GozdVestn 75 (2017) 10
Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme 
Sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus)  
Dr. Andreja Kavčič
Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (andreja.kavcic@gozdis.si)
ISSN 2536-264X
1
3
2
5 6
4
LATINSKO IME
Dendrolimus sibiricus Tschetverikov, 1908
RAZŠIRJENOST
Večji del Azije (Kazahstan, Mongolija, SV Kitajska, 
Koreja, daljni vzhod Rusije, Sibirija) in evropski del 
Rusije. Je zelo invazivna vrsta, ki se širi proti zahodu. 
Širjenje poteka po naravni poti in ga ni mogoče zausta-
viti. Najbližje EU so D. sibiricus našli v bližini Moskve. 
GOSTITELJI
Različni iglavci (jelka – Abies sp., macesen – Larix sp., 
bor – Pinus sp., smreka – Picea sp., duglazija – Pseu-
dotsuga menziesii, čuga – Tsuga sp.) v vseh razvojnih 
fazah. Gosenice se hranijo z iglicami in povzročajo 
defoliacijo (izgubo iglic). 
OPIS 
Razvoj traja 2–3 leta. Metulji letajo od konca maja do 
sredine julija. Dolgi so 30–40 mm, čez krila merijo 60–80 
mm. So rumeno rjavi ali svetlo sivi do temno rjavi, skoraj 
črni. Na sprednjih krilih imajo vzorec iz prečnih prog in 
bele pike. Samica lahko izleže več sto jajčec, ki jih odloži 
v skupkih na iglice. Gosenice, ki se izležejo, objedajo 
iglice. Jeseni se preselijo v tla, kjer prezimijo. Prezimu-
jejo dvakrat. So zelo dlakave. Mlade so olivno zelene 
barve, starejše pa temno rjave do črne, na hrbtni strani 
srebrnkaste in z modro-črnimi progami tik za glavo. 
Spomladi po drugem prezimovanju se zabubijo. Buba 
je rjava, dolga 30–40 mm, obdana s čvrstim kokonom, 
velikosti 70 x 15 mm, sive do rjave barve. Značilne so 
periodične namnožitve na 10–11 let, ki trajajo 2–3 leta. 
D. sibiricus je dober letalec, ki svoj areal širi predvsem z 
letenjem. Tveganje za vnos na nova območja so tudi žive 
rastline iglavcev, neolupljena hlodovina, les in izdelki iz 
lesa iglavcev ter skorja iglavcev. Na nova območja lahko 
pride tudi kot slepi potnik. 
ZNAČILNA ZNAMENJA 
(SIMPTOMI IN ZNAKI)
• defoliacija,
• spomladi: gosenice, ki se po deblu selijo iz prezimo- 
 vališč v tleh v krošnjo, pozno spomladi kokoni z 
 bubami v krošnji,
• konec maja – sredina julija: metulji in skupki jajčec 
 na iglicah, 
• poleti: gosenice, ki v krošnji objedajo iglice,
• jeseni: gosenice, ki se po deblu umikajo iz krošnje v 
 prezimovališča v tleh,
• pozimi: gosenice, ki prezimujejo v tleh.
VPLIV
Je eden največjih škodljivcev in glavni defoliator 
iglavcev v Rusiji. V samo nekaj letih povzroči propad 
izjemno velikih površin iglastih gozdov (več mio ha). 
Zaradi alergenosti dlačic gosenic pomeni tveganje 
za zdravje ljudi. 
MOŽNE ZAMENJAVE
Evropska vrsta: borova kokljica (Dendrolimus pini 
(Linnaeus, 1758)). 
DODATNE INFORMACIJE
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in 
 prehrano, Uprava za varno hrano, veterinar- 
 stvo in varstvo rastlin (www.uvhvvr.gov.si)
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si)
GozdVestn 75 (2017) 10
ČE OPAZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, 
OBVESTITE VSAJ ENEGA IZMED NAŠTETIH NASLOVOV: 
(kontaktne podatke najdete tudi na spletni strani www.zdravgozd.si) 
Pristojnega fitosanitarnega ali gozdarskega inšpektorja, Gozdarski inštitut Slovenije, 
Zavod za gozdove Slovenije ali Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Slika 1: Macesnov gozd po napadu D. sibiricus (foto: John Ghent, 
John Ghent, Bugwood.org)
Slika 2: Jajčeca D. sibiricus (foto: Yuri Baranchikov, Institute of 
Forest SB RASC, Bugwood.org) 
Slika 3: Gosenica D. sibiricus (foto: John Ghent, John Ghent, 
Bugwood.org) 
Slika 4: Gosenice D. sibiricus prezimujejo v tleh (foto: John Ghent,  
John Ghent, Bugwood.org).
Slika 5: Kokoni z bubami D. sibiricus (foto: John Ghent, John Ghent,  
Bugwood.org)
Slika 6: Metulj D. sibiricus (foto: Yuri Baranchikov, Institute of 
Forest SB RASC, Bugwood.org) 
Publikacija je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta »Razvoj novih metod detekcije, diagnostike in prognoz za tujerodne 
gozdu škodljive organizme (V4-1439)«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstvo za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
 GDK 145.7(045)=163.6
Sibirska svilena kokljica