ZADRUGA.
List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj.
Glasilo zveze slovenskih posojilnic.
„Z združenimi močmi!"
Štev. 3. Y Celji, 30. aprila 1884.	Tečaj I.
Izhaja vsak mesec enkrat. Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. BO kr. — Inserati po dogovora. - dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105.	- Naročnine, inserati in
Občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic.1'
Dne 6. t. m. imela je „Zveza slovenskih posojilnic*1 prvi redni občni zbor v Celji. Zastopali so posojilnice: Celje g. M. Vošnjak, dr. Sernec, Pr. Kapus in dr. Filipič; Mozirje g. Jos. Lipold in Ivan Vrankovič; Žavec g. Hausenbihler; Šoštanj g. Franc Vošnjak; Maribor g. dr. Glančnik in Paul Simon; Ptuj g. Andrej Jurca; Ljubljanske okolice g. Anton Knez, Martin Bavdek in Vjekoslav Jenko; Po st oj in a dr. Pitamic; Or-muž g. blagajnik Vrtnik; in Št. Jakob v Rožu na Koroškem g. Janežič.
Po primernim pozdravom otvori ob V211 uri načelnik zveze g. Mihael Vošnjak zborovanje s prvo točko
Dnevnega reda:
I.	Poročilo načelnika zveze.
Gvspod M. Vošnjak prečita zapisnik zadnjega izrednega občnega zbora, ki se enoglasno odobri in poroča v prvi vrsti o delovanji načelstva zveze v pretečenem letu in kako so se zvršili sklepi zadnjega izrednega občnega zbora, kakor sledi:
a. Tiskane menjice s slovenskim tekstom: Dotično prošnjo je načelstvo pri finančnem ministerstvu uložilo in vsled te uloge so se posamičnem posojilnicam poslali obrazci slovenskih menjic na pregled in tudi je vlada od Ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice zahtevala poročilo o slovenskih menjicah oziramo o tekstu, kar je gotovo znamenje, da bode dala vlada v kratkem tiskati menjice s slovenskim tekstom. Stvar se seveda že dolgo časa vleče in med tem je načelstvo zveze si naročilo omenjenih tiskanih menjic, ki so se posojilnicam na zahtevanje poslale.
b. O zadevi društvene tiskarne poroča načelnik, da je v dogovoru zarad tiskarne. Mej tem je pa načelstvo pustilo tiskati sestavljene in od posamnih posojilnic sprejete obrazce potrebnih tiskovin pri ^Narodni Tiskarni41 v Ljubljani, katera ima po dogovorjeni nizki ceni zalogo vseh obrazcev.
c. O prošnji načelstva na ministerstvo notranjih zadev poroča načelnik, da se je uložila prošnja, da bi vlada ukazala hranilnicam, dajati posojilnicam posojila po 3°/0 obrestovanji iz svojih rezervnih fondov, a vlada
odgovorila, da ne zamore v tej zadevi kaj storiti.
Vsled te rešitve si je načelnik zveze gospod M. Vošnjak lansko leto o potovanji Njegovega Veličanstva izprosil avdijenco pri grofu Taaffe-ji v Ljubljani, ki mu je zagotovil, da se bo na to prošnjo v nameravanem načrtu nove postave o hranilnicah po mogočnosti ozir jemal.
d.	Da bi dobivale posojilnice potrebni kredit iz centralne blagajne poštnih hranilnic je načelstvo poslalo peticijo na državni zbor, ki bi naj poštnohranilnično postavo o tem oziru promenil.
II.	Pogovor o novih tiskovinah. Vsestransko odobrilo in priznalo se je praktično sestavljenje potrebnih tiskovin in se je cenik tiskovin razdelil mej zastopnike posameznih posojilnic. Kar se tiče zadružnih knjižic so najpripravnejše Mariborske posojilnice, ki so priprosto in razvidno sestavljene; ravno take so hranilne knjižice, ki so enake hranilnim knjižicam hranilnic, brez formalnosti kratke in temeljite. Gospod dr. Glančnik omenja, da imajo hranilnice največ skušenj v tem obziru in da se sme sigurno njih oblika porabljevati.
Na vrsto pride potem slovenski tekst menjic. Gospod Anton Knez je sestavil obrazec menjice in odstranil vse tuje besede iz nje, rekel je zakaj bi se ne posluževali domačih besed, ker jih imamo, posebno pri besedi „ordre“ se je potegoval za domač izraz, ker so nekateri bili za to, da se naj stari izraz, ki se v nemškem tudi rabi, obdrži in ker se ta izraz ume. Omenil je na to prav pravilno, da izraz „ordre“ Nemci sami, saj večina, ne umejo in da bodemo domač izraz „po odredbi" gotovo bolj umeli. Večina se potem odloči za izraz „po naročilu" ker je ta beseda bolj navadna. Obrazec slovenskih menjic je toraj tako sestavljen:
i....................... dne	     188.	Za	 j
\_____________________   plača........... za	to ........... menjico
. po naročilu .............................................   svoto	'
vrednost in postavi na račun poročil...... <
Ta tekst se je sprejel potem enoglasno.
Gospod Knez je spisal tudi druge v menjicah rabljene besede, kakor: prva, druga, tretja menjica samica; nam samim; vrednost v računu, v gotovini, v blagu ali
prejel-i; po poročilu ali brez poročila; sprejel ali na se vzel; sosprejel; menjica je dotekla ali dospela; i. t. d. (Kakor nam je g. Knez poročal, je tudi ljubljanska obrtna in trgovska zbornica, ki je pozneje zborovala ta tekst sprejela in ga vladi nasvetovala. Opom. uredništva.)
III.	Pogovor o davkarskih zadevah.
Pri tej priliki opozoruje načelnik posojilnice na postavo o olajšavi davkov pri posojilnicah od 27. decembra 1880 in priporoča, da naj dajejo le udom posojila, ker le tako zamorej o rabiti koristi omenjene postave. Dalje naj bi vsaka posojilnica ustanovila posebni reservni fond (za izgube) in naj bi se temu fondu prikladal letni dobiček, ker neso taki zneski podvrženi davkom. Ker je visokost zadružnih deležev tudi važen faktor za podlago davka, se je tudi o tem razgovarjalo in videti je bilo, da tudi poslanci in zastopniki slovenskih posojilnic neso jednakega mnenja o visokosti deležev, ravno tako kakor na Nemškem, kjer sistema „Schultze-Delitsclr in „Raifeisen“ zastopata si nasprotna načela; jeden je za visoke, drugi za nizke deleže.
Zastopnik St. Jakobske posojilnice se pritožuje, da morajo ogromno svoto davkov plačevati. Na to omenja g. načelnik, da je treba gledati na to, kako uradi davke odmerjavajo, ker pri tem neenako postopajo. Zveza posojilnic bode poslala vsem posojilnicam dotično postavo in se bo to vprašanje v „Zadrugi" natančno razpravljalo. Važno je pri Št. Jakobski posojilnici tudi to, da ima petdeset tisuč gld. deležev (vložin), od katerih se obresti po postavi vštevajo med čisti dobiček in ki znašajo 2500 gl. in že vsled tega nimajo olajšave, ker po postavi so davki le takrat olajšani, če dobiček ne preseza 2000 gl. Pa naj bi posojilnice o tem ničesar ne ukrenile, dokler se peticija zveze ne reši, ki zahteva, da se obresti od deležev ne bi vštevale med čisti dobiček i. t. d. Potem smejo biti visoki deleži, kar je tembolj važno, da imajo zavodi dovolj stalnega kapitala.
IV. Kako bi se naložili reservni fondi?
Načelnik je mnenja, da naj bi se nakupile državne listine, ker obresti od teh neso davkom podvržene; večina navzočnih je pa tega mnenja, da bi naj, kakor do zdaj, ostali reservni fondi za obrtnijo in zaradi tega, da posojilnicam ne zmanjka denarja.
V.	Pogovor o ustanovitvi novih posojilnic.
Načelnik omenja okraje, kateri še nimajo narodnega denarnega zavoda, namreč:	Zgornja Radgona, Kojzje,
Št. Lenart, Slov. Bistrica, Rogatec, Šmarje, Brežice, Trbovlje, Konjice i. t. d. potem mnoge okraje na Kranjskem, Koroškem, na Goriškem in v Istri.
Potem razlaga stanje vseh sodnijskih okrajev spodnjega Štajerja gledč denarnih zavodov ter izreče željo, da bi se v vsakem okraji ustanovil denarni zavod ali posojilnica ali hranilnica, seveda z narodnim vodstvom. Načelnik poroča o svojem potovanji zavolji ustanovitve
denarnega zavoda za Vranski okraj, omeni tamošnje ovire in okolščine; tudi omeni potovanja v Krško in pa v Brežice. Slednjič izraže željo, da bi se vender le narodnjaki v taistih okrajih spodnjega Štajerja, v katerih še ni narodnih denarnih zavodov, poprijeli dotične ustanovitve.
Kar se Kranjske vojvodine tiče, misli načelnik zveze, da bi za tamošnje razmere kazalo v vsakem sodnijskem okraji ustanoviti občinsko hranilnico zvezano z odelkom za osobni kredit. Ker po tem takem bi se v okom prišlo nenaravnemu položaju, da morajo vse pupilarne vklade vandrati v ljubljansko hranilnico in tam se porabile na korist nemške stranke. Tudi bi po tem potu mogoče bilo, odelke za osobni kredit zalagati z denarjem iz dotične občinske hranilnice po nizkih °/0, ter bi tudi kredit za osobni kredit potem lagje po nizkih °/0 dajal.
Zarad ustanovitev narodnih denarnih zavodov na Goriškem in Primorskem pa le kaže ustanoviti posojilnice. V ta namen se bode načelstvo zveze obrnile na nektere merodajne gospode ter njih pozornost obrnilo na važnost narodnih denarnih zavodov in sicer gospode v navedenih štajerskih okrajih in tudi v drugih pokrajinah.
VI.	Kako se ima ravnati pri dovoljevanji posojil?
Gospod načelnik pripoveduje, kako postopa celjska posojilnica pri dovoljevanji posojil. Vsak pondeljek ima zvečer redno sejo načelstva in ta rešuje prošnje, če so navzoči najmanj 3 udje načelstva. Ako je prošnik značajen in če so poroki zanesljivi in če so zemljiške knjige v redu, se posojilo dovoli; dovoli se mu tudi, če ravno ima prošnik zamazane zemljiške knjige v slučaji, da zaupni mož opiše prašnika kot značajnega, marljivega in treznega gospodarja, da je vsled neprilik prišel v zadrego in da se je nadejati, da bode okreval in da mu bo s posojilom pomagano, posebno če ima iz svoje fare dobre poroke, kar tudi svedoči, da mu je upati. Nasprotno pa tak prošnik ne dobi posojila, ki ga zaupni mož slabo opiše, da je nezanesljiv, neskrben gospodar in na slabem glasu, tudi ne dobi na hipoteko in akoravno bi se posojilo vknjižilo na I. stopinjo njegovega posojilu primerne vrednosti zemljišča.
Nastavljenje zaupnih mož mora biti tajno.
Kmetom naj se dajajo posojila na dolžna pisma, ne na menjice, da se ta stan ne navadi na to nevarno orožje in da, danes ali jutre ne podpiše privatnim upnikom me-njic v mnenji, da ni nevarnosti. Tudi so večji stroški pri takih, ki pisati ne znajo. Iz teh razlogov odsvetuje načelnik rabo menjic. — Vsprejelo se je vsestransko načelo, da se pri dovoljevanji posojil na osobni kredit gleda v prvej vrsti na značaj prosilca glede delavnosti, zanesljivosti itd. Važno je tudi, da se izvan kraja posojilnice nastavijo zaupni možje. Kmetje naj le podpišejo dolžna pisma; če se rabijo menjice, naj posojilnice rabijo samo tako zvane lastne, suhe menjice, da se prihranijo stroški protestov.
VII.	Pogovor o časniku „Zadruga“.
Priznalo se je, da je potreba strokovnjaškega lista in se je sklenilo, podpirati glasilo zveze slovenskih posojilnic časnik „Zadrugo“.
Sklenilo se je tudi, da naj postane zveza slovenskih posojilnic lastnica tega časnika potem, ko se sestavijo nova pravila za zvezo. Na predlog gospoda M. Vošnjaka sklene zbor, da si naročijo posojilnice več iztisov Zadruge, da jih razdelijo med zaupne može in druge društvenike, tako kakor to stori Celjska posojilnica, ki daja Zadrugo 26 zaupnim možem brezplačno v ta namen, da se zadružništvo razširi in oživi.
VIII. Ali bi se trimesečni računski sklepi objavljali v „Zadrugi“?
Statistika je važen faktor v narodnem gospodarstvu in se obče odobri predlog, da se trimesečni sklepi objavljajo v listu. V svrhu tega bo dalo načelstvo natisniti primerni obrazec in posojilnicam poslalo, da ga izpolnejo.
IX. O določbi §. 6. pravil zveze.
Načelstvo se je naprosilo, da sestavi stalna pravila, katera naj predloži prihodnjemu izrednemu občnemu zboru, ki bi naj se znabiti jeseni v Ljubljani vršil.
X.	Pogovor o rednih doprineskih v gotovini posameznih posojilnic.
Načelnik omenja, da plačujejo nemške posojilnice k svoji zvezi na Dunaj te pristojbine po meri čistega letnega dobička. To pa ni pripravno zategadelj, ker se različno računi sestavljajo; zveza nemških posojilnic določuje tudi, to in to se mora v čisti dobiček računiti in ta način prouzroči po nepotrebnem dela. Na primer je lani plačal Ptujski „Vorschussvereinu k zvezi na Dunaj letnine 38 gld. 92 kr. Načelnik stavi predlog: Posojilnice naj bi dona-šale omenjene svote v blagajno zveze od danih posojil in sicer po sledeči lestvici:
Posojilnice, ki imajo izposojenega denarja do 25.000	gld.	plačajo 5	gld.
nad	25	tisuč	do	50.000	„	„	10	„
„	50	„	„	75.000	„	15	„
#	75	„	„	100.000	„	M	20	„
tiste pa, ki imajo izposojenega nad 100.000 gld. plačajo 30 gld. letnine.
Ta predlog se sprejme enoglasno in gosp. zastopniki posameznih posojilnic izrekajo, da bodo ta sklep predlagali načelstvam svojih posojilnic, ki bodo gotovo ta sklep sprejela in bodo posojilnice v kratkem poslale za 1. 1884 po zgoraj omenjeni lestvici na podlagi lanskega (1883) računskega sklepa svoje letnine.
Iz teh doneskov bi so zamogel honorirati tudi tajnik zveze za svoja opravila pri zvezi in pri časniku, seveda kolikor bi bilo prebitka po odračunanji gotovih stroškov za zvezo in za časnik.
List „Zadrugo“ bi pa posojilnice dobivale brezplačno in sicer po potrebi 10—20 ali 30 iztisov, da ga morejo oddajati svojim zaupnim možem in drugim društvenikom.
XI.	Razni nasveti.
Načelnik zveze priporoča, da se upelje redna amortizacija in sicer na ta način, da bi se pri poluletnem plačevanji obrestij plačalo tudi 5°/o posojila in navede ko-nečno sledečo statistiko:
Zveza slovenskih posojilnic obsega 20 posojilnic; 17 posojilnic že posluje, 3 se pa še le bodo registrovale, ki bodo v kratkem začele tudi poslovati. Na Štajerskem jih je 10, na Kranjskem 6, v Istri 2, na Koroškem in v Gorici po jedna.
Vse imajo uplačanih deležev 176.345 gld., hranilnih 867.021 gld., reservnega fonda 55.978 gld. in izposojenega 1,159.005 gld. Izmej omenjenih 20 posojilnic se jih je 11 ustanovilo od leta 1881.
Ob 1/a6 uri zvečer sklene načelnik zveze gospod Mihael Vošnjak 5 ur posvetovajoče se zborovanje in se gospodom zastopnikom posojilnic zahvali za mnogobrojno udeležbo.
Naše zavarovalne zadeve.
II.
(Dalje in konec.)
Glavni oddelki zavarovalništva so sledeči: Zavarovanje poslopij proti ognju, zavarovanje življenja in proti nezgodam, potem zavarovanje proti toči in proti elementarnim nezgodam poljskih pridelkov in zavarovanje živine.
Katere oddelke iz med teh naj bi vzela država v svojo roko?
Najvažnejši del zavarovanja je za nas gotovo zavarovanje proti škodi ognja. Nesreča vsled ognja dela veliko škodo in zamore cele vasi spraviti v siroščino, posebno take, ki nimajo ognja varnih poslopij. Kdo jim pomaga? obračajo se na javno dobrodelnost ali pa prosijo državo in deželo za pomoč.
Ker po postavi ni nikdo zavezan dati poslopja zavarovati, je potrebno, da se zakonito vpelje obligatno zavarovanje poslopij in da ta oddelek zavarovalništva prevzame država.
Pri vpeljavi obligatnega zavarovanja bi bilo sprvega komisijonelno popisati poslopja glede njih stavbnega stanja, vrednosti, lege 'i. t. d.; vsaka sprememba se bi morala pozneje naznaniti in vpisati. Premije za zavarovanje naj bi se z direktnimi davki vred pobirale.
Od zavarovalništva na življenje in proti nezgodam naj bi prevzela država samo zadnji način in sicer zavarovanje delavcev proti nezgodam, ker je ravno to zavarovalništvo glavni del programa socijalističnega vpra-
sanja. Splošno zavarovanje na življenje naj bi še ostalo v privatnih rokah, ker je pri tem veliko različnih in kompliciranih slučajev.
Zavarovanje proti toči bi pa edino le država morala imeti in sicer zarad tega ker le ta zamore vpeljati obligatno zavarovanje vseh poljskih pridelkov in ker le na ta način ne bi bile premije previsoke.
Premije bi se odmerile na podlagi katastra in se bi z davki vred pobirale.
Kar se pa tiče zavarovanja živine, mislimo, da ni tako splošno važno. 0 kužnih boleznih bi itak ne bilo mogoče škode vračati. Navadno pa le malo živine pogine ali drugače v nesrečo pride. Iz teh obzirov in pa zarad mnogo kompliciranih slučajev posebno pri presoje-jevanji škode in odškodnine, ne bi bili mi iz našega stališča za podržavljevanje tega oddelka zavarovalništva.
Kakor smo že povdarjali, da le država zamore prisiliti vsakega k zavarovanju poslopja i. t. d., tako že iz tega sledi, da mora sama država prevzeti tudi opravo. Drug jako važen vzrok za podržavljevanje zavarovalništva poslopij proti škodi ognja in poljedelskih pridelkov proti toči so zdaj visoke premije zavarovalnic vsled visokih stroškov; ti stroški podražijo premije skoraj za polovico!
Že vsled tega bi se premije precej znižale, ker država ne bi imela tolikih upravnih stroškov, kakor zavarovalnice, ne oziraje se na to, da zavarovalne družbe dobiček iščejo, država bi pa samo stroške si vračevala.
Na kak način bi se pa dale znižati premije za druge oddelke zavarovalništva, ki bi ostali še v privatnih rokak ? Najizdatnejše na ta način, da bi se odstranilo zdajšno veliko število nepotrebnih zavarovalnic, vsled tega naraščajo namreč veliki stroški za opravo, provizijo agentom i. t. d. in da bi se obdržale le kake tri najbolje zavaro-rovalnice, katerim je zaupati, da bodo svoje zaveze tudi izpolnovale, oziroma izpolnjevati zamogle.
Na ta način bi se te zavarovalnice širile in ob enim režija in upravni stroški znižali, kar bi prišlo premijam ali plačevenju za zavarovanje na dobro.
Kar se pa tiče tujih inozemskih zavarovalnic na Avstrijskem, se moramo čuditi, da se še ni odstranila ta spaka tiste „svobodoljubne“ stranke in pričakujemo, da bode vendar enkrat vlada ali pa naši poslanci predložili načrt postave, ki bode odpravila tuje zavarovalnice iz Avstrije.
Obrestovanje vlog pri poštnih hranilnicah.
Mnogo se govori, da je 3°/0no obrestovanje naših hranilnih vlog pri poštnih hranilnicah prenizko in da se zarad tega ne razvijajo ti zavodi tako, kakor se je želelo.
Mi na Avstrijskem zares nismo navajeni tako nizkim obrestim, zato se nam tudi zdi preslabo obrestovanje našega prihranjenega denarja. Poglejmo si glavna vodila določenemu 3% obrestovanji. V prvi vrsti se ni mislilo
konkurirati s hranilnicami in v drugi vrsti se je pa začelo vaditi na bolj nizko in primerno obrestovanje. 4 ali 5% od hranilnih vlog je še previsoko, ker se morajo posojila potem tudi po dražjem obrestovanji oddajati po 5, G ali 7°/0; to je pa za naše kmete previsoko.
Naj bi toraj poštne hranilnice vplivale v tem obziru na velike hranilnice, ki imajo toliko denarja, da ne vedo kam ž njim in da bi vsled tega bilo mogoče dobiti kmetu vrednega kupa posojila, da zamore iz svojih pridelkov posojilo obrestovati.
Ce se očita, da država zarad tega samo 3 °/0 plačuje, da skoraj 2°/o pridobi, ker si nakupi rente, je to sicer istinito. Ali važno je faktum, da to poštno-hranil-nično obrestovanje prav koristno vpliva na znižanje do-zdanjega previsokega obrestovanja in je velike važnosti za občni blagor.
Razne stvari.
Posojilnicam na znanje: Zvrševaje nekatere sklepe občnega zbora se naznanja:
a) Posojilnice dobodo ob enim s to številko pod križnim zavitkom 10—20 iztisov „Zadruge“, da jo razdelijo med zaupne može ali društvenike. V prihodnje se bo pa dotičnim pošiljala „Zadruga" naravnost, zategadelj naj posojilnice naznanijo o pravem času natančne naslove.
b) Državni zakonik od 27/12 1880, št. 151 po en iztis v slovenski in nemški izdaji; in
c) Deset obrazcev za trimesečne računske sklepe. Te obrazce naj blagovolijo posojilnice izpolniti in vsako četrtletje poslati uredništvu „Zadruge".
Za preteklo prvo četrtletje 1884. 1. naj blagovolijo poslati do 20. maja in tako naprej 20 dni po poteku daljnega četrtleta. Obrazec služi lahko tudi za lastno rabo za mesečne ali trimesečne sklepe.
Ormoška posojilnica. Računski sklep za VIII. opravilno leto 1883. Denarni promet: 61.937 gld. 89 kr.; Bilanca: Aktiva: posojila 2G.789 gld. 38 kr., gotovine 1000 gld. 95 kr.; Pasiva: hranilne vloge 12.576 gld. 01 kr., opravilni deleži 8447 gld. 23 kr. čisti dobiček 408 gld. 91 kr. Rezervni fond znaša 4235 gld. 36 kr.
Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani. Posluje od leta 1876. Računski sklep za 1. 1883: denarni promet: 71.059 gld. 70 kr.; Bilanca: Aktiva: posojila 7536 gl. 04 kr., gotovine 17 gld. 52 kr.; Pasiva: hranilne vloge: 2891 gld. 87 kr. 337 obstoječih delnic po 10 gld. = 3370 gld., rezervni fond: 603 gld., čisti dobiček 397 gld. 89 kr. Ravnatelj tej zadrugi je gospod Jožef Regali.
Ferdinandova severna železnica. Vlada namerava tej družbi podaljšati privilegium, ki poteče z letom 1886., seveda po dogovorjenimi pogoji; dotična pogodba se bo že po velikonočnih praznikih državnemu zboru v potrjenje predložila.
Akoravno si je vlada jako ugodne pogoje izgovorila, kakor se sliši, mi vender ne moremo odobravati, da bi vlada tu in tam popustila podržavljevanje železnic, ker je že začela in če zdaj Ferdinandovo severno železnico izpusti, kedaj bo imela vlada zopet tako lepo priložnost? Mi je ne bomo doživeli. — Želeti bi bilo, naj se pogodba o ponovljenji privilegija v državnem zboru ne bi odobrila.
Izdatelj in lastnik: Mihael Vošnjak. — Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Vcršec.