SPRTOLEJT STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. februarja 2007 • Leto XVII, št. 5 4. marciuša baujo volitve v Državno slovensko samoupravo DSS DE MEJLA PETNAJSET ČLANOV Državna volilna komisija (OVB) je 4. marciuš dolaučila za datum, gda baudejo volitve v državne manjšinske samo uprave. V tresti dnevaj po 4. marciuši se pa morajo gora postaviti, meti svoj prvi djilejš državne samouprave (orszá gos önkormányzatok). Vogrski parlament je lani spremeniu volilni zakon pa manjšinski zakon tö, ka bi rad zadaubo, ka se samo v tisti krajaj gorpostavijo manjšin ske samouprave, gde rejsan živijo manjšine. Dobro vejmo, ka so eni vöponücali lüknje v zakoni pa so za tisti parstau gezero forintov, ka rosag da, v taši krajaj tö meli samuprave, gde nejga manjšin. Po enom Lokalne slovenske samouprave so bile izvoljene po vsej porabskij vasnicaj, zvün toga v Sombo tali bi leko pravli, kak dobro teli, Mosonmagyaróvári pa v Budimpešti so se tej lidgé gornajšli, po drugom tali pa ne smejmo pogovori Martin Ropoš, pred niške nej za manjšince emo slovenske samouprave, stere pozabiti, ka so te loške samo sednik Državne slovenske ali maksimum trgé lidgé. Kak so pred štirimi lejtami ustano uprave od nas, pravi manjšin samouprave, ništrne manjši so leko tej trgé, te tö, če so bili vili Nejslovenci (v Miskolci pa cov pejneze vkrajvzele. ne so tistoga ipa, gda se je te gnake narodnosti, napravili ednom okraji Budimpešte), Prva najvekša sprememba zakon spreminjau, stele, ka manjšinsko samuoravo, gde se nam je zošikalo rejšiti. je bila, ka so se volivci mogli naj lišto leko prejkpogledne trbej vcüj pet lidi. Tau briga Druga sprememba pri manj dati vpisati, registrirati v volil ena komisija, gde do notri pa drega manjšinskoga om šinskom volilnom zakoni je ni register, če so kak Slovenci, takšni lidgé, steri poznajo budsmana, steri pravi, ka te bila, ka so kandidati samo tak Nemci, Srbi ali Slovaki steli titi svojo manjšino. Dapa tau nej zakone pa predpise trbej spre leko kandidirali v manjšinske na manjšinske volitve. Kak je šlau. Vej pa kak je g. Ropoš meniti, vej pa zdaj nej ka bi samouprave, če njim je kan povedo manjšinski ombuds pravo, trinajset manjšin je na menje samouprav bilau po ro didaturo podpisala kakšna man Jenő Kaltenbach, ta re trinajset talov vleklo. Čedni sagi kak pred štirimi lejtami, manjšinska civilna organiza gistracija je nej prinesla tisto, lidgé v parlamenti so tau tö liki več. Praksa dela meštera? cija. Slovenci so se tistoga ipa ka so od nje čakali. Če se je što pravli, ka nišče ne smej pod Martin Ropoš tak misli, ka se tak zgučali, ka do vsi kandi sto, se je leko dau na lišto na pitanje postaviti, sto za koga toga tiče, smo venak mi, Slo dati kandidirali s pomočjauv, pisati kak Hrvat, Ukrajinec, se drži. Zdaj pa te majo! 119 venci edina čista manjšina na s podporo Slovenske zveze, Bolgar ptt, vej pa nišče nej taši samouprav, za šterimi Vogrskom, vej pa vsepovsedik, kakoli, ka mi tö mamo več emo pravico kontrolirati, če nejga nikše manjšinske skup gde mamo slovenske samo civilni organizacij (Društvo je rejsan tau ali tisto, če guči nosti. Se pravi, leta 2000, gda uprave (v enajstij krajaj), ži porabski penzionistov, som materno rejč… Kak je pravo v so lüstvo vküppisali, se tam vijo Slovenci. Tiste dvej loške botelsko pa budimpeštansko društvo). Pri tistij manjšinaj, pri steraj je pa za kandidate podpisavalo več civilni organizacijaj, je trno težko bilau kontrolirati, če so kandidati rejsan vsi pripadniki manjšin, se pravi so Srbi, Hrvati, Polacke, Armenci… Sploj pa te, če so tau same manjšine tö nej stejle, če se njim je samo tau štelo, ka bi mele vse več manjšinski samouprav. Predsednik Ropoš pravi, ka so se ništrni predsedniki trinajsti manjšin s tejm valili, ka zdaj majo za 20, 30 procentov več samouprav, kak so meli pred štirimi lejtami. Če se sami manjšinci ne postavimo prauti »etnobiznisi«, kak se taumi pravi na Vogrskom, te nej čüda, ka nas drudji vöponücajo. Tau se tö da postaviti kak pitanje, je na glas brodo Martin Ropoš, sto je manjšinec na Vogrskom. Samo tisti Nemec, Slovak, Romun, Srb, Bolgar, Slovenec, steri ma vogrsko državljanstvo (állampolgárság), ali tisti tö, steri se je es preselo pa nejma državljanstva. Mi Slovenci prej pri tejm nejmamo ka skrivati, ka se je na Vogrsko malo Slovencov preselilo iz Slovenije, pri drugi manjšinaj se pa buma ma zgoditi, ka je en po tresti procentov pa več nej vogrski državljanov. V manjšinskom zakoni pa piše, ka vala za manjšince, steri so državljani. (nadaljevanje na 2. strani) 2 nadaljevanje s 1. strani DSS DE MEJLA PETNAJSET ČLANOV Letošnji prvi djilejš predsedstva Zveze Kak smo v načrti planirali, smo letos 17. januara pozvali vküper najprvin na djilejš predsedstvo Zveze. Členi so vödjali zasé, prišlo ji je vsej 19, 2 člena nadzorne komisije pa dvej sodelavki Zveze. Meli smo pet dnevni redov si za zgoučat. Poročilo sodelavcev in predsedstva Slovenske zveze. Od 29. novembra 2006. leta smo dober mejsec dni bili v slüžbi. Predsednik Jože Hirnök je bio na srečanji s prekmurskimi Vaugri, kak bi leko vküper delali s Porabskimi Slovenci, na občnom zbori Olimpijskoga komiteja v Ljubljani, na djilejši nadzorne komisije Javnoga sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani, gde so se odlaučili, sto dobi priznanje, na otvoritvi razstave iz kejpov varaške likovne kolonije, pri predsedniki slovenske vlade, na djilejši Sveta za Slovence, steri živimo zvün Slovenije, v Petrovom seli na manjšinskom dnevi. Na veleposlaništvi RS v Budimpešti so se pogučavali o gesenskoj skupnoj seji vogrske pa slovenske vlade. Klara Fodor, avtorica toga članka, je taprajla delo njija z Gyöngyi Bajzek. V decembri sta pripravile 14 nastopov domanji kulturni skupin pa sprvajale skupine. Pripravile sta gledališko srečanje štiri rosagov vküper z Javnim skladom v Ljubljani pa božični koncert z MePZ Avgust Pavel pa varaškim zborom v varaškoj cerkvi. Varaško gledališče je na srečanji pozvano lüstvo skur napunilo, zatau so nas, Porabske Slovence, posaba povalili, Javni sklad (Közalapítvány) za kulturne dejavnosti v Ljubljani pa drügi prejdnji iz Avstrije, Italije pa Slovenije. Na božičnom koncerti so tü lepau vküper prišli, najbola Drüštvo porabskih slovenski penzionistov iz Varaša pa Slovenske vesi. Vala! V decembri sta na en den bilé djani razstava v spomin smrti Jožeta Vilda v Slovenskom daumi pa koncert pihalne godbe slovenske soldačije v organizaciji Veleposlaništva in Generalnoga konzulata RS. Na koncert je mnaugo lidi prišlo vküper, na razstavo pa kumar par lidi. Od lidaj vejmo, ka tak naj nejmamo programe, ka v pau pa frtau vöri se ne dá pridti na drügi program. Čepinske ženske smo pozvali v sakalauvski vrtec pa v Slovensko ves, gde so z mlajši vküper redle božične okraske. Glasbenomi krožki na Seniki smo za staugezero küjpili kompletno škir za igranje. Napisali smo natečaj za kipüvanje 700 kaset pa 300 CD senički pevcov od Pokrajinskoga muzeja za Porabske Slovence. Dobili smo dvejstau gezero forintov. Vküper sva pozvali s pomočtjauv študentke Žuže Šulič vse mlade, steri se včijo na univerzi v Ljubljani pa v Somboteli, na tau srečanje sva pozvali prejdnje slovenski medijev tö. (O tejm smo že pisali v novinaj.) Djilejš smo meli za tiste, steri vodijo odrasle kulturne sku-pine pa posaba za mlašeče. S prejdnji Drüštva porabski penzionistov smo si zgoučali pa vküp postavili letni program. Pripravili smo vküper letošnji prvi program na fašensko nedelo. Napisali smo predlog za županijsko priznanje „Za manjšine”, za partnerja smo prosili seničko manjšinsko samoupravo. Vküper smo pozvali pa pripravili djilejš za šaulsko komisijo. Irena Pavlič, predsednica Slovenskoga dröjštva v Budimpešti, je na kratko taprajla letni program pa koga pozovejo na programe. Andreja Kovač pa, ka so gospodarsko drüžbo Zveze 28. decembra nota zamerkali na biroviji. Razpisi baujo avgustuša. LaciKovačjeveseli,ka seje v šauli začnilo lončarsko delo, zakoj je mašine pa človeka on spravo, Zveza de pa plačöjvale vse, ka je potrejbno za tau delo. Poročilo o djilejši z vodji kulturni skupin se piše v 3., 4., 5. št. novinaj Porabje. Načrt delovnoga programa za leto 2007. Program sva zvekšoma že vküp postavile pa vödale na prejšnjom djilejši. Zdaj je Jože Hirnök proso, naj damo v program pevski zbor s Hrvaške pa kolesarsko turo. Prosili smo od vsej vaški pa slovenski samouprav letni program, naj se vsakšo leto ne križajo velki programi. V 5. številki Porabja de notri plan programov Zveze. Zvöjn toga ga damo na spletno stran (honlap),ga pošlemo Javnomi skladi v Ljubljano, za novine Moja Slovenija, Manjšinskomi oddelki pri Uradu premiera v Budimpešti, vsejm vodjam porabski kulturni skupin, Državnoj slovenskoj samoupravi, vaškim samoupravam, slovenskim samoupravam pa društvi Pannon kapu. Priprave na Slovenski kulturni praznik. V petek, 9. februara, de fotorazstava iz Gorice v Italiji pa se nota pokažata dvej nauvi knjigi, Shojene poti 2. v spomin smrti Jožeta Vilda pa Pesem Črnih mlak avtorja Ernesta Ružiča Tretja sprememba je, ka se v državno slovensko samoupravo člani nedo volili kak posamezniki (egyének), liki de se volila lišta. Pri nas Slovencaj ma pravico lišto vküppostaviti Slovenska zveza, stera je kandidirala kandidate v lokalne samouprave. Pri drugi manšinaj, gde so meli več civilni organizacij pri kandidiranji, de več lišt, zmaga tista, stera de mejla največ glasov. Pri nas de samo tau pitanje, sto pride gor na lišto pa v kakšnom vrstnom redi. Tau je zatok pomembno, ka de Državna slovenska samouprava po nauvom mejla 15 članov, nej pa 21 kak do tejga mau. Na lišto do pa 4. marciuša volili samo elektorji, se pravi tisti 55 lidi, v Slovenskom daumi v Varaši. Program de od 16.15 vöre do 17.45 vöre, naj se leko pride pa odide z vaseh tü z redni avtobusi. Drügi program de emo Pokrajinski muzej Murska Sobota, steri je spravo pejnaze s projektom za CD gorejnjisenički ljudski pevcov. V okviri kulturnoga svetka nota pokažejo té CD, gda so zaprošeni pevci za spejvat tü. Najvekši program za sloven-ski kulturni svetek de Zveza mejla 11. februara, v 10.30 vöri v kulturnom daumi na Gorejnjom Seniki. Najprvim se nota pokaže CD domanji pevcov. Potistim si pa leko poglednemo najprvo gledališko igro domanji mlajšov. Igro njim je napisala pa špilo nota navčila Irena Kalamar iz Trdkove. Špilali do igro Starišov djilejš, v steroj do stariške goučali v porabskoj maternoj rejči, lerenca pa v pravoj slovenskoj rejči. Vodja skupine je lerenca Ildiko Treiber. V programi do ške mlašeči cerkveni zbor, najmenša mlašeča folklora ZS pa domanji duo Sukič varaške glasbene šaule. Ustanovitev šolske komisije. stere so izvolili za člane lokalni samouprav. Volilne komisije za slovensko lišto baudejo v tisti enajsti krajaj, gde mamo samouprave. Na konci pogovora je Martin Ropoš pravo, ka istina, ka oni nemajo pravice odlaučiti, sto pride na lišto pa na stero mesto, dapa tau bi zatok radi, če bi iz vsakšoga kraja, gde mamo slovensko samoupravo, bar eden človek prišo v Državno slovensko samoupravo, drugo prejkpistijo predsedstvi Zveze, stero tau zatok mora vedeti, ka so té samouprave nej gnake, nej po tom, kelko lidi zastopajo (képviselnek), pa nej po tom, kelko dejavnosti, programov majo. Marijana Sukič Šolska komisija de mejla 5 lidij, dva od predsedstva Zveze, dva od Državne slovenske samouprave pa enoga zvöjnašnjoga. Predsedstvo Zveze je za člana izvolilo upokojeno ravnateljico Eriko Glanz pa školnika Lacina Domjana iz števanovske šaule. Za zvöjnašnjoga člena pa višjo svetovalko za porabsko šaulstvo Valerijo Perger. Tej lidgé so si 24. januara vküper vsedli s predstavniki Državne slovenske samouprave pa Zveze. Erika Glanz je vküppostavila delovni program za komisijo. Razno. Klara Fodor, avtorica toga članka, je dola prajla s funkcije vodje gledališke sku-pine Nindrik-indrik. Normal-no pa, ka de tadale opravlala tau delo, dočas se najde drügi človek. Zgoučali smo se, ka de predsedstvo zvöjn reda melo djilejš v srejdo, 31. januara, gda mora izvoliti vküppostavleno lišto kandidatov za nauvi občni zbor Državne slovenske samouprave (o tejm leko več štete na 1. strani naši novin). Klara Fodor sekretarka Porabje, 1. februarja 2007 3 Pri temeljih, na katere se opira in iz katerih izvira sedanja narodnostna politika prekmurskih Madžarov, ima velik del tudi pred kratkim umrli Sándor Varga, rojen 10. novembra 1925 v Genterovcih. V šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej vsaj trideset, če ne še kaj več let je Sándor Varga v skupini uglednih narodnostnih politikov v Lendavi, Sloveniji in v sodelovanju z Madžarsko, sooblikoval nastavke, ki so pripeljali manjšinsko politiko v Prekmurju in s tem v Sloveniji, med vzorčne primere tedanjega in sedanjega širšega, evropskega prostora. Bili so postav- SÁNDOR VARGA (1925 – 2007) ljeni temelji za narodnostno V sedemdesetih in osemde-ni urednik tednika Népújság rezultatih, ki so nastajali leta in šolstvo, kjer dvojezična osnov-setih letih prejšnjega stoletja in Pomurskega madžarskega desetletja, in ki jih zdaj sprejena šola še vedno predstavlja za so bili vzpostavljeni tudi bo-radia. Če bi zbrali podatke, ma tudi demokratična Evropa manjšine najustreznejšo obli-gati stiki med manjšinami v koliko raznolikih publikacij kot standarde manjšinske zako izobraževanja; v tedanji čas tedanji Jugoslaviji, denimo z je uredil, na kakšni osnovi se ščite in dobrih rešitev. segajo zametki in že rezultati Madžari v Vojvodini in na Hr-je razvila narodnostna infor-Dr. András Bertalan Székely informiranja v madžarskem vaškem; tedaj so nastajali in se mativna dejavnost in s kolikš-je v pozdravnem nagovoru jeziku, najprej z Népújságom bogatili politični, gospodarski nim številom naslovov se ob ob 80. letnici Sándorja Varge in madžarskim radijskim in kulturni stiki med Sloveni-deseti obletnici ustanovitve v lendavskem Bánffijevem programom, pozneje s tele-jo in Madžarsko; bilo je zelo lahko pohvalijo prekmurski centru povedal: »Življenjsko vizijskimi MOSTOVI – HIDAK; razgibano obmejno ali čez-madžarski pisatelji, bi lahko delo Sándorja Varge – njegozačela so izhajati literarna mejno sodelovanje Pomurja s zatrdili, da je Sándor Varga vo delovanje in pisanje – je dela prekmurskih madžarskih sosednjima Železno in Zalsko vgradil izjemno energijo v nujno za vse, ki se zanimajo besednih ustvarjalcev in stal-županijo, tudi s Porabjem; in v temelje prekmurske in slo-za enega najmanjših čezmejne publikacije s pomembnimi evropski povezovalni prostor venske narodnostne politike. nih delov narodovega telerazpravami trajne vrednosti, so bila naravnana srečanja V življenjski opus sodijo tudi sa: za zgodovino Madžarov med njimi zelo znani Lendav-manjšin sosednjih držav, ki so izvirna, zlasti domoznanska v Sloveniji. Bil je priča do-ski zvezki. se začela na avstrijskem Koroš-dela, denimo o rojstni vasi godkom v treh četrtinah 20. Pri teh konkretnih dejanjih, kem, nadaljevala v Prekmurju, Genterovci, Dobrovniku in stoletja, kot mojster za vse je katerih pomen je potrdil bila na Madžarskem, Hrvaš-drugih. S svojim ustvarjalnim s svojo skupnostjo, iz katere čas, je bil zraven tudi Sán-kem, v Italiji in celo Švici. pristopom tako do narodnost-je izšel, doživljal skupno usodor Varga. Pri enih bolj, pri Pokojni Sándor Varga je bil ne politike kot publicističnega do. Dvignil se je iz nje in vse drugih manj, toda pri no-tudi poslanec v slovenski in uredniškega dela je vzpod-svoje življenje namenil pribenem projektu, kot temu Skupščini, funkcionar Socia-budno vplival na krog sode-zadevanjem za širitev manjrečemo zdaj, ni manjkal. In listične zveze – tedanje široko lavcev in tudi na mlajši rod, šinskih pravic in razvoju samnogokrat ni bilo prepros-zasnovane politične organiza-ki nadaljuje njegovo delo. mospoznavanja pomurskih to v Ljubljani zagovarjati cije, ki je imela izostren posluh Njegovega dela ne more pre-Madžarov in Slovencev.« sicer upravičenih predlogov – gledano iz tedanjih okoliščin glasiti nobena politična spre-eR z obrobja Jugoslavije. – za manjšine; bil je dolgolet-memba, kajti vse je potrjeno v V IMENU NARAVE Če se sprehodimo dva do tri tedne po božiču po ulicah nekega večjega mesta, človeku takoj pade v oči porazen prizor, ki je povsem nasproten svečanemu, predbožičnemu, z milijoni lučk osvetljenemu razpoloženju. Pred hišami, na pločnikih, pod okni, ob smetnjakih, povsod žalostno ležijo osamljene smreke, ki bi si bile zaslužile boljšo usodo, toda padle so v nemilost. Lahko bi imenovali to stanje januarsko tihožitje ali simbol prvega meseca v letu, pa tudi simbol pustošenja narave v času visoke civilizacije. Pristojne osebe so seveda takoj pripravljene zavreči omenjene obsodbe in na glas poudarjajo svoja stališča, da so te smreke namreč posadili z namenom, da postanejo božična drevesa, ne pa zato, da zrastejo v gozd. Lahko bi celo sprejeli ta razlog, če ne bi šlo za živa bitja, za katera smo odgovorni mi, ljudje. V hipu, ko namreč človek poseje seme, odgovarja za usodo rastline, ki iz semena vzklije, naj bo to rožica, grm ali drevo. jelka ni nič bolj kičasta kot tista, na smrt obsojena jelka, na katero obesimo različne okraske, ki so ravno tako narejeni iz sintetičnih snovi. Pa tudi skrbi je več s pravo smreko, s katere čez nekaj časa začnejo padati iglice, ki nam onesnažijo stanovanje. Raje posadimo kakšno smreko v središču mesta ali vasi na kakšnem lepem trgu, jih v božičnem času okrasimo z lučkami in jih pustimo živeti. Morda lahko v cerkve postavimo tudi prave smreke, ki jih lahko mnogi občudujejo. Ostale pa prepustimo naravi, ki jih bo vsako zimo oblekla v belo snežno odejo, ki nam bodo nudile sijajen prizor, ko bodo zablesketale na njih snežinke v žarkih sončnega zatona kot milijon majhnih lučk in nam osvetlile to čudovito kuliso narave. Ta impozanten božični svetlobni efekt, božično darilo narave nas bo verjetno obilno nagradilo za smreke, ki smo jih pustili pri življenju v naravi. Suzana Guoth Smreke, ki jih sedaj zagovarjam v imenu narave, iz leta v leto nemo pretrpijo to nespametno smrtno usodo, katero jim dodeljujemo mi, krone stvarjenja, čeprav bi rade še živele, čeprav bi rade zrasle v mogočna drevesa, kajti vsako drevo stremi navzgor, visoko proti nebu. Mi ravnamo z njimi po mili volji, jih podrejamo brez usmiljenja svojemu užitku. Ali imamo pravico do tega? Gotovo imamo, si lahko mislimo, kajti ubijamo tudi živali, da bi imeli hrano, ob reki Amazonki izkrčijo gozdove, da bi pridobili obdelovalno zemljo, ubijajo slone, da bi iz njihovih oklov naredili spominčke za turiste. Torej imamo pravico tudi do tega, da na milijone izsekavamo smreke, da bi imeli božična drevesa? Je res, da je na Zemlji vse ustvarjeno za človeka? O tem lahko beremo tudi v Svetem pismu, v Prvi Mojzesovi knjigi, v Genezisu. Bistvo tega svetopisemskega poročila je, da je vse, kar je Bog ustvaril, ustvaril za človeka, ki vse lahko izkoristi v svoje namene, tako živali kakor tudi rastline. Toda grešimo, če ubijemo kakšno žival, ali iztrebimo kakšno rastlino samo zato, ker se dolgočasimo in se hočemo zabavati. Nekateri menijo, da ni pravega božiča brez prijetne smrečne dišave. Ravno za to, da bi bila iluzija popolna, iztrebimo na stotisoče, na milijone smrek, obenem pa ne da bi trenili odidemo mimo beračev, prosečih za miloščino, odidemo mimo brezdomnih, ki nimajo niti hrane, s hladno ravnodušnostjo sprejemamo duševne in telesne muke sočloveka, nimamo sočutja do živali, ki so prišle v krute okoliščine, namenoma trebimo drevesa in ostale rastline. Vse to ne ruši naših iluzij, le umetna smreka? »Umetna smreka je kičasta,« trdijo nekateri. Na srečo nas je vedno več takih, ki obsojajo to brezmejno uničevanje narave, ki ga od leta do leta izvajamo v imenu ljubezni in tekmujemo z rekordnim številom smrek, iztrebljenih v predhodnih letih. Tudi umetna Porabje, 1. februarja 2007 4 V držini Vogrinčič na Gorenjom Seniki si vsakši najde svojo delo »ZDAJ JE ČAS ZA TAU« Vzimi, gda je snejg pa mrzlo, lüstvo se bola znautra v kuči zdržava. Prvin so ešče kaj ojdli povesi, dapa tau več gnesden sploj ne vala. Zdaj, če drugo ne vejo delati, te televizijo gledajo. Gnauk svejta nej bila televizija pa so itak nej ležali cejli den, najšli so si delo. Cejkare, košare, drvenke so pleli. Gnesden tau že v Porabji tö malo lüstva zna, nikak se je pozabilo. Vejn zato, ka zdaj so té stvari več nej tak potrejbne, kak te, gda so se vsakši den nücale. Za volo tauga že samo bola starejši znajo košare pa drvenke plesti. Na Gorejnjom Seniki je ešče vejn največ tisti, šteri znajo tau staro maštarijo. Kak se tau dela, so mi Jožef Vogrinčič notrapokazali. Gda sam na künjine dvere notra staupo, tak je bilau, kak sam mislo. Samo vertinja, Ema Vogrinčič je sejdla pri stauli, gazdo sam nin nej vido. »Baug daj, gazdo iščem, če so doma,« se poklaunim, gda prejk praga staupim. »Zaka, tebi več vertinja ranč nej dobra,« se smejejo. »Dobra je meni vertinja tö, če zna, kak trbej drvenke plesti, zato ka sam zavolo tauga prišo zdaj k vam.« »Te moraš ta znak v »pisarno« titi, gazda ranč zdaj plete.« Že sam se obrno, ka mo üšo tavö, gda sam nika zagledno. »Leko vas pitam, ka delate, zato ka vidim, ka niši križ vöšivate?« »Vej vam pa vöovadim, dapa eške nej sploj gotovo tau delo. Lani sam bila batežna, ka sam srčni infarkt dobila. Pa sam tak mislila, ka dosta pejnaz tak nejmam, ovak se ne moram zahvaliti Baugi, ka sam ozdravila, samo tak, ka za cirkev zašijem te stolnjak na sto, gde gospaud mašüvajo. Tau tak za darilo. Zdaj baude februara drugoga svečnica, Marijin den pa Bernardka. Tak sam si mislila, ka te stolnjak te leko gorik dejejo.« »Tau zato nej tak málo delo, kak vidim, zato ka je cejli stolnjak puno rauž.« »K ednoj tašoj rauži dvej vöre trbej dočas je kreda. Tau je tašo delo, ka človek bi s tauga tö nej mogo živeti. Tau je samo telko, ka si človek malo cajt krači. Vüpam, ka lejpi baude pa de se vidlo lidam.« »Kelko dnevov ste delali že na tejm?« »Tau sam ge že decembra začnila, samo tak pajlajfi. Nikoga nika sam nej pitala. Gda sam pri meši bila, te sam sto gledala kak je dugi, kak šurki mora biti tak naprimer. Potistim sam pa te vcujstanila. Zdaj se že zato paškiti moram, naj zgutauvim. Tak ka zdaj tö tau delam.« Gda sam notra v »pisarno« staupo, Djaužak Vogrinčič so z drvenčicov v rokej sejdli pa pletli. »Vidim, ka ste si vi zato delo najšli, zaman je venej lagvo vrejmen.« »Če ne pletem karbüle pa drvenke, pa nej tak mrzlo, te se notra v škedjenj spravim, pa si štile redim. Naj sprtulejti vsi leko delamo.« »Kakšno maštarijo ste se vönavčili, ka se na vse fele razmejte?« »Ge sam z motoržagov dvadvajsti lejt delo v lasej, ka mam papir, ka leko žagam. Vzimi, vleti sam venej delo.« »Kak pa gda ste se navčili drvenke plesti?« »Če čleki tak pride, ka je parsiljeni na tau, te se vse mora navčiti. Ge sam se plesti od svojoga tasta (ženin oče) včiu. Gledo sam, kak je on pleu pa sam ge tö probo. Prve so nej najlepše bile, malo božne so bile. Eške zdaj mam edno tadjano, štera je taša božna. Volo sam emo pa so te vsigdar baukše pa vsigdar baukše bile. Tak se je začnilo. Zdaj pa že deset lejt pletem vzimi cejli den. Prvin sam z vitrami delo. Tisto je žmetno bilau, ka je čejsati trbelo na dva ali na tri tala. Dapa pravo je tisto. Štajerge so gnauk prišli gledat kak pletem pa se njim je tau trno vidlo, pa sam njim mogo splesti tri. Potistim sam se več nej spravlo s tejm, zato ka je z vitrami plesti sploj žmetno. Če bi trno mujs bilau, samo te bi pleu z vitrami, ovak nej. Zdaj, ka me že roké bolijo, zdaj je dosta lekej plastiko nücati namesto vitre.« »Ka s plastikov delate, tiste vejn bola držijo kak pantovec, nej?« »Tau gvüšno, ka bola drži. Pantovec sprnej, če kakšno vlago dobi. Pa je te fertik drvenka. Ta iz plastike pa ovak ne pisti, samo če slama sprnej. Na vöke zato etak pa tak ne drži, zato ka človek tö ne živi navöka.« »Kak dugo drži edna drvenka?« »Če go tak nücaš kak trbej, te dva čleka živlejnje mora vödržati.« »Kakšne fela vse delate?« »Vsikše fele redim, kakšne trbej.« »Stero je najbola žmetno redti?« »Če so bola menše, bola žmatnej dé. Male drvenčice den pa pau napravim. Menše drvenke pa dva, dva dni pa pau delam.« »K tauma zato volau tö trbej, nej?« »Brezi tauga tau ne more delati. Tak leko povejm, ka sam v šaulo odo mlajše včit pa tam je eden pojbiček biu. Tisti je tak nagnauk gor prišo. Parkrat sam ma pokazo pa leko povejm, ka je drvenko spleu. Nej je tak lejpa bila, dapa naredo go je. Drugi so malo prileteli pa so poglednili, pa so šli tadala. Njij je tau nej brigalo. Tak ka človek volau mora meti.« »Kakšno slamo nücete, gda pletete drvenko?« »Žito, samo žito leko. Žito posejamo, lepau pokosimo z rokauv. Tau vküp zveževa, zato ka žena mi pomaga. Lepau vküppostavimo, pa dva, tri kedna stoji, naj posena. V dvorišči vözmlatimo pa vöpograblamo. Lejpi snopki Porabje, 1. februarja 2007 5 nastanejo, te tadejamo, pa te vzimi pletemo.« »Kelko snopov ponücate edno zimau?« »Letos sam osem emo pa tak vögleda, ka sfali. Človek se že vleti mora brigati, naj vzimi leko dela. Če nejmaš slame, ne moreš delati.« »Na leto kelko spletete?« »Dvanajset drvenk sam že spleu pa vejn štirnajset karbül. Pa tau prauti vse tanesejo.« »Tista se kak zové, štero te nücajo, gda sejajo?« »Edni pravijo, ka sijača, drugi pa pravijo, ka saput. Mam tašo čisto nauvo na paudi.« »Te drvenke, ka ji delate, so vse za nüc?« »Tau so vse za nüc. Najbole karbüle nücajo, ka krüj pečejo v Sloveniji. Völke drvenke pa zato nesejo, ka melo majo nüt. K vsikšoj drvenki so štiri karbüle vcuj. Karbüle se pa tak morajo splesti, ka zvekšega morajo gnake biti. Zato ka ovak bi krüj nej bijo gnako völki.« »Kak vejte vi te karbüle tak naprajti, ka so vse štiri gnake?« »Tau zdaj že par lejti delam pa zdaj že tak pajlajfi znam. Gda vse štiri napravim pa je vküpdejem, tak so gnake, kak če bi je mero.« »Te drvenke trno trdo stojijo, k tauma zato mauč tö trbej, nej?« »Tau mora potegniti, zato ka če je rajo, te na dvauje de. Roke se mi od tauga vse vöspaukajo. Te je malo nika namažem pa delam tadale.« »Gda delate, cejlo leto ali samo vzimi?« »Tau samo vzimi delam. Novembra začnem, gda venej z delom zgotauvimo. Tü pri špajerti sedim, se segrejvam pa cejlo zimau ta pletem.« »Tam v kauti vidim, ka nišo visiko travo mate tapostavleno, tista je tö za plesti?« »Tau je divja trava pa tau po taši stari trankaj raste. Tau vcuj dejvam, gda drvenke pletem, zato ka od tauga bole krepša bauda, bola drži. Tau je tak krepko kak draut. Tau sam ge vönajšo. Ge bola težko odim, zato ka ma nauga boli, zato pa žena dé pa mi ona tau vküppobere.« »Dobro ka ešče mate »inaša«, nej? »Dobro, samo bi eške enga trbelo, šteri bi pleu.« »Te bi vi samo zapovejdali, nej?« »Ah, zato nej, ge bi tö delo, ka mam telko dela, ka bi leko delo vnoči, vodne. Tak cejli den pletem. Zazranka taobredim pa te kauli ausme vöre se vcujspravim pa cejlak nutrik do večera pletem.« MANJŠINE IN ZAMEJSKI MADŽARI POD ISTIM VODSTVOM Ferenc Gémesi, strokovni državni sekretar, je na tiskovni konferenci 19. januarja predstavil novo strukturo in vsebino dela državnega sekretariata, ki je nadomestil tudi dva dosedanja urada, in sicer Urad za zamejske Madžare ter Urad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. V novi vladni strukturi spadajo naslednja področja pod urad ministrskega predsednika: zunanja in varnostna politika, nacionalna politika ter vprašanja narodnih in etničnih manjšin, ki jih bo reševal in usmerjal Glavni oddelek za narodne in etnične manjšine. V okviru sekretariata bodo delali trije glavni oddelki: glavni oddelek za zunanjo in varnostno politiko, glavni oddelek za nacionalno politiko ter glavni oddelek za narodne in etnične manjšine. Državni sekretar je v zvezi z zamejskimi Madžari dejal, da je potrebno izdelati novo nacionalno strategijo, namesto paternalizma morajo prevladati skupni programi, projekti. Podpore zamejskim Madžarom, ki so jih do zdaj dobivali iz različlih naslovov preko različnih fundacij, bodo skoncentrirali v skladu »Rodna gruda«. Za manjšine znotraj države je izpostavil, da želijo voditi »namesto simboličnega manjšinskega inštitucionalnega sistema manjšinsko politiko na novih osnovah.« Glavni oddelek za narodne in etnične manjšine bo prevzel naloge v zvezi z manjšinskimi samoupravami, njihovim gospodarjenjem in podporo ter tradicionalne manjšinske naloge kot so manjšinsko šolstvo, kultura in jezik. »Če upravičeno pričakujemo, da se ohranita jezik in kultura zamejskih Madžarov v sosednjih državah ter da za to potrebne okvire zagotovi dana država, potem mora tudi pri nas vse to država zagotoviti za domače manjšine,« je povedal Ferenc Gémesi in dodal, da imajo dve pomembni nalogi, manjšinam zagotoviti enake možnosti ter izgraditi inštitucije manjšinske kulturne avtonomije. MS … DO MADŽARSKE Za več kot milijon ljudi nihče ne plačuje prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje? Februarja bo Zavod za zdravstveno in socialno zavarovanje (OEP) poslal pisma več kot milijon ljudem, v katerih jih bo prosil, naj razčistijo, kdo plačuje zanje prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje. Zavod bo s pismi poiskal tiste ljudi, ki v njegovi evidenci sicer imajo zdravstveno kartico in šifro, toda za tem ni nobenega izplačevalca, ne delovnega mesta in ne države. Od zavoda dobijo devet mesecev časa, da uredijo svoj pravni status. V kolikor tega ne storijo, od leta 2008 ne bodo upravičeni do zdravstvenih in socialnih storitev, ki jih plačuje ali podpira zavod. Od naslednjega leta bomo plačevali davek na nepremičnine? Po načrtih vlade se bo od leta 2008 uvedel davek na nepremičnine. Predhodni načrti so sicer bili, da bi se ta davek uvedel le za nepremičnine nad določeno vrednostjo, po najnovejših informacijah pa bodo obdavčene vse nepremičnine. Ministrstvo za finance se še ni odločilo za višino davka. Obstajata dve inačici, po prvi naj bi se letno plačevalo pol odstotka od vrednosti nepremičnine, po drugi pa le 0,1 ali 0,2 odstotka. Če bi ministr »Sami ste cejli den, gda pletete?« »Nej, zato ka žena včasin prislejdnje vugniti, istino, ka tau že un dela.« »Dosta časa ste pri možej, stvo pripravilo za zakonski predlog prvo inačico in bi bila le-ta izglasovana v parlamentu, bi lastnik stanovanja, vrednega 15 milijonov de, malo deje na špajert, pa če trbej, te mi slamo puca. »Ema, te ste vi rejsan tak, kak če bi inaš bili pri možej.« »Nej sam inaš, zato ka ge ne pletem, samo pomagam slamo čistiti. Slamo, ka tak vövisi, tisto dojspucam, naj ne baude tak kosmato. Vlatovge dolapoberem, zato ka tü pa gda pletejo pa ešče pomagate tö. Nejste probali ešče plesti?« »Ge sam tau nika nej probala. Ge samo, tak vejte, če kaj nej dobro, vcujgučati znam, kak ženske navadno. Včasin mi zato pravi, delaj, probaj pa ’š znala, kak je fanj.« Če bi leko, bi cejli den tasejdo pa bi gledo, kak pletejo Djauži forintov, plačeval letno 75 tisoč forintov. V primeru druge inačice pa 15 (ali 30) tisoč forintov. Po načrtu vlade naj bi to bil vir dohodka za občine, kajti vplačani davek bi ostal v občinskem proračunu. Opozicijska stranka FIDESZ se s tem načrtom ne strinja, tako da njeni poslanci v parlamentu ne bodo glasovali ne za prvo, ne za drugo inačico. tam zato ostane, zaman sam s kosicov dolazrejzala, gda smo mlatili. Dostakrat me eške v lejs pošle po hrastove šibe. Tau zato trbej, ka s tauga do prejlončke za drvenko. S tejmi tö ge delam. Doj je trbej lüpati, sküjati je trbej pa naVogrinčič pa kak pomagajo njina žena. Tü niške ne gleda, kelko je vöra, nega sile. Lepau pripovejdamo, v kauti domanje klobasi visijo, na stauli je pa domanjo vino. Trbej od tauga baukšo!? Karel Holec Veseli pajdaši v Budimpešti Na srečanju narodnostnih gledališč ARCUS, ki bo potekalo v gledališču Thália, bo sodelovala gledališka skupina »Veseli pajdaši« ZS iz Števanovcev z veseloigro Kvartopirci. Nastop bo v soboto, 3. februarja, ob 15. uri. Porabje, 1. februarja 2007 6 Z VODJI ZA PORABSKE SKUPINE V prejšnji novinaj smo na znanje dali, ka so prosile skupine od Zveze za letos, ka nöjcajo, ka bi rade zadobile, ka naj bau ovak. Zdaj pa želim na znanje dati tau, kak vse tau na Slovenski zvezi opravlava, rešüvava s kolejgaricov. Gvantanje. Ka so prosili vodja za svoje skupine, za en tau ešče iščemo, gdé se najde najbaugši gvant za té nöjc, za drügi tau smo že ziskali pa vse mere dali dola vzeti s sabauvom, sabolici pa šujsterom, potrejbno blagau je poküpleno, tretji tau je pa že gotovi, povejmo obütev za sakalauvsko folkloro. Posaba se moramo zavaliti etnologinji Pokrajinskoga muzeja v Murski Soboti Jelki Pšajd, stera se je dosta tröjdila na tejm, ka je sprajla vse potrejbno blagau v Sloveniji pa tau za primer-no cejno, ka se pri nas več ne najde blagau za indašnji gvant. Gvüšno, ka mo tau držali, najkasnej do konca majuša vsakša skupina vse gvante mora meti gotovo ali pa küpleno. Najvekšo brigo mamo s sakalauvsko folkloro, za nji kompletni porabski gvant damo šivati. Žau, v Porabji smo za tau velko pa zahtevno delo nikak nej najšli, nej sabolico, nej sabauva pa nej šujstera, zatau nam je Jelka Pšajd sprajla vse meštere v Prekmurji. Spletna stran (honlap). Priznam, ka sva se od toga vcejlak spozabili. Tau je hiba, vejpa spletno stran že mamo več kak eno leto. Sva se doužni posaba zavaliti za idejo Lacini Kovači, ka naj se populizirajo porabske skupine prejk interneta tü. Pripravile sva lišto od vsej odraslij pa mlašečij skupin pa tau v slovenskoj pa vogrskoj rejči. (Tau so že vsi voditeli skupin dobili lani.) Vcuj sta dana atrejs pa telefonske numere Zveze, stera má vse informacije o vsakši skupini pa je povezana z vodji. Ranč tak atrejs pa telefonske numere tisti aktivistov, steri vodijo skupine, ka se oni tü majo pravico konkretno zgončati za nastope za svojo skupino. Zdaj je že samo tehnično pitanje, gda se deje gora na stran. Kak najprva do konca januara. Naslov spletne strani je: www.porabje.hu. Tau lišto zvöjn spletne strani tapošlamo na Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v Ljubljano, za mejsečne novine Moja Slovenija v Ljubljano, Drüštvi Pannon kapu v Monoštri, vsejm slovenskim manjšinskim pa lokalnim samoupravam pa nota damo djasti v novine Porabje. S tejm škemo dosegniti, naj se pri vse več organizacijaj, rosagaj spoznajo pa dobijo pozvanje porabske kulturne skupine. Malo je kejpov, člankov od pevskoga zbora v novinaj Porabje, od steroga mau ga je navekoma töj njala predsednica Irena Barber. Tau je istina, ka je pevski zbor nej emo nastopa brezi toga, ka bi se od njega nej pisalo v novinaj Porabje od prve številke mau. Ranč tak števanovska gledališka skupina. Tau tü istina, ka zvöjn té dvej, ena drüga skupina nikdar nej zadobila tau, nej bila vcuj navčena k tomi. Zatoga volo ranč nej problem za nji. Zveza je lani mejla 9 odrasli, 7 mlašeči, 1 mlado, vsevküper 17 skupin pa ške glasbeni krožek. S toga so sakalauvska, števanovska, senička mlašeče folklore pa glasbeni krožek začnili geseni, zatau so ške nej mogli meti nastope. Melo je pa 14 skupin skur 170 nastopov! Zbrodimo si, če se vsakši nastop vsakše skupine napiše! Drügo je bilau pred enajstimi lejtami, gda sam začnila, te je bilau vsevküper 6 skupin (senički zbor pa folklora, varaške pa števanovske ženske, mlašeča folkora pa lutkarji). Tau tü moramo vedeti, ka novine tü májo predpis, ka smo bralci na dosta vse drügo tü naigri. Za zbor je rejšeno tak, ka so zgoučani z dvejmi pevkami za pisanje, s fotografom za kejpe pa z urednico. Mi na Zvezi smo pa doužni broditi na vse skupine. Vodje smo zaprosili, naj ziščejo v svoji skupini aktivista, steri de s svojim digitalnim fotoaparatom dola djemau pa pošilo kejpe na uredništvo. Stera skupina ma človeka, steri želi kaj napisati od njé, naj napiše. Če sam pa s skupinov pa mam kaj zanimivoga napisati od tiste poti, napišem dja tü. Gda se nika posebnoga, zanimovoga ne zgodi, te pa samo napišemo podpis pod kejp, stero skupine nota pošlejo. Etak de uredništvo melo zavolé kejpov za novine pa kalendar. Delo fotografa se plača na uredništvi, zakoj se odlauči glavna urednica. Fotokronika v Slovenskom kalendari 2007. Zatau, naj vse nastopi porabski kulturni skupin pa fontoški dogodki baujo napisani v kalendari od najmenše vesi do Budimpešte pa Ljubljane, sva delali skaus leta. Na konci novembra sva vse nastope štimale z vodji skupin pa predsedniki slovenski drüštev, prejk poglednili vse novine, decembrske nastope do zadnjoga minuta vcuj pisale. Tau je ške lektorca popravlala. Kejpe je vküp paubro Karel Holec z letošnjoga arhiva, steri nej bio gli bogati. Té kejpe smo vküper prišteli, prejk poglednili, naj vsakša skupina bar dvakart ma svoj kejp. Gdé nej tak bilau, smo dali vöpopraviti. Se leko razmej, ka sem bila mirna pauleg kejpov, če gli drüge kritike gvüšno pa dobimo. Depa samo dočas, ka mi je števanovska vodja nej dala na znanje, ka tau sploj nej tak. Zdaj že samo telko leko dejemo: „Ženske, ne bojte čemerne!” Pa telko za drügo leto, sto de redo fotokroniko, naj se dobro spaumni na letošnjo galibo. Števanovska gledališka skupina tü prosi organizirati nastope. Tau se tü k pravici drži, ka smo na začetki ranč tak iskali za nji kraje, organizacije za nastope, kak za vse drüge. Depa v kratkom časi smo mogli gora pridti, ka smo mi višešnji pri tejm, ranč tak kak pri sprvajanji ali ovak. Če sami želijo pa staupimo v akcijo. Zdaj pa, zakoj leko majo pejnaze za izlet na morje, zakoj leko prosijo sami pejnaze z natečaji. Gledališke sku-pine majo prednost, ka so za tau delo posaba vönapisani natečaji. Z vodjo Lacinom Kovačom smo zgoučani, ka skupina vekši šans ma dobiti pejnaze za svojo delo, če sama, baugše povedano v imeni Drüštva za lepšo ves Števanovci dá nota natečaj. Pri Zvezi zvöjn nji piševe natečaje za Nindrik-indrik, seničko mlašečo lutkovno-gledališko skupino pa Mlado porabsko gledališče. Iz tej pejnaz, ka spravi Laci od Javnoga sklada v Budimpešti, si dajo naprajti vse, ka nöjcajo pri igri pa ške za pautno ceringo tü, dočas njim dojde. Ne znamanöja pa, ka Zveza nika nejma do nji. Od začetka mau plačöjva honorar za vaje pa nastope. Gledališčniki so tü med tistimi skupinami, steri té pejnaze ne razdelijo liki je vküper ponöjcajo. Plačöjvamo za avtorsko pa režisersko delo pa mejsačni honorar za vodjo. Razlika je v tejm, ka med vodji sam Laci Kovač ne vzeme gora té honorar, liki dá za skupino, ka je brezi porcij čisto više tristau gezero. Etak majo svoje pejnaze, nej pa z natečaji. V naslejdnji številki mo tadale pisala, ka vse dá, spravi pa dela Zveza za skupine, ka prosi zatau od nji pa njivi vodij, na koj mo mogli dosta bola delati. Klara Fodor, sekretarka Na, zdaj pa mam vraga. Ranč sam se kcuj spravo k tomi pismi, ka mo malo brodo od tej sprtolejtne zime pa sam pogledno skouzi okno. Pa ka vidim? Ja, velko čüdo, na stero smo si brodili, ka se v tej zimi več ne zgodi. Ja, dragi moji, venej je začno z oblakov leteti snejg. Vcejlak istinski snejg. Takši, kak smo ga leko zadnje čase vidli samo na teveni. Depa té snejg zato nika dosta vö ne obrne tou velko istino, ka je pri nas bole sprtolejt kak pa zima. Pa mamo zatoga volo lidge pa eške stoj velke probleme. Ta sprtolejtna zima se najbole pozna na mačkaj. Vej pa je vsigdar bilou poznano, ka so prve mačke februarske. Ja, depa zdaj že mamo decembrske. Mačke pa se tadale tak derejo kouli kiklov, tak zejvlejo, ka gasilci vnoči iz postele skačejo, ka si brodijo, ka ji sirena vküper zove. Pa je tadale istina tou tö, ka takša sprtolejtna zima zmejša nej samo mačeče hormone, liki človekove tö. Lidge do pomalek tak zalübleni kak v najlepšom majuši. Rejsan, tou se že od daleč vidi, koga je ta naša sprtolejtna zima zaodila, ka njemi srce mlati po tisti zalübleni noutaj. Nete vörvali, depa eške moja tašča Regina, trno čedna ženska, je gratala nikšna takša ovakšna. Tak nagnouk ma rada vse kouli sebe pa eške cejli svejt. Že sam straj emo, ka se znouva zalübi v kakšnoga Fredina pa mo znouva nevoule meli. Geste pa eden blüzi mene, ka ma takše nevoule. Tou je gé moj padaš iz slüžbe. Povejmo, ka njemi je menje Niko, naj ga stoj gor ne spozna. Na, té moj Niko bi najraj biu, če bi bila globka zima z -30 C. Te bi po njegovom vse ovak bilou. Vej se je pa žena po dvajsti lejtaj, ka sta oženjeniva, znouva do vüj zalübila v njega. - Vej je pa kak kakša deklička v puberteti, - mi je eto tumačo v krčmej, pa je sploj nej mogo spiti špricara, ka ga je že zvala, ka njemi povej, kak ga rada ma. Pa mi je tadale gučo, ka vse se njemi eške godi. Mora jo poslüšati, kak njemi spejvle zalüblene noute. Mora gesti tri večerdje, ka njemi tak rada küja. Leko odi kouli po krčmaj do pounouči, če trbej, pa de njemi samo zalübleno gučala, naj si samo vözeme. - Vej je pa tou nej nikšna žena, če se ne kori s teuv, ka preveč po krčmaj odiš! - so njemi šli lasovje vüška od nevoule. Gučo mi je eške tadale od tej njegve nouve nevoule, ge pa sam ga nej več preveč poslüšo. Bole sam si brodo, kak tou, ka je mojo ženo nej kaj takšnoga zaodilo. Vredi, gesti mi nej trbej telko, pa kakše takše noute bi tö nej poslüšo, depa tisto o langanji po krčmaj, tisto me je začnilo migati. Leko, ka je moja žena tö znouva zalüblena, pa sam ge na tou eške nej gor prišo. Pa sam zato tou vküper z Nikojom sprobo. Skur pou nouči sva se stepala po krčmaj. Boug moj, kakša nevola je bila pri meni doma. Na, vkraj od žene je takši čemerasti mraz začno vkraj iti kak v Siberiji. Pri Nikoji pa je eške tadale vcejlak zalübleni majuš. Pa sto ma zdaj vekšo nevolo, ge ali pa un? Miki SLOVENSKA ODDAJA NA MADŽARSKEM RADIU NA KANALU - MR4 Od 5. februarja 2007 naprej lahko poslušate slovenski program vsak ponedeljek od 13.00 do 13.30 na srednjem valu. V Porabju na MW (AM) 1188 kHz, v Budimpešti pa na MW (AM) 873 kHz. Porabje, 1. februarja 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA Rozika Čeh ČISTA SOBOTA Dobila sam bačkare V našoj kovačnici v Nedelici Za Štivijom sam prišla na je vsigdar bilo več lidí, šteri vrsto jes. Kak če bi se mi se- V držini dvojčkov Viktora pa Viktorije majo sobotno šego tö. Tou je cejli ram čistoga naprajti. Ja, velko sobotno pucanje. Mama künjo, dnevno sobo pa spalni co, ata kouli rama pa garažo mora vred vzeti, maliva dva pa vsikši svojo sobo, kopalnico pa eške WC. Vse drugo pa vküper čisto naredijo. Depa mladi nous se leko brž doj svadi. Pa sta se tak doj svadila mladiva nousa od Viktora pa od Viktorije. - Ge nemo vecena puco, - se je doj svado Viktor. -Ge tö nej, ga nemo za drugimi gor prala pa pucala tisto, ka vö iz sebe piščavlejo, -se je za sebe gora postavila eške Viktorija. Pa sta se tak pred dverami vecena svajüvala. Pa bi se eške edno vöro tö, če bi nej zmejs stoupila mama Vika. Tak brž sta tiüma gratala. - Vonja vama? - se njima je zaglednola v oči. - Eške kak! - sta se zglasila na eden glas. - Na, vredi! - je prajla naraji pa začala sama vece v red gemati. Ram je biu do obeda vred vzeti, spucani, svekeu pa friški. Mama je na sto djala župo. Sebi pa ati. Maliva sta se samo gledala. Pa je prišlo na red meso pa kromči. Doubila sta samo mama pa ata. Pa retaše ranč tak. Viktor pa Viktorija sta samo z bejlim gledala pa naraj požirala slino. Ja, lačniva sta bila. Vedla sta, ka mama ma neka za brejgom, depa eden je nej nika pito. Gda pa sta stariša pogejla je Viktorija dun pitala, ka je tou ge za ene nouve šege. Mama si je samo naraj zdejnola. Gučati je začno ata Viki. -Tou je pa etak. Če neta gela, nede moglo nika iz vaj vöpriti. Pa če de tak, nede čistak nika vonjalo. Pa va ge pa mama samo samiva za seuv vece pucala. Viktor pa Viktorija sta se samo poglednola pa se nagnouk zaletela tavö na dveri. Po veceni sta iskala, če je eške kaj nej spucano. Depa mama pa ata sta dobro obredila svoje delo. Vece se je svejto kak nouvi. Gda sta nazaj prišla njiva je na stoli čako obed. Pa sta se tak zgučala, ka edno soboto eden spuca vece, drugo pa drugi. Kak bi se pa nej tak zgučala, vej sta pa Viktor pa Viktorija dvojčka, nej? Miki Roš Dolnjeseniški malčki na dvorišču vrtca z igračkami, ki so jih dobili od humanitarne organizacije AGRA iz Slovenije. Pomoč iz Slovenije pride prav vrtcem, ki imajo zelo skopo odmerjeni proračun. so prinesli kaj popravit. Oči sta pomagala šče dva kovača: detič pa inaš (pomočnik in vajenec). Dostakrat so podkávali konje, krave, delali nova kola, klepali želiza za plüge, ka so lidje ležej orali. Što je kaj prineso popravit, je šteo kak najprlé vse popravleno odnesti domou. Tudi deca smo se rada motala kouli kovačov, ka smo se vrtela po kovačnici, gda so kukli s hamri (klapač) po nákvali. Te smo zraven spevali: pinga-penga, pinga-penga..., ka se je čülo po Gajiči. Včási smo tudi poganjali kovački mej, gasili ogenj, se polevali z vodov. Bili smo pa šče jako dečinski, ka nam ranč na pamet nej prišlo, ka si mlajšiva kovača tudi nas malo prvouščita, gda majstra (staroga kovača Števana) nega v kovačnici. Ednoga dneva so se oča odpelali z biciklinom v Beltince, v bonto k Osterci, ka bi küpili železo za nova kola. Gda smo tou vpámet vzeli, smo vsa deca z Gajiča pribežala v kovačnico. Ne da se povedati, ka nas je vleklo tá. Oba kovača sta bila jako zadovolniva, gda sta nas zaglednola. Najbole se je zosmejao Mali Naci - tak smo zvali starejšoga -gda smo se sinjavali v kovačnico. „Znate, ka vam povem,” je začno, „zdaj nemo poslüšali, kak žabe regečejo v Gomilicaj v Balažovoj grabi, liki mo se špilali nikaj nouvoga, če vam je vola. Tisti, šteri de prvi na vrsti, dobi najjakšo premijo. Se mogoče što javi?” Začnoli smo se oglašati, kričali smo, stopali na prste eden drügomi, dokeč se nej oglaso Mali Naci: „Prvi de Štivi. On se je narodo v Ameriki, pa naj pokaže, če je jako batriven, ka se nikoga ne boji pa vse vüpa njalo, sam čüla: „Barica, ti si najmlajša. Včasi dobiš nikaj bačkarov (drobiža), če nam zospevleš kakšo pesem. Rüščovi majo bonto odprejto celi den, na policaj v kaštülaj pa puno cukra, ka si ga preberéš pa küpiš.” Jako sam bila vesela, nej mi trbelo dvakrat praviti, ka sam že začnola: Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepo pel... Mislila sam, ka dobro spejvlem, pa sam šče više zdignola: Na planincaj sončece sije... na planincaj lušno je... Gda sam tüo gratala, so mi vsi v kovačnici začnoli ploskati. Mali Naci je pa te z zamazanimi rokami z bankaša vzeo štiri bačkare i mi je dao v rokico. Eden mi je šče nakla spadno, ka sam ga komaj najšla. Bila sam jako srečna, ka sam med vso decov samo jes mela peneze. Malomi Naciji sam se ranč nej zavalila, liki sam včasi odbežala s kovačnice, kak če bi me tirao vöter. Na kuniki sam se šče zaletela v Štivija, ka je neso dva krumplina, pa me že več nej bilou nindri videti. V Rüščovo bon-to sam bežala po osredki med njivami, bežala kelko sam mogla. Cejla mokra i prašnata sam naednouk stala pred Rüščovov ižov. Komaj sam si odiávala, ka sam bila vsa zalecana. Prijela sam za kvako na dveraj, odprla i stopila v bonto. Komaj sam vörvala: nikoga je nej bilou notri, tüdi male mamce nej. Začnola sam kašlati, se prestopati z edne noge na drügo, gledala svoje bačkare, gda so se naednouk začüli stopaji. Pred mené so se postavili stari Joži, me gledali prek očalij i pitali: „Mala, što te je poslo? Ka ščeš küpiti?“ Gledala sam nakla, predevala bačkare z edne ro napraviti. Štivi, beži domou, kice v drugo, pa te spregučala: na kreganje i bi zav peneze i je preštevali. Te so si devali očale gor pa dol, se pa tá, kak če nej bi mogli vörvati, ka majo v rokaj. Komaj sam čüla: „Mala, tej bačkarje nindri nikaj ne valájo. Nikaj so nej vredni pri nas pa tüdi po svejti nej. Dečki v kovačnici so te znorili.” Joži so si nikaj muvili, se čemerili, poglednoli so me pa nej. Mené je v guti nikaj stiskavalo i me štelo zadaviti. Te so se pa Joži oglasili: „Mala, ti ne smeš biti žalostna! Ti si nej nika kriva! Vašim dečkom v kovačnici pa ne vörvli vsega! Ne dovoli jim, ka bi te meli za norca!” S kaštüle so vövzeli par rdečij pa nikelko zelenij cukrov i mi je dali, kak če bi me šteli potroštati. Skoro potüo sam spregučala: „Bog plati.” Na glas sam kaj več nej mogla, ka mi je šlo na joč. Jako sam bila tužna zavolo našiva kovača, ka sta me mela za takšo nimačo. V našoj familiji smo jiva vsi tak radi meli kak vse drüge domače; molila i jela sta pri tistom stoli kak vsi drügi i se z vsemi šengarila. Prouti večeri so se oča pripelali domou. Čüla sam, ka sta si z mamcov zgučavala, zato sam jes nakanila oči vse povedati od Maloga Nacija, najbole šče pa tou, ka dela v kovačnici, gda jij nega doma. Gučala sam tak friško, ka so oča ranč nej mogli priti do rejči. Te so me pa naednouk komaj stavili: „Nikoga mi ne toži! Kelkokrat sam ti pravo, ka ne mešaj kovačov v kovačnici pri njüvom deli. Zakoj ideš k njim? Ščeš biti ti prva kovačica v našoj rodbini? Boš držala hamer (klapač) v roki?” Po vsej tej tanačaj sam ostala brez rejči. Čebi mogla, bi nikam daleč odbežala. Nazaj bi prišla te, gda bi si vsi med seov vse olüpli dva krumplina, jiva pri-„Peneze mam, ka sam je dobi nesi v kovačnico i sirouviva la v kovačnici od Maloga Na-čnoli znova pojej! To moremo vsi videti! cija. Rada bi si küpila cuker.” meri živeti. Kak najprlé pribeži nazaj!” Malo so me poglednoli, vzeli Porabje, 1. februarja 2007 PETEK, 02.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 JASNO IN GLASNO, 11.30 DUHOVNI UTRIP, 11.45 DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PISAVE, 13.40 JULIJA, AVST. NAD., 14.30 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MALI MOZART, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: SNEŽENI MOŽ, 16.25 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 OAZA ZLATIH MUMIJ, ANG. DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 EMA 07 -PREDIZBOR 02, 21.25 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KULTURNI PREGLED, 23.15 POLNOČNI KLUB, 0.30 OAZA ZLATIH MUMIJ, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PETEK, 02.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 FRASIER, AM. NAN., 8.25 EMA 07 -PREDIZBOR 01, 10.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.40 HOLLYWOOD ALI PROPAD, AM. FILM, 16.10 ZDAJ!, 16.35 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 LYNX MAGAZIN, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 20.00 SKRIVNOST TURINSKEGA PRTA, ANG. DOK. ODD., 20.50 POMARANČE NISO EDINO SADJE, ANG. LIT. NAD., 21.45 TU PA TAM, SLOV. FILM, 23.20 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 03.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 SPUST V LED, AM. DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKO, 14.10 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VRTILJAK, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 EMA 07 -IZBOR, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 POD RUŠO, AM. NAD., 23.30 LEIF ERICSON, AM. FILM, 0.55 DNEVNIK, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 03.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 TEKMA, 8.40 EMA 07 -PREDIZBOR 02, 10.10 ŠTUDENTSKA, 10.35 SP V BIATLONU, 12.05 SP V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPERVELESLALOM (M), 14.05 SP V BIATLONU, SPRINT 7, 5 KM (Ž), 16.25 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.15 ŠPORT, 20.00 KOŠARKA, LIGA NLB, UNION OLIMPIJA -ZADAR, 21.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.10 ZAČETEK IN KONEC POTI, KAN. FILM, 23.45 VRTILJAK, 1.45 VRATOLOMNA VOŽNJA JANE HALL, ANG. NAD., 2.40 INFOKANAL NEDELJA, 04.02.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.20 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: KRAVE, IGR. NAN., 9.40 ODDAJA ZA OTROKE, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 RAZVEDRILNA ODDAJA, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 OČE, GOSPODAR, IT. FILM, 0.50 DNEVNIK, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 04.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.45 KULTURNI PREGLED, 9.00 EMA 07 – IZBOR, 11.05 SP V BIATLONU, ZASLEDOVALNO (M), 12, 5 KM, 12.05 SP V ALPSKIH DISCIPLINAH, SUPERVELESLALOM (Ž), 14.05 SP V BIATLONU, ZASLEDOVALNO 10 KM (Ž), 15.30 ŠPORT, 16.20 SP V ROKOMETU (M), FINALE, 18.15 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 20.00 IZGUBLJENO PLEME V RUANDI, ANG. DOK. ODD., 20.50 FRASIER, AM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 ARVO PART, 24 PRELUDIJEV ZA FUGO, FRANC. PORTRETNI FILM, 0.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.02.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 OAZA ZLA TIH MUMIJ, ANG. DOK. ODD., 11.45 HUDIČEV IZBOLJŠEVALEC SVETA, PORTRET RADKA POLIČA RACA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.10 SEJALCI SVETLOBE: RAZLITO SONCE, OTR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.35 BINE: GRADBENIK, LUTK.-IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 JULIJA, AVST. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.25 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 MOŽ Z RDEČIM KRIŽEM, ŠVIC.-FRANC. FILM, 0.35 SUROVA NARAVA, PON., 1.25 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 11.15 VRTILJAK, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.10 TEKMA, 19.00 VSE O ŽIVALIH: TIGRI, ANG. DOK. NAN., 19.25 MI ZNAMO, POLJ.-IZOBR. NAN., 20.00 BITKA ZA POPOLNOST, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 22.20 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: FREKVENCA, 23.40 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, 0.10 INFOKANAL TOREK, 06.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 SUROVA NA RAVA, ANG. POLJ. SER., 11.55 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.50 IZVIR(N)I, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.10 AFNA FRIKI: ZNANOST, 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 POGLED NA ... IVAN GROHAR: MACESEN, 17.45 POGLED NA ... JOŽE PLEČNIK: ZACHERLOVA HIŠA NA DUNAJU, 17.55 POGLED NA ... KONSTRUKTIVIZEM AVGUSTA ČERNIGOJA, 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 MANASLU, DOK. ODD., 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 OPUS, 23.15 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 0.10 DNEVNIK, 0.50 INFOKANAL TOREK, 06.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.40 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: FREKVENCA, 14.05 SP V BIATLONU, POSAMIČNO 20 KM (M), 15.10 STUDIO CITY, 16.10 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 20.00 LAŽI Z MANO, ANG. NAD., 21.10 ANTARES, AVST. FILM, 23.05 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 0.10 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB