ki je eden najbolj naseljenih, pa tudi revnih okrajev Velikega Buenos Airesa izrazil žalost nad predsedniško primerjavo (»... imamo težave, a te niso intelektualne narave ...«), so ga vladni funkcionarji kar po vrsti napadli. Gospa predsednica se je gotovo hotela ponašati z nastopom na harvardski univerzi. Predstavila naj bi opevano pravljico o uspehu. Ker ji je spodneslo, je ves vladni aparat govoril o »konspiraciji« in vrgel krivdo na argentinske medije, ki da so organizirali ta »napad«.
Živci popuščajo. V vladnih krogih so se znašli z novo stvarnostjo: okoliščine jim niso več naklonjene in ljudska priljubljenost jim počasi a vztrajno kaže hrbet. To seveda še ne pomeni, da je režim v zatonu. Kot reakcija na stanje vlada napenja vse sile, da bi še bolj trdo držala v rokah vajeti dogajanja. Ker kmalu zapade rok sodnega postopka proti medijski hiši Clarin, sodišče pa, ki mora o tem odločati, nima sodnika, je v teh dneh v polnem teku postopek, da bi tja postavili vladi prijazno osebo. Konkretno hočejo na to mesto imenovati eno od dosedanjih vladnih funkcionark, ki bi odločila, da je sporni člen zakona o medijih ustaven, in s tem odvzela Clarinu odprti kanal 13 in kabelski TN. Po drugi strani pa prav klada na dolar predstavlja napor, da bi za prihodnje leto nabrali dovolj sredstev, s katerimi bi znova pridobili zapravljeno priljubljenost. A državna blagajna kljub naporu vedno bolj hira. Ni čudno; vlada dnevno uporabi 90 milijonov, da zalaga propadla državna podjetja. Samo letalska družba Aero-lineas Argentinas vsak dan požre 11,2 milijona pesov. Zastoj se grobo pozna tudi v privatnih podjetjih in celo državni institut za statistike je zabeležil, da so podjetja v zadnjih treh mesecih ukinila 72.780 delovnih mest. Te dni je tudi formalno nastala nova, provladna CGT. A njeno vodstvo je v hudi zagati: kako trobiti v vladni rog, istočasno pa povedati, da je za njih letna inflacija 25 odstotna in bodo morali zahtevati povišice plač na tej podlagi?
60-LETNICA ROZMANOVE SOLE
v objemu bisernega nasmeha
»Naj vas za ta praznik objame naš biserni nasmeh. Preljubo veselje domuje nocoj tu med nami, ko praznujemo 60-letnico Rož-manove šole.«
Toplemu pozdravu so prisluhnili vsi, ki so v soboto, 15. septembra ob 19. uri napolnili spodnjo dvorano Slovenskega doma San Martin. Prve vrste so zasedli zastopniki ustanov in organizacij: veleposlanik Republike Slovenije g. Tomaž Mencin, predsednik Zedinjene Slovenije g. Franci Žnidar, delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode, šolska referentka Zedinjene Slovenije ga. Alenka Prijatelj, voditeljice slovenskih osnovnih šol v Argentini, podravnateljica Slovenskega srednješolskega tečaja dr. Katica Cukjati, predsednik Slovenskega doma San Martin g. Dani Žagar, č.g. Igor Grohar, Franci Cukjati in Franci Šenk, voditeljica Rožmano-ve šole ga. Nina Pristovnik Diaz, bivši voditeljici ga. Katica Kovač Dimnik in ga. Saša Hartman Golob, bivša učiteljica ga. Rezi Ma-
rinšek. Slavja so se udeležili tudi sedanji in bivši učitelji, učenci, predsedniki odbora staršev, režiserji, starši, stari starši in prijatelji Rožmanove šole. Na levi strani odra je visela slika škofa dr. Gre-gorija Rožmana, na desni logo šole, v dvorani je prevladovalo posebno razpoloženje ob čudovito zgovornem jubileju.
Po pozdravu je Kati Podržaj navzoče spomnila, da poteka praznovanje v Slomškovem letu, zato je posamezne točke večera prijazno napovedovala s primernimi Slomškovimi besedami, ki jih tu navajamo.
»Kdor svojo domovino ljubi, ji iz srca želi vse, kar je zanjo
dobrega in koristnega.« Kot izraz naših dobrih želja Argentini in Sloveniji smo stoje sprejeli zastavi ter ponosno zapeli narodni himni.
POZDRAVI
»Materin jezik je prvi božji dar. Zanj nam mora biti pred vsemi drugimi jeziki mar, da ga častimo, da po slovensko radi govorimo, prepevamo in se veselimo.«
Veselje so izžarevale besede, ki jih je prisrčno izrekla voditeljica Nina Pristovnik: »Dobrodošli na biserno obletnico Rožmanove šole. 60 let dela in molitve za vse, ki smo se obogatili s slovensko zgodovino, jezikom, veroukom in petjem domačih slovenskih pesmi. Z velikim veseljem pozdravljam nekdanji voditeljici gospo Katico Kovač Dimnik in gospo Sašo Hartman Golob, ki sta skozi desetletja vodili in učili nad 500 otrok že rojenih v Argentini, med njimi sem tudi jaz. Ure in ure sta žrtvovali, da bi otroci Rožmanove šole ohranili slovenski jezik ter spoznali navade in običaje svojih prednikov. Ne smem pozabiti na pobudnika in začetnika slovenske šole, pokojnega svetnik Karla Škulja ter prve učiteljice pokojne gospe Frančiške Mi-klavčič, ki sta gotovo že pri Bogu prejela plačilo za vse delo. Veliko jih je šlo skozi to slovensko šolo. Delali so brezplačno. Darove, ki so jih prejeli od Boga, čas in vse ostalo so darovali za dobro vseh. Vodila jih je ljubezen do otrok in slovenskega naroda. Hvala učiteljicam in katehetu, sanmartinske-mu domu za streho in staršem, ki soboto za soboto pošiljate otroke v našo drago Rožmanovo šolo. Zahvaljujem se Bogu, ki mi je dal dar učenja, da lahko poučujem, da bi se slovenski jezik in navade ohranile še dolgo let v slovenski skupnosti v Argentini, posebno pa tukaj v San Martinu.«
Na prvem mestu je Rož-manovi šoli čestital predsednik Doma Danijel Žagar z iskrenimi željami, da bi v prostorih slovenskega doma še naprej odmevala slovenska beseda.
Šolska referentka Zedinjene Slovenije ga. Alenka prijatelj je šoli poklonila šopek pomladanskega cvetja in srčnih želja: »Ko so se naši starši izkrcali v Buenos Airesu, so njihovi revni kovčki in zaboji bili revni oblek in drugega imetja, vendar so bili bogati v neomajni veri in zvestobi do Boga in Marije ter polni ljubezni do izgubljene domovine. To bogastvo so nam skupaj z vsemi našimi slovenskimi šolami zapustili kot neprecenljivo doto in preko naših šol jo še naprej podarjajo našim vnukom. Prav zato je tako pomembna ta 60-letnica šole, ki nosi ime našega dragega škofa Gregorija Rožmana, ki je delil z nami vse naše begunsko trpljenje
in nas vedno spodbujal, naj vztrajamo v veri ter ohranjamo slovenstvo tudi za prihodnje rodove. Danes se pa v imenu vseh voditeljic slovenskih šol zahvaljujem za vztrajnost v vašem delu, v žrtvah in ljubezni ter vam v imenu vseh voditeljic in učiteljic iskreno čestitam ob tem visokem jubileju.«
V imenu ravnateljice SSTRMB prof. Nede Vesel je dr. Katica Cukjati šoli zaželela veliko plodnega življenja, ljubezni do otrok, posredovanja naših verskih in narodnih vrednot, vzgoje v službi bližnjega ter božjega blagoslova.
Po pošti je poslala čestitke tudi voditeljica Ciril Metodove šole v Mendo-zi ga. Lenčka Božnar.
sednikov Šolskega sveta; pouk v razredih, šolske dejavnosti, vaje, misli škofa Slomška in Rožmana, obujanje spominov, pričevanja, življenje včeraj in danes ... Publika je zanimivemu filmu pozorno sledila in ga nagradila z močnim aplavzom.
Biserni jubilej je Rožmanova šola obeležila tudi s triptihom, ki ga je živahno oblikovala Gabrijela Petkovšek Lopez. Ker je ob zlatem
Boltežar in Luka Skale.
Iskrena hvala Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo, ki jo je namenil našemu praznovanju!
VITEZ NA OBISKU
Na praznovanje je prišel tudi nenavaden gost, in sicer neki srednjeveški vitez, ki je meseca marca Rožmanovo šolo pozval na
PODELITEV PRIZNANJ
»Vsakdo dobiva od svoje domovine mnogotere in velike dobrote.« V imenu Republike Slovenije nas je pozdravil veleposlanik g. Tomaž Mencin in v voščilo vpletel besede ponosa nad opravljenim delom in želje poguma, upanja, dobre volje vsem, ki se uspešno trudijo na vzgojnem področju.
V imenu Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je veleposlanik Rožmanovi šoli podelil priznanje za 60 let prizadevnega prispevka k ohranjanju slovenske narodne identitete, tradicije in jezika v Argentini. Prav tako so prejele odlikovanje sedanja voditeljica Nina Pristovnik Diaz ter bivši Katica Kovač Dimnik in Saša Hartman Golob.
dvd - dragocen mozaik
»Le dve reči človeka osrečita: zvestoba in zadovoljnost.« Slomškove besede so bile nadvse primerne ob predstavitvi DVD-ja Dragocen mozaik, ki si ga je zamislil in strokovno oblikoval bivši učenec dr. Peter Hafner s pomočjo sodelavcev. Kot je mozaik sestavljen iz malih barvnih kamnitih ali steklenih koščkov, tako je 60 let Rožmanove šole prava umetnina, oblikovana z neštetimi kamenčki ljubezni in zvestobe. Zato je mozaik dragocen! Kaj vse prikazuje DVD? Slovensko zgodovino in zemljepis, domovino junakov, mučencev, izgnancev, beguncev, izseljenstvo, naselitev v Argentini, slovenske domove, Slovenski dom San Martin, zgodovino Rožmanove šole, fotografije; seznam učiteljev, katehetov, pred-
jubileju izšla brošura, je na triptihu opisano le zadnje desetletje.
iskrena zahvala
»Dobro poučeni in lepo vzgojeni otroci so nadepolno cvetje boljših časov.« Slomškovih besed se dobro zavedajo starši in učitelji, ki v medsebojni povezanosti odgovorno opravljajo svoje poslanstvo. Odbor staršev Rožmanove šole se je javno zahvalil vsem katehetom, učiteljicam in učiteljem za ljubezen in vztrajnost pri vzgoji otrok. Dolg je seznam imen, v katerih je zaznati toliko idealizma, razdajanja, dobrote. Rajnih smo se spomnili v molitvi, navzoči pa so prejeli spominek. Zahvale so bili deležni tudi bivši predsedniki odbora staršev in režiserji.
Naj gre v tem poročilu tudi zahvala sedanjemu učiteljskemu zboru, ki ga sestavljajo: Nina Pristovnik Diaz, Lučka Petkovšek Tekavec, Lucijana Oberžan Jarc, Saši Podržaj, Magda Zupanc Petkovšek, Olga Dolenc Kociman in dr. Jure Rode.
Hvala z veliko začetnico velja odboru staršev, ki mu predseduje vedno nasmejani Tomaž Filipič. Z njim budno sodelujejo Monika Zupanc Filipič, Sonja Petkovšek Boltežar, Monika Verbic Leber, Cecilija Močnik Tašner, Marjan
dvoboj: »Uprizorite igro to, / ki jo je Miroslav Košuta / pisatelj, pesnik, Prešernov nagrajenec / napisal z mojstrsko roko!«
Zgodbo o vitezu so v režiji Toneta Podržaja uprizorili sedanji in bivši učenci Rožmanove šole. Opis tega odrskega podviga bomo objavili v prihodnji številki.
na zdravje, rožmanova sola!
Ko je ob 22. uri bilo konec igre, smo vsi navzoči nazdravili Rožmanovi šoli. Ob spremljavi harmonike, ki jo je igral Marko Medvešček, smo se zbrali okoli torte, veselo zapeli Kolkor kapljic, tol'ko let in ugasnili svečke. Bivši učenci in učenke so gostom postregli z dobrotami, za katere so poskrbele Mojca Oberžan Jarc, Olga Kociman in Darinka Zorec ter pridne mame. Kramljanje v družbi sošolcev in učiteljev se je veselo nadaljevalo kar pozno v noč. Lepo je bilo obujati spomine na nekdanje šolske dni! Na obrazih vseh je zaigral nasmeh ob ganljivem praznovanju 60-letnice Rožmanove šole, za katero smo se Bogu zahvalili pri sv. maši v nedeljo, 9. septembra. Še vedno je v naših srcih odmeval odpev psalma: »Hvali, moja duša, Gospoda.«
VB
TRETJI LETNIK SSTRMB
obisk cottolenga in Marije iz Schöenstatta
Tretji letnik Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka je tudi letos, 15. septembra, preživel nepozaben dan med bolniki v donorionovi ustanovi »Pequeno Cottolengo« in nato tudi obiskal svetišče Marije iz Schöenstatta v Florencio Varela.
Nekateri smo se zbrali v Slomškovem domu, ostali pa v Našem domu San Justo in se odpeljali s skupnim avtobusom v Claypo-le. Med potovanjem smo najprej molili za srečno pot in se nato pogovarjali ter veselo in živahno peli ob kitari, saksu in ukeleleju.
Ko smo prišli v Cottolengo, smo oddali razne potrebščine, ki smo jih zbirali skozi leto. Nato smo šli v skupno dvorano, kjer je
viljona kjer stanuje. To je bil poseben moment, ko se je vsak izmed mladih srečal z drugo realnostjo, v mnogih primerih zelo hudo. Prevzela sta nas posebno veselje in sreča, ki sta izžarevala iz njihovih obrazov, ko je vsak izmed nas koga prijel pod roke ali peljal bolnika na vozičku do njegovega oddelka.
Med njihovim kosilom se je tretji letnik zbral in skupaj smo obiskali cerkev, kjer je shranjeno nestrohnelo srce Don Oriona, ustanovitelja te velike ustanove bolnih in prizadetih. Upravitelj kraja nam je govoril o Orionovem življenju in delu. Povedal nam je, da v Cottolengu prebiva okoli 400 onemoglih in da zanje skrbi še
bilo zbranih zelo veliko duševno in telesno prizadetih. Nekateri smo bili do njih najprej bolj oddaljeni, potem smo se jim počasi pridružili. Z njimi smo peli argentinske, slovenske, angleške ter tudi verske pesmi. Tudi pogovarjali smo se z bolniki in prizadetimi. Zelo so uživali ob našem petju, se smejali, plesali in ploskali. Ko je bila ura kosila, so nas prosili, da bi vsak izmed nas pospremil po enega bolnika do pa-
enkrat toliko zdravnikov, prostovoljcev in drugih. Ob tabernaklju smo lepo zmolili in peli Bogu in Mariji v čast.
Don Orione je tudi ustanovitelj reda slepih sester Sakramen-tink. Njihovo glavno poslanstvo je molitev za človeštvo in častitev Najsvetejšega. Tudi te sestre smo obiskali in jim zapeli nekaj pesmi. Ena izmed redovnic nas je doživeto nagovorila. Po končanem obisku smo šli v dvorano kjer smo
imeli skupno kosilo.
Po kosilu smo se sprehodili pod dolgem drevoredu, ki nas je vodil do velikega pokopališča. Tam smo stopili tudi h groboma slovenskih duhovnikov Franceta Gnidovca in Janeza Malenška. V velikem parku smo se porazdelili in spisali prošnje ter zahvale, ki smo jih potem darovali Bogu med sv. daritvijo.
Težko smo se poslovili Cottolenga. Kmalu popoldan smo se z avtobusom odpeljali naprej, v Marijino svetišče Schöenstatt. Ob prihodu smo zagledali krasen urejen park, okrašen z mnogimi rožami. Na kraju je velik dom za duhovne vaje, velika cerkev posvečena Bogu Očetu in manjše a čudovito svetišče. Kmalu ob vhodu nas je prijazno sprejela redovnica Clara Maria in nam predstavila inštitut. V veliki, moderni cerkvi nam je govorila o življenjskih vrednotah, še posebno pomembnih za nas mlade. Med prostim časom smo se slikali, peli, zaigrali na kitaro potem pa šli k slovenski sv. maši, ki jo je v majhnem svetišču daroval g. Franci Cukjati. Sodelovali smo z branjem beril, prošenj in z ubranim petjem. Po maši smo kmalu odšli na naše domove.
Preživela sem poseben dan! Prevzelo me je, kako so bolniki in prizadeti Cottolenga bili veseli ob našem prihodu: kar se je nam zdelo malenkostno, je v njih povzročilo veliko veselje. Bolj smo se povezali kot skupina in preživeli lepo doživetje ob naših bratih. Naučili smo se ceniti vse, kar imamo in vse, kar smo od Boga prejeli.
RAST XLIII, se še posebno zahvaljuje prof. Mirjam Oblak, g. Franciju Cukjatiju in Tomažu Godcu, ki so nas spremljali in nam omogočili, da smo to dobro delo, kot pravi kristjani, vsi skupaj tudi lahko opravili in doživeli.
Katja Urbančič
PRISTAVA
»Le dieu du carnage« na pristavskem odru
Zopet smo imeli na Pristavi srečo, da smo uživali kulturna večera v petek, 3. in v soboto, 4. avgusta. Že drugič nas je Boštjan Modic presenetil, to pot s komedijo »Bog masakra« (v izvirniku Le dieu du carnage), avtorice Yasmine Reza. Zgodba opisuje čisto vsakdanjo realnost: otroka se stepeta v parku in se poškodujeta, njuni starši Veronique in Michel Houille (Cilka Bregar in Ivo Urbančič) ter Annette in Alain Reille (Martina Kokalj in Niko Stariha) pa se dobijo, da se kot zreli odrasli ljudje pogovorijo o tem. V nepretrganem dialogu se sprašujejo, kdo je v resnici krivec in kako naj bi bil kaznovan.
Analiza obnašanja otrok preide v obtoževanje staršev, pozneje pa tudi v razkritje raznih zakonskih problemov v navidezno »idealnih« družinah. Odnosi postajajo vsakič bolj napeti ter se prepletajo z osebnimi prepiri med zakoncema in med paroma. Problem se sploh ne uredi, »trezen pogovor med odraslimi« pa ostane neploden. Zanimivo je, kako avtorica ironično opiše mnoge starše, ki v svoji zaljubljenosti v otroka niso zmožni resno analizirati situacijo in rešiti problema.
Izvrstno igrana komedija nas je kar prikovala na sedeže. Iz srca čestitamo igralcem, ki so čudovito uprizorili igro in upamo, da bodo še nadalje razvijali svoje talente! Seveda pa gre največja zahvala režiserju Boštjanu Modicu, ki je daroval mnogo svojega časa in ta-
lentov za pripravo igre. Čestitamo tudi njemu in želimo, da nas še naprej preseneča s svojimi režijami! Da pa je igra tako lepo uspela je zasluga tudi vseh tehnikov, ki so mu stali ob strani, naj tudi njih omenim: Andrej Golob pri sceni, Dani Čop pri lučeh, Adrijan Gaser, Pavel in Aleš Grohar pri zvoku, Majda Maček pri maskiranju in Helena Dolinšek kot šepetalka.
Pristavska družina in prijatelji iz bratskih domov, ki so se številno udeležili predstav, so vidno uživali. Naj se ta čut za kulturo in slovensko besedo nikoli ne izgubi!
Marjanka Grohar
ANTON DROBNIČ
Ob letošnjem praznovanju dneva državnosti smo v nekaj tednih prej in potem doživeli in do konca spoznali vso stvarnost slovenske demokracije, njenih oblastnikov, političnih strank, medijev in celotne družbe. Z eno besedo vse skupaj lahko označimo za klavrno! Tako klavrno, da bi nadaljevanje brez bistvene spremembe spravilo v nevarnost obstoj slovenske državne samostojnosti in suverenosti, da bi Slovenijo pognalo nazaj v totalitarno komunistično preteklost.
Kamen, ki je zbudil dremajočo »javnost« in razbil zlagano sliko naše stvarnosti, je vrgla vladna komisija za državne slovesnosti. Prenehala je z dolgoletno, za večino samoumevno navado, da je oblast na državne slovesnosti in druge javne dogodke vabila samo eno stran državljanske vojne, samo »pravo stran«, ki nas je z zločinskimi umori razdvojila med drugo svetovno vojno in po njej. Za državno oblast in večino drugih državnih ustanov je v polnosti obstajala samo ena javnost, samo ena vrsta državljanov, samo ena civilna družba, t.j. tista, ki se je ob koncu vojne pririnila in prilepila na zmagovalno stran, tista na »pravi strani«, označena s krvavo rdečo zvezdo. To se je dogajalo kljub ustavni enakopravnosti državljanov in njihovih združenj, kljub temu, da je samostojna in neodvisna Slovenija nastala zaradi političnega in vojaškega odpora ter zmage nad silami rdeče zvezde, kljub svetovnemu porazu komunizma, ki se je na zunaj pokazal prav z odstranitvijo rdeče zvezde in drugih znakov totalitarnega komunizma z državnih simbolov.
Takšno protiustavno priznavanje samo ene strani iz
Slovenska slepota (1)
bratomornega spopada in dosledno izključevanje, ne samo izključevanje, tudi zanikanje druge strani državljanske vojne in njenih organizacij je veljalo pri vseh dosedanjih vladah tako pri postkomunističnih kot pri onih demokratičnega izvora. Te so bile na oblasti le kratek čas in se niso niti utegnile izviti iz komunistične koprene laži in lastne naivnosti. Le spomniti se je treba, kako so visoki Demosovi politiki dosledno preprečili izločitev boljševi-ških voditeljev iz nove oblasti in družbe, onemogočili kakršenkoli pregon partizanskih zločincev, kako je Bajuko-va vlada ignorirala Novo slovensko zavezo, kako je prva Janševa vlada praznovala na Mali gori pri Ribnici obdana z rdečimi prapori, komunističnimi simboli in njihovim brkatim vodjem, medtem ko na drugo stran ni nihče niti pomislil. Vedno so bili k državnim in javnim dogodkom povabljeni samo t.im. »borci«, državljani in organizacije z nasprotne strani nikoli. Izključevanje je bilo stalno in popolno, drugače si državnih dogodkov in slovesnosti sploh ni bilo mogoče predstavljati.
O takšni diskriminaciji pri državnih slovesnostih imam tudi zgovorne osebne izkušnje. Naj omenim samo eno, tisto o »Triumfu« ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne. Vlada na slovesnost ni povabila niti Nove slovenske zaveze niti mene osebno, čeprav sem bil tedaj na visokem državnem položaju. Zato sva šla z ženo sama na Trg revolucije kot navadna gledalca. Tam se je zbirala množica z neštetimi rdečimi zastavami. Ko sva hodila med njimi, so me spoznali. Zaslišale so se glasne psovke in grožnje. Rdeči praporščaki so z razstavljenimi drogo-
vi za zastave v rokah vedno bolj grozeče pritiskali proti nama. Še pred začetkom slovesnosti sva se morala umakniti. Če nisi s »prave strani«, nimaš pri državnih rečeh ničesar iskati ne uradno in ne zasebno!
Takšne so bile v resnici sedaj tako opevane prejšnje državne slovesnosti »za vse«, »brez delitev«, »brez izključevanja«. Zato ni čudno, da so se proti letošnji spremembi in izključitvi totalitarnih rdečih praporov ogorčeno uprli privilegirani nekdanji partizanski borci in vsi njihovi pristaši in nasledniki vključno z Danilom Turkom, »predsednikom za vse«, saj razen tistih na »pravi strani« drugih ne priznavajo, ne vidijo in jih torej zanje sploh ni. Takšna slepota je nujna, razumljiva in znana posledica trajnega in neizmernega sovraštva, ki ga do idejnih in političnih nasprotnikov skrbno gojijo že sedemdeset let, da bi s tem prikrili prevaro in svoj veliki zločin. Čim večji je zločin, tem večje sovraštvo je potrebno, da ga pokrije. Zato je njihovo sovraštvo neizmerno!
Nerazumljiv in povsem nelogičen pa je bil odziv strank in politikov demokratičnega izvora, zlasti dr. Gregorja Viranta ter še posebej predsednika Slovenske ljudske stranke mag. Radovana Žerjava. Njune ogorčene izjave in nerazsodna podpora izključenim rdečim praporščakom so huda žalitev demokratov in nasprotnikov partizanskega nasilja, so zanikanje logičnega razmisleka in želje po resnici in pravici, so odstop od evropske normalnosti. To ni slepota kot kazen za sovraštvo, ta slepota je hči miselne in moralne lenobe ter sprenevedanja.
(Dalje prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
11. kulturni večer SKA se je vršil v soboto, 6. t. m. pri Bullrichu. Vreme, ki se je v popoldanskih urah zelo poslabšalo, je sicer marsikaterega rednega obiskovalca zadržalo doma, a navzoči se niso kesali, da so prišli skozi nalive poslušat g. dr. Vinka Brumna, ki je govoril o Slomšku kot izdajatelju šolskih knjig. Slomška poznamo predvsem kot narodnega buditelja, manj kot podrobnega delavca in zato je bilo to predavanje zelo dobrodošlo.
V Slovenski hiši se je preteklo nedeljo vršil zvezni sestanek SFZ. Ob lepi udeležbi fantov je predaval g. prof. dr. Lenček, o II. vatikanskem koncilu, ki se je začel danes. Gospod profesor je na prav zanimiv način pojasnil nekatere manj znane strani koncila. Po predavanju se je razvila debata, kar je znak, da so fantje res z zanimanjem sledili predavanju.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Ivana Arnška in njegove žene ge. Marije roj. Simčič v Bariločah se je rodila hčerka, ki je dobila pri krstu ime Zalika; družino dr. Vojka Arka in njegove žene Milene roj. Lenard tudi v Bariločah je pa razveselil sinček Klemen. Srečnima družinama naše čestitke.
SLOVENSKA VAS
nova maša rev. valentina vrečarja
Prva slovenska cerkev v Južni Ameriki Marije Kraljice sveta v Slovenski vasi je doživela že tretjo novo mašo. Novoposvečeni rev. Valentin Vrečar CM se je odločil, da bo svojo prvo sveto daritev opravil pri svojih sobratih in tako se je Slovenska vas v nedeljo, 7. oktobra oblekla v pražnjo obleko in se potrudila, da nudi tej redki slovesnosti vse, kar le more. ... Iskreno sodelovanje med »Lanu-ščani« in »Moravčani« je bilo pravzaprav pečat vsega slavja.
Med novo sv. mašo je lanuški pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Mirka Špacapana navdušeno prepeval Mavovo peto mašo v čast sv. Vin-cenciju Pavelskemu, zaščitniku novomašnikovega reda. Pri novi sv. maši so služili: novomašnikov brat rev. Daniel Vrečar kot diakon, Franc Urbani-ja kot subdiakon in rev. Janez Petek CM kot cere-moniar. Asistenca številnih gg. bogoslovcev iz škofovega zavoda v Adrogue je večala slovesnost. Ni manjkalo tradicionalnega pokanja možnarjev, niti slovesnega darovanja po novi sv. maši.
Svobodna Slovenija, 11. oktobra 1962 - št. 41
RESUMEN DE ESTA EDICION
MENJAVA DLAKE
V četrtek, 20. septembra, je predsednik republike dr. Danilo Türk, z redom za zasluge odlikoval generalnega tajnika Slovenske Karitas Imreta Jerebica, za požrtvovalno in uspešno delo pri uresničevanju človekoljubnega poslanstva Slovenske Karitas. V utemeljitvi je zapisano, da je Jerebic potrpežljivo gradil organiziranost osrednjega urada ter bedel nad razporeditvijo regionalnih škofijskih Karitas in sestavo socialnih zavodov. Vendar ...
Vendar je isti Danilo Türk pred petimi leti, ko sta bila kandidata za predsednika on in prof. Lojze Peterle, ob njunem soočenju na vprašanje voditelja srečanja, koliko humanitarnih organizacij naj ima Slovenija, odgovoril, da je samo Rdeči križ dovolj, Karitas pa ne potrebujemo! Kaj res tako slabo kaže Türku, da mora požreti besedo?
Karitas ima danes več kot 430 lokalnih enot Karitas z 11.000 dejavnimi prostovoljci in zavodi, ki ponujajo strokovno zahtevnejšo pomoč, predvsem ženskam, žrtvam nasilja, in odvisnikom od trdih drog. Uspešnost Slovenske karitas se kaže pri zagotavljanju celovite pomoči več kot 150.000 ljudem v stiski. Torej jo Slovenija potrebuje!
NA SVETI gori JE NAJVEČJI bronasti ZVON V SLOVENIJI
Od petka, 28., do nedelje, 30. septembra, je potekalo spominsko praznovanje 90. obletnice prevoza največjega bronastega zvona v Sloveniji (4.355 kg) na Sveto Goro.
Sprevod s štirimi pari konj je krenil v nedeljo s Travnika v Gorici. Imel je več postaj z bogatim kulturnim programom. Zbrane je nagovoril župan Gorice Ettore Romo-li, župnik Marijan Markežič pa je blagoslovil navzoče. Na Trgu Evropa - Transalpina so za kulturni program poskrbeli pritrkovalci iz Lokavca in kvartet Trnovci, nagovoril jih je pa sosednji, novogoriški župan Matej Arčon. Na drugi postaji na solkanskem placu so furmani vpregli peti par konj, na tretji postaji pa šesti par. Na Prevalu je bila četrta postaja s kosilom za furmane, nato pa so vpregli še sedmi in osmi par konj. Ves čas so sprevod spremljali pritrkovalci iz Lokavca s svojimi miniaturnimi zvonovi ali pritrkavali na zvonove v bližnjih cerkvenih zvonikih. Zaigrali so tudi Tamburjaši iz Vipave.
Ob prihodu na Sveto Goro so žene v narodnih nošah postregle furmanom z vinom, kruhom in soljo. Med mašo, ki jo je v slovenskem in italijanskem jeziku daroval upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih ter po njej blagoslovil obnovitvena dela v zvoniku, so sodelovali pevci iz vipavske in goriške dekanije, združeni v pevski zbor, sestavljen za ta praznik.
Dogodek so organizirali Društvo za oživljanje lokav-škega izročila (DOLI) iz Lokavca pri Ajdovščini, svetogor-ski frančiškani in Goriški muzej ter tako ponudili podoži-vetje dogodka. Pri celotnem projektu je bilo aktivnih med 600 in 700 sodelavcev, skoraj vsi prostovoljno.
podaljšali propadanje ljubljanskega stadiona?
Ljubljanski svetniki so soglašali z vnovičnim podaljšanjem pogodbe družbe Bežigrajski športni park, ustanovljene leta 2007 za prenovo bežigrajskega stadiona. Nekateri svetniki so podaljšanju nasprotovali in opozorili na propadanje stadiona. Po besedah župana Zorana Janko-vica pa je treba pogodbo podaljšati ravno zato, da se stadion ohrani in prenovi.
PO SVETU
SPREMEMBE V JAPONSKI VLADI
Japonski premier Jošihiko Noda je preoblikoval svoj kabinet in za novega finančnega ministra imenoval Kori-kija Jojimo. Noda je novinarjem dejal, da se nadeja, da bodo spremembe vladi dale nov zagon. Japonski premier se sicer sooča s precej nizko priljubljenostjo v javnosti, v zadnjem času pa je veliko pozornosti pritegnil tudi spor s Kitajsko okoli otokov v Vzhodnokitajskem morju.
UMRL PREDSEDNIK HRVAŠKEGA PARLAMENTA
V hrvaškem saboru so odprli žalno knjigo za predsednikom parlamenta Borisom Špremom, ki je umrl v nedeljo med zdravljenjem v ZDA. Prvi se je v knjigo vpisal hrvaški predsednik Ivo Josipovic, ki je poudaril, da je bil Šprem izjemen politik in državnik ter dober človek in iskreni prijatelj. Pogreb bo v četrtek, ko bo tudi dan žalovanja. Zaradi smrti predsednika parlamenta so odpovedali vse načrtovane protokolarne dejavnosti ta teden, vključno s podelitvijo državne nagrade za znanost in svečano sejo sabora ob dnevu neodvisnosti, ki ga Hrvaška praznuje 8. oktobra.
MONTI ZBIRA PODPORE
Italijanski tehnični premier Mario Monti, ki je lani novembra prevzel vodenje vlade iz rok odstopljenega
premiera Silvia Berlusconija, postaja vse resnejši kandidat za ta položaj tudi po spomladanskih parlamentarnih volitvah. Podporo mu je v nedeljo zagotovila tudi nova državljanska lista. Slednja računa na glasove Italijanov, ki v Montiju ne vidijo zgolj naključja, ampak resnično novost v politiki in ki rešitve ne vidijo v lahkotnem populizmu.
DEPRESIJA MED DELAVci
Vsak deseti delavec v Evropi je bil zaradi depresije vsaj enkrat na bolniški, izhaja iz raziskave, ki jo je izvedlo evropsko strokovno združenje za depresijo. V spletni raziskavi je sodelovalo več kot 7000 Evropejcev, iz nje pa izhaja tudi, da vsak zagon depresije v povprečju pomeni 36 dni odsotnosti z dela. Večina delavcev svoje trpljenje skriva pred nadrejenimi. Vsak četrti vprašani namreč delodajalca ni obvestil o svoji depresiji, tretjina pa jih je ob tem priznala, da se spričo trenutne gospodarske krize bojijo za službo.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Božidar Bajuk, Vera Breznikar Podržaj, Štefi Leber, Anton Drobnič, Katja Urbančič, Mirjam Oblak, Marjanka Grohar in Majda Maček. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
ELECCIONES: COMO VOTAR
Muchos ciudadanos eslovenos residentes en la Argentina ya recibieron la documentacion necesaria para emitir su voto en las elecciones presidenciales de Eslovenia por correspondencia. Recordemos que quienes opten por vo-tar en la embajada sita en Buenos Aires, lo podran hacer el mismo dfa de la votacion, es decir, el domingo 11 de noviembre de 9 a 17 horas con DNI en mano.
El sobre que recibieron por correo de la Državna volilna komisija, contiene: las instrucciones para votar (navodilo), una papeleta blanca y otra celeste (uradna prazna glasovnica), dos sobres que dicen "za glasovnico", dos sobres con la direccion a la cual enviar el sufragio, y dos hojas A4 "volilna karta" que contiene sus datos. žPor que dos de cada uno? Porque enviaron el material para las elecciones del 11/11 y otro juego para votar en la segunda vuelta (si la hubiere sena el 2/12).
iComo votar por correo? Tomar la papeleta blanca que dice "Uradna prazna glasovnica za prvi krog" (boleta para la 1a vuelta) y escribir - dentro del rectangulo - ej nombre y apellido del candidato que votara (Si lo hace en la celeste, que es para la 2a vuelta, su voto sera anu-lado. La lista de candidatos se publicara el 26 de octubre.). Esa papeleta ya completa, la introduce en el sobre blanco que dice "za glasovnico" y cierra el sobre. Luego, en la parte inferior de la hoja A4 encontrara un recuadro donde firmar y en la lrnea inferior escribe lugar y fecha de firma (ej: V Buenos Aires, dne 01.11.2012). Esta hoja firmada, junto con el sobre ya cerrado, lo introduce en el sobre blanco que tiene en el frente la direccion de Eslovenia y en su esquina izquierda dice "volilno gradivo". Este sobre "volilno gradivo" puede acercarlo a la embajada eslovena (Av. Santa Fe 846, piso 6) hasta el 10 de noviembre. O lo envfa por correo (en Correo Argentino el costo seria de aprox. $ 35.-). Atencion, debe despacharse antes del 11/11 y llegar a destino antes del 19/11.
En el instructivo aclaran que de la apertura de los sobres participa una comision y que primeramente se revisa que la "volilna karta" este firmada, luego su sobre con el voto se introduce en una urna. Una vez abiertos todos los sobres "volilno gradivo", recien despues se procede a la apertura del sobre con el voto, para su recuento - asf se resguarda el secreto del sufragio.
VELADA cULTURAL EN MENDOZA
El sabado 15 de septiembre en el centro esloveno de Mendoza organizaron una velada cultural dedicada a la revision de las caractensticas corales de la colectividad eslovena. El orador fue el Lic. Diego Bosquet, actual director del Coro Esloveno mendocino, que presento su trabajo de investigacion en el Congreso internacional de musicologfa en Roma: La musica y la identidad cultural de los emigrantes eslovenos mendocinos. Entre otros, de-staco el caracter polifonico de las canciones eslovenas, que muchas veces surge espontaneamente y de forma ar-monica, ademas de subrayar la importancia de la musica en la estructura de la identidad eslovena en la Argentina. El coro preparo especialmente para la velada, una serie de canciones populares eslovenas y argentinas. (Pag. 2)
ROŽMANOVA ŠOLA, 60 ANOS
El curso esloveno Rožmanova šola de San Martin or-ganizo una celebracion especial el 15 de septiembre de 2012 al haber alcanzado su 60Q aniversario. Su directora, Nina Pristovnik Dfaz, saludo a los presentes, especialmente a las dos directoras que tuvo el curso: Katica Kovač Dimnik y Saša Hartman Golob; agradecio al pionero del curso, svetnik Karel Škulj y a la primera maestra Frančiška Miklavčič, ambos ya fallecidos, por iniciar en San Martin la ensenanza de la historia, la literatura, la musica, las tra-diciones eslovenas, el amor a Dios y a la Virgen, etc. en idioma esloveno. Gracias a todos quienes a lo largo de 60 anos colaboraron y son parte de la historia de 'la šola'. El embajador Tomaž Mencin les entrego un reconocimien-to de la Oficina para los eslovenos por el mundo, por el aporte en la preservacion de la identidad eslovena, sus tradiciones y lengua, en la Argentina. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com GREGoR batagelj, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana c. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
sobota, 6. oktobra:
orlek koncert in veselica v San Martinu, od 20.30 uri dalje.
NEDELJA, 7. oktobra: Mladinski dan na pristavi
Razgovor o predsedniških volitvah v Sloveniji, v
Slomškovem domu ob 10,30.uri. SOBOTA, 13. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 14. oktobra:
56.	obletnica Našega doma v San Justu čETRJEK, 18. oktobra:
ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Govoril bo inž. Jernej Dobovšek Eno leto v Gua-temali (2. del). Vsi prisrčno vabljeni! SOBOTA, 20. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
pristavska skupina gostuje z igro »Bog masakra«, v Hladnikovem domu ob 20. uri. NEDELJA, 21. oktobra: Materinski dan SOBOTA, 27. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 28. oktobra:
57.	SLOvENSKI DAN in 45. obletnica Slovenske pristave
OSEBNE NOVICE
valutni tečaj
V SLOVENJI
2. oktobra 2012
1 EvRO 1,29 us dolar 1 EvRO 1,27 KAD dolar 1 EvRO 6,19 ARG peso
Rojstvo
Dne 24. septembra se je rodil Gonzalo Zarnik, sin Andreja in Mariele roj. Urbanija. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Nova diplomatka
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je dokončala študije Jasna Batagelj in pridobila naziv univ. diplomantka španskega in
italijanskega jezika in književnosti. Novi diplomantki čestitamo in ji želimo veliko uspeha!
Smrt
V Ramos Mejii je umrl valentin Javoršek ( 85); v San Luisu Marko Zupanc (59 ); v J. L. Suarezu carlos Filipič (56).
Naj počivajo v miru!
SLOVENSKI DAN - STOTNICA
Starši: Čudovite pravljice za otroke; najlepše povesti za naše mladce in mladenke. Približajte jim svet fantazije v slovenskem jeziku. Kje? Kdaj?
Na stojnici Zedinjene Slovenije na Slovenskem dnevu!
In tudi spominčki, zastavice, nalepke, značke, in še marsikaj. V nedeljo 28. oktobra na Pristavi v Castelarju
Otroška počitniška kolonija 2013
Za otroke od končanega 4. razreda dalje bo od 1. do 10. januarja 2013 v prenovljenih prostorih Hanželičevega doma v Cordobi.
Vodi prof. Miriam Mehle Javoršek. Cena: za prvega otroka $ 2.400.-, za drugega $ 1.800.- in za tretjega $ 1.200.-. Rok prijave in vplačilo do 15. oktobra $ 800.-, drugi obrok $ 800.- do 15. novembra in tretji obrok $ 800.- do 15. decembra.
na račun: CBU 0340022700051290009008; CUIT 27139270776 Ali osebno po dogovoru.
Zaradi prevoza in drugih razlogov, omejimo kolonijo na prvih 50. vpisanih otrok.
Prijave in pojasnila na tel. 4654-6477 (Alenka Prijatelj)
ali po elektronski pošti na naslove
alenkasch@yahoo.com.ar
kolonija2013@hanzelic.com.ar
kolonija2013@hostalhanzelic.com.ar
Potrdilo bančnega vplačila poslati na fax 4613-3528
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš brat, boter in stric, gospod
Marko Lojze Zupanc
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
pabla Andrejak, Andrej Mele, Tomaž Mele, Bernarda Andrejak ter pavel in patricio camnacio, Martina Andrejak, Janika Slabe Andrejak, Miha Andrejak, ciprijan Andrejak in Damiana Andrejak.
zlati olimpijci na znamkah
Pošta Slovenije je zlato slovensko olimpijko iz Londona Urško Žolnir počastila z izdajo priložnostne znamke. Ta je izšla 28. septembra. Pošta Slovenije je z izdajo znamk počastila vse zlate olimpijske kolajne v samostojni Sloveniji. Na znamkah so tako že upodobili Iztoka Čopa in Luko Špika, Raj-monda Debevca ter Primoža Kozmusa.
enoletna prepoved nastopanja
Oddelek za boj proti dopingu pri Olimpijskem komiteju Slovenije je spo-
ročil, da je senat nacionalne protidopinške disciplinske komisije na osnovi zaslišanja atleta Boštjana Buča, ki ga je opravil 11. septembra, odločil, da je športnik kršil predpise proti dopingu, zato mu je izrekel enoletno prepoved nastopanja. Ta je začela veljati z 21. septembrom. Buč, ki je tik pred zdajci izpadel iz slovenske olimpijske reprezentance za minule igre v Londonu, je večkrat kršil predpise proti dopingu. Zato ga je disciplinska komisija slovenske nacionalne protidopinške agencije (NAK) suspendirala za leto dni - noben športnik v času izločitve ne
sme sodelovati na kakršen koli način ali v katerikoli vlogi na tekmovanju ali drugih športnih dejavnostih. Buč je član nacionalne skupine za testiranje, ki je oblikovana na podlagi nacionalnih meril in kodeksa Svetovne protidopinške agencije (Wada), ki jo sestavljajo najboljši slovenski športniki. Kot član te skupine je športnik dolžan izpolnjevati zahteve programa posredovanja lokacij z namenom izvajanja programa nenapovedanih testiranj.
PORAVNAJTE NAROčNINO!
„Druži nas ista kri družijo iste skrivnostne vezi"
Zedinjena Slovenija in Društvo Slovenska Pristava
lepo vabita, da se udeležite velike slavnosti:
57. Slovenski dan
in
45. obletnica Slovenske Pristave
ki bo v nedeljo, 28. oktobra 2012, v prostorih Slovenske Pristave, Republica de Eslovenia 1851, Castelar
Ob 11.30: sveta maša Ob 13.00: kosilo
Ob 16.30: kulturni program - sodelujejo vsi domovi.
Vsi prisrčno vabljeni!
56. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
r
rs AN JUSTO^
k
1956-2012 Nedelja, 14. oktobra 2012
Nai dom San Justo, H. Yrigoyen 2756 San Justo, Buenos Aires.
"KJE DOM JE MOJ?"
11:30 Zbiranje narodnih noš in predstavnikov domov v Našem domu. Sprevod do sanhuške stolnice.
12:00 Sveta maša za žive in rajne rojake iz okraja.
Daruje delegat prelat dr. Jure Rode ob so m a sevanju p. dr. Alojzija Kukovice. Poje MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.
13:1 S Dobrodošlica navzočim in dviganje zastav v Našem domu.
Fotografska razstava pevske turneje MPZ San Justo po Sloveniji in zamejstvu.
13:30 Kosilo.
17:00 Kulturni program v zgornji dvorani. Uvodni pozdrav. Slavnostni govornik: arh. Jure Vombergar
Na odru Frida Beznika:"K.J K DOM JE MOJ?" odrski prikaz v besedi, pesmi in plesu. Po kulturnem programu prosta zabava in ples obžvoklh Slovenskega initrumentalnega ansambla.
Prijave za kosilo: pri Miti Malavašič Cassullo (4441-5523} ali pri Mari Uštar N ovij dri v Njtum do mg. vsakdan od S. do 12. ure (4651-4914).
Vsi prisrčno vabljeni!
»Vnebesih sem doma od tega ne sveta ...«
Blaženi A. M. Slomšek
Mirno je zaspal v Gospodu 26. septembra, v 85. letu starosti, naš dragi mož, ata in stari ata, gospod
valentin Javoršek
Bog plačaj č.g. Franciju Cukjatiju za prinašanje sv. obhajila v času bolezni ter za molitve in darovanje sv. maše ob krsti; č.g. Da-netu Vrečarju za tolažljive besede, in vsem molivcem in kropilcem, ki so spremili Tineta na zadnji zemeljski poti na božjo njivo. Priporočamo ga v molitev!
Žalujoči: žena Francka,
sinovi: Marija, veronika in Tine,
vnuki in pravnukinja ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Slovenija, Anglija