H. MIKa. U v toreb. Z. marca 1909. XLll. leto. ,Slovenski Narod* velja: ? Ljubljani nngdom dostavljen: elo leto.........K 24 — *ol leta.........m 12*— ictrt leta........., 6*— *a mesec......... 2*— v upravmštvu prejeman: celo leto.........K 22 — pol leta.........»11 — četrt leta.........„ 550 na mesec........_ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi »e ne vračajo. Uredrffttvo: Knaflove ulice št. 5, (1. nadstropje levo), telefon st. 8*. izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikia t ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. -- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25 — pol leta.........9 13*— četrt leta........., 650 na mesec.......... 2-30 za Nemčijo: celo leto.........K 28-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnicalali znamka. UpravnIŠtvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon gt. 85. Shod norodnoppredne stranke v LluMlanl. (Konec) Obenem z zaključitvijo državnega zbora pa se je izpreiueuilo tudi ministrstvo Po mojem pre^ričacju bi bilo tedanje ministrstvo, obstoječe iz sekcijskih načelnikov, popolnoma lahko vodilo svoje posle naprej, saj so bili v »jem častivredni uiofcje, pošteni uradniki, ki so kot taki možje na svojem mestu iu so navajeni deliti vsaj nekaj pravice tudi nenemSkim naređeni Pri sestavi novega ministr stva pa se je pokazalo, da je imel ministrski predsednik etriktai nalog sestaviti vlado, ki naj vlada proti Cehom in Juge siovauom Tako je bil poklican v resortuo mioistrstvo češki učenjak dr. Br&f, ki nima nikakih zvez s strankami, a proti nam Jugo slovanom sta bila pokiioana v ministrstvo dr Hochenburger in grof Suirgkh. (Klic: Škacdal!) Niti sudet skim Nemcem niso dali toliko kon oesij, kakor pa naš m sosedom Tem pogubneiše za ne s pa je to, da so vzeh oba iz onega gnezda, kjer se goji največja in najhujša poiitična strast m sovraštvo proti nam, iz Gradca. Vlada ie ob tej priliki hetela na migniti nam Slovencem, kar so tudi poudarjali nekateri listi, da nam je ziradi dogodkov 20 septembra nasprotna, zaradi dogodkov, zaradi katerih imamo mi pravico, da bi tožili vlad^, na pa ona nas. Z imenovanjem teh dveh ministrov je dokazala vlada, kasor še nifedar, kako nas sovraži! (Pritrjevanje!) Stvar pa je imela vendar dobre posledice, ki nas lahko naj bolj vesele. Ministrski predsednik Bie-nerth je dal ravno s tem svojim činom povod, da se je ustanovila — nSlo-vanska enota". (Odobravanje.) Razni politiki si pripisujejo zaslugo na tem dejstvn, ali edina zasluga gre za to ministrskemu predsedniku BB:e-nerthu! v,e ne bi bil on tako oČividno pokazal, da hoče vladati proti Ce hom in Jugoslovanom, ne bi bilo nikdar prišlo do tega, nikdar bi ne bile češke stranke stopile z nami v poetično zvezo. V gospodarskem in v kulturnem oziru se je pač res že večkrat pokazala taka zveza, V političnem pa nikdar ve »ko več, ko nekolika simpatije. Ko so Ceni dobili, kar 80 zahtevali, so žal naeadno pozabili na nas. Drugače pa je bilo sedaj, ko niSO dobili primernega zastopstva v vladi in so se zato morali združiti z nami v skupni odpor. Ce torej nimamo mi- nistrskemu predsedniku Bieneithu za hvaliti ničesar drugega, zahvaliti mu imamo ustanovitev „Slovauske euoteu. Pač je svoj čas že obstojal tako imenovani „železni obroču, v katerem so bili Slovani, a ta parlamentarna organizacija ni bila slovanska, ker je bil v njej tudi del nemških poslancev. ^Slovanska enotau pa je slovanska parlamentarna organzaeija. kateri upam, da pristopijo Poljaki. Slahčiči so namreč med njimi izgubili dobršen del vpliva; na njihovo mesto pa so stopili narodni demokratje in poljska ljudska Ntraaka. Ls tema strankama pa slovanska vzajemnost ni več prazna beseda Predsednik poljskega kluba, vele- simpatični poslanec GKabinski, je tudi res že dal zagotovilo, da se bodo tudi Poljaki ozirali na „ Slovansko enotott. Tako se bo morda dalo v kratkem doseči skupno delovanje vseh Siova-nov, kar ne bo samo v korist Slovanom, temveč tudi državi sami, Z i delaven parlament sem gotovo tudi jaz. S cer se zgodi tudi v parla mentarni dobi mnogo krivic; ali mogoča je vsaj kontrola. Mi smo torej za delovanje parlamenta, ali v prvi vrsti mora biti skrb vlade, da začne parlament delati. Treba pa je, da so na vladi taki možje, ki uživajo zaupanje parlamenta. Za de o v parla* men tu smo; ali mjra biti tudi vlada zanje! (Oicbravauje!) Ca torej vidi, da je ttmu na noti, naj izvaja iz fcega konsekvence. Proti sedanji vladi mi moramo biti v opoziciji! (Odobravanje!) Ali bo prišlo do obstru&cije ne vem; ali če bo „Slovanska enota" uvidela potrebo, se tudi tega sredstva ne bode plašila. Čital sem, da vlada grozi z zopetn m zaključkom parlamenta in s § 14. Ta grožnja je za politične otroke. Resno na brezparlarnentarno dobo vlada že radi vnanjega položaja misliti ne more. Govorilo se je tudi o izpremembi poslovnika. Kar se mene tiče, sem pač za pametno izpremembo, ne pa za takšno, katera bi malim narodom in strankam onemogočala parlamentarno samoobrambo. V zadevi miru, ki naj bi se napravil med narodi te države, zavzel sem pa Čisto apartno stališče, ki se niso strinjali z njim vsi moji politični prijatelji. Vidim namreč, da je naš narod poleg naših sosedov, Nemcev na Štajerskem iu Koroškem popolnoma brezpraven in vem da Nemcev v teh dveh deželah nikdar ne pridobimo za popolno ravnopravnost. Mir med Oehi in Nemčije le tedaj mogoč, ako se obenem ugotovi tudi med drugimi narodi, ako tudi nam Nemci daj vi one pravice, ki nam gredo. Mogoče pa je to doseči edino le pošteni in pravični vladi, v kateri so pravični možje, ki razumejo, kaj zahteva člen 19 našega osnovnega zakona. Treba je, da se upelje narodna samouprava. Le tako bo prišel naš narod do sreč nega naravnega razvoja. To stališče sem zavzel, ker je neobhodno potrebno, ako hoče naša država o-.tati močna, da se z enako pravičnostjo postopa z vsemi narodi. Narodna avtonomija mora seveda popeljati do federalizma, kar ne bi bila nikaka nesreča, saj vidimo, kako v Švici vsak uživa svoje polne pravice. Isto bi bilo mogoče tudi pri nas; če pa sa to ne zgodi, je pričakovati zlih posledic. Govornik citira nato velikega norveškega pisatelja Bjorn-sona, ki pravi, da je nujno potrebna Avstr ji pravična ureditev narodnost n:h razmer. Le tedaj, če Avstrija krene na pravo pot in zagotovi Slovanom dobro bodočnost, tedaj sme enako upati tudi sama zase. Govornik guvori nadalje o aneksiji Bosne in Hercegovine, kater« vsa akcija je bila ena sama velika nerodnost. Tudi pri nas so bili ljudje, ki so to akcijo kovali v zvezde, a pokazala se je vsa nerodnost prav kmalu, saj je že skoraj prišlo do vojske. In tudi naša vlada ne jaha več na onem ponosnem belcu, kakor izpo-četka, temveč je šla prosit Turčijo, Če hoče prevzeti 64 milijonov K, da zato odobri aneksijo. Storila pa se je še druga nerodnost Šli smo samovoljno iz Novega Pazarja, ki je bil ravno tako v naših rokah, kakor Bosna in Hercegovina, po ravno isti berolinski pogodbi. Aneksija teh dveh dežela je izzvala silen odpor v sosednji Srbiji. Ne precenjujem Srbije, vem da bi bila vojska z Avstrijo zanjo največja nesreča, da bi Avstrija malo Srbijo zavzela v nekoliko mesecih, ali tu nastane vprašanje, kako stališče bi tu zavzele diuge velevlasti. Mcrda bi se zavzeli za Srbijo vsaj dve, ki ji delate nado, da le utegne doseči, kar zahteva. Mogoče je, da ima Srbija v tem oziru kak migljaj, in zato je tudi mogoče, da se iz tega izc mi velikanski požar, ki bi objel vso Evropo. Nevarnost je velika in skrb tembolj upravičena, ker se vse države oboro-žujejo, kolikor le morejo. Morda se vendarle odvrne nesreča vojne, saj gotovo ni nikogar, ki bi je želel, vedoC, kako krasno se je razvilo narodno gospodarstvo in blagostanje od leta 66 sem. Sedaj pa naj izbruhne vojna s Srbijo, kolika ne- sreča bi biia to v gmotnem oziru, ko bi šel ves gospodarski napredek zad njih trideset let v izgubo, kako bi propadlo blagostanje. In Avstrija je v zadnjem Času že izgubila eno vojsko. Bojkot na Turškem je stal našo državo težke milijone, katerih izgubo gotovo težko občuti, vzdrževanje čet v Bosni in Hercegovini stane silen denar, državna uprava bo v delegacijah zahtevala velikanskih dodatnih vsot za armado v teh dveh deželah. Imamo že torej eno izgubljeno vojsko, ne začenjajmo torej še druge! V=ega tega pa bi ne bilo, če bi se bil Aehrenthal prej pogajal s Turčijo. Stvar bi se bila izvršila mirnim potom, in to bi bila potem v resnioi velika pridobitev. Ali bi bilo to kaj tako težavnega, ako bi ne bila Avstrija opustila sandžaka Novi Pazar, temveč ga kot odškodnino prepustila Srbiji! S tem bi bilo uravnano vse. Pri vsem tem, kar se je zgodilo, seveda ne more izginiti trpka misel, da je Avstrija izpraznila Novi Pazar le zato, da je prišel zopet Turčiji v roke. Avstrijska politika je pač vedno obrnjena proti Slovanom, in Srbija zato ni dobila Novega Pazarja, ker bi bila tako zaprta pot nemškemu Drangu nach Osten. Pripis jvati je torej to stvar gotovo vplivu iz Berolina, fejer se dandanes pravzaprav dela naša avstrijska zunanja pa tudi doberšen del notranje politike. Preidem k zaključku. Pred vsem je treba v naši državi sloge, £i temelji na enaki pravici za vse. Vsi na-rodi morajo priti do enakih pravic, tedaj bo zavladala sloga tudi v parlamentu in tedaj se bomo tudi lahko složno upirali vsakemu neopravičenemu vplivu od zunaj. Da bi se to zgodilo kmalu, želim iz vsega srca! (Burno dolgotrajno odobravaDJe I) Nato pred aga g. Viktor Rohr-mann sledeče resolucije: 1. Vollci, zbrani na volilnem shodu dne 28. fe bruj arija 1909 v Mestnem domu v Ljubljani, jemljemo s polnim zadoščenjem poročilo gospoda drž. polanca Ivana Hribarja o njegovem delovanju v državnem zboru na znanje, odobravamo vse njegove korake v korist Ljubljani in celokupnemu slovenskemu narodu ter mu izrekamo za ves njegov o bili trud, ki ga nalaga slovenska javnost, iskreno zahvalo z zagotovilom neomajne vdanosti ter s prošnjo, da tudi v prihodnje zastavi vse svoje moči v to srrho, da ščiti in brani interese tako Ljubljane kakor slovenstva sploh. 2. Z ogorčenjem protestiramo LISTEK. V ftudentovftllt ulicah. Ljubljanska po ve« t. (Dalja.) XII. Lepo uspeli izlet po Ljubljanici združen s plesom po«l milim nebom > v krogu grofic«' Lici v/budil Željo, prirediti čim prej zopet kaj takega, kar bi obraćalo nase občno pozornost Ves ta krog- je bil v tem edin. da je jako prijetno, biti predmet občudovanja širokih mas. /Kako so nas gledali, kako so strmeli, kako so nas občudovali,« to je bil smisel vseli pogovorov O izletu pO Ljubljanici in iz tega zadoščenja nečiniernosti in sanmi jubju se je rodil predlog grofice Lici, prirediti v gledališču na korist mestnih ubogih žive podobe. Vsa družba je bila takoj zavzeta *a ta predlog grofice Lici in že v na slednji dan so začele dame pregledovati in izbirati podob«4, ki bj se dale lepo vprizoriti, dočim je imel Spi-netti nalogo, da poskrbi in uredi vse dnig-o. »Helena nam mora pomagati,« ^ odločila grofica Lici po dolgi raz-fcfcvi, kako bi se vprizorila klasična podoba, za katero v njenem krogu ni bilo primerne predstaviteljice. »V grškem kostumu bo izgledala, kakor pristna boginja. Takih oci nima nobena izmed nas. Njo povabim na sodelovanj e.« Dame bi bile pač raje videle, da bi bile sodelovale same aristokrati-nje, a ker niso mogle tajiti, da se brez Helene izbrana živa podoba ne da vprizoriti, so s«' vdale ž«dji grofice Lici. Naslednji dan j«- dobila Selena povabilo, nuj sodeluje pri priredio. To vabilo j«* sicer ni razveselilo, a prišla jfl vendar li grofici -Lici. če tudi z namenom, i dovoljujete, odgovarjati v imenu barona Plassa.« je zbadljivo rekla grofica Lici obrnivši se k baronu Spinettiju. »Leon zna sam govoriti in Im> že sani povedal, kar se mu zdi potrebno.« »Rekel sem vam že, ri njih ponudil, potem pa se zmuznil iz družbe, da hi poiskal Heleno. Spinetti mu je neprestano sledil z očmi. Ko ga je videl oditi iz so be, se je sklonil h grofici Lici. »Krivični ste, grofica,« ji je rekel šepetaje. »Z menoj delate prav grdo \ zadnjem času, dočim izkazujete Leonu celo usluge, kakršnih si še prositi ne upa.« »Kakšne usluge .V je začudeno vprašaja grofica. »To je vendar največja usluga, ki sle mu jo mogli izkazati, da nastopi kot ljubimec gospodične Helene. To j«1 bila <>d prvega trenotka njegova srčna želja. In vi ste jo uganili iu mu jo izpolnili.« »Oujt<\ baron zdi se mi, da postajate smešni,« se je romala grofica. »Vaših besed pač ne morem smatrati za resne.« Ce mislit*', da so smešne, je to samo dokaz, da ste jako kratkovidni. Pesnica je pa le, da je Leon zaljubljen v Heleno.« Grofica Lici je odložila podob«', ki jih je imela v rokah in se je začela baronu Spinettiju smejati v obraz. proti sestavi nove Bienerthove vlade, katere člaua sta zagrizena narodna nasprotnika Slovencev, g S u-gkh in dr. pl. Hochenburger. V tej s< stavi Čutimo bolj nego kdaj jasno namero vlade, vladati proti interesom slovanskih narodov, zlesti Slovencev. Zategadelj tucK naš g. državni poslanec Ivan Hribar ne more zavzemati proti sedanji vladi drugega stališča, kakor ono skrajne opozicije. 3 Z radostjo pozdravljamo vesel političen pojav: ustanovitev parlamentarne skupine „ Slovanske jednoteu; ta „Slovanska jednotau navdaja nas z iskreno nado, da se bodo poslanci „Slovanske jednote" v resnici zavzemali za celokupne koristi vseh slovanskih narodov avstrijskih, zastopanih v „Slovauski jednotiu ter tako na zunaj posvedočili praktično slovansko vzajemnost. Trajen obstoj take „Slovanske jednoteu zamore pripomoči Slovanom v Avstriji in Še posebej Slovencem do on:h pravic, katere jim gredo po njih meči in po njih številu Gospodu državn. poslancu Ivanu Hribarju naročamo, da v ^Slovanski jednoti" zastavi vse sile v to, da vstopijo v nSlov. jednoto" tudi Poljaki in se tako ustvari skupen slovanski blok v avstrijskem parlamentu. K besedi se oglasi še deželen poslanec dr. Novaki povdarjajoČ, da ni prijatelj osebnega kulta, a se vendar popolnoma strinja s prvo resolucijo, kajti, Če kdo zasluži zaupanje in zahvalo za svoje delovanje, je to župan in poslanec Hribar. To zaupanje mu bodi tudi v zadoščenje za vse one napade, ki so leteli nanj v zadnjem času. (Odobravanje) Ravno tako utemeljena je tudi druga resolucija, kajti udarec vlade, katerega nam je zadela z imenovanjem Hoohenburgerja in Siiirgkha, tako globoko, da ja ostrina ostala v našem telesu, je temhujši, ker sta oba iz onega mesta, kjer izhajata »Grazer Tagblatt" in „Grazer Tagesposta, ki sta poživljala vlado, da naj eleminira iz naših slovenskih knjig vse rodo* ljubne pesmi. (Ogorčenje!) Ta dva moža naj bi nam torej rezala kruh pravice! Dolžnost naša je pa tudi, da jasno izrazimo svoje mnenje k veselemu pojavu v našem političnem življenju, kakor je ustanovitev ^Slovanske enote4* in zato predlagam, da se sprejmejo vse tri resolucije. Resolucije se sprejmejo ob splošnem odobravanju soglasno, nakar predsednik z zahvao poslancu in ude-ležnikom zaključi shod. »Ljubi baron hahaha ljubi baron tako se niste še nikdar osmešili kakor zdaj. Leon, drugnnski litmojster Leon baron Plass in Kni-tičeva Helena ne, to j«' res neumno. Toda, ne zamerite mi tejra izraz;«. Slišala sem, da so tak«' lantazije prvi znaki umobolnosti...« GuVOrilfl je s čudovito samozavestjo in /. neizmernim preziranjem misli, i 1 jako dobro obiskan. Salon v hotelu Žumrovem je bil natlačeno poln, poslušalci pa so stali tudi na dvorišču, tako da je Lilo gotovo 'M)i) poslušalcev, Prišlo je tudi nekaj nasprotnikov, ki pa shoda niso motili. Predsednikom je bil izbran gr. župan Šor k o, ki je na VZOČe pozdravil, ter na to takoj po delil besedo dr. Ivanu Tavčarju. Lie-ta je dokazoval potrebo dveh strank na Slovenskem, ter zavračal posebno trditev, da hoče slovenska napredna stranka kmetu vero vzeti. O političnem položaju je spregovori) nekako takole: Na Dunaju se je ustanovilo novo ministrstvo, katero je nam Slovencem skrajno nasprotno, in katerega prvo delo je bilo, da nam je potrdilo deželnega predsednika barona Seh\varza. imamo tedaj pred seboj Slovencem skrajno sovražno ministrstvo, katero hoče na Kranjskem vladati z deželnim predsednikom, ki je Slovencem skrajno nasproten. Xi torej čuda, da stoji naš politični položaj še vedno pod vtisi ljubljanskih dogodkov iz meseca septembra. Zavoljo lepšega jih obžalujemo, če prav niti za trenutek ne pozabimo, da so nemškutarji na Spodnjem Štajerskem in Nemci na Češkem uganjali še vse druge revolte. Tako so v Hebu dve noči oblegali hišo, kjer so imeli prenočiti češki poštni uradniki. Vsako sipo so razbili na ti hiši, pretepa val i so orožnike. Končno pa se ni streljalo, kakor v Ljubljani, končno je slavna avstrijska vlada pred hebskimi vstaši ponižno kapitulirala, ter je svoje uradnike v drugo mesto poslala spat: Pred levolucijonarji v Hebu je kapituliral c. kr. postni erar, ali nikjer nismo čuli, da bi se kaki visoki činitelji zgražali nad temi sadovi nemške surovosti. Ka.i je rodilo demonstracije v LjubljaniTo vprašanje je otročje, ravno tako. kakor je otročje daljše vprašanje, katera stranka jih je pro-vzroeila! Bili so izbruhi užaljene slovenske duše. ki se v bodoče ne bo dala več teptati, kakor je bila dose-daj teptana po avstrijski vladni modrosti. Navsezadnje bo morala le vlada odnehati, tista vlada, ki bi nas A" Ljubljani rada zapirala, dočim je nemške razgrajače na Štajerskem z Aisokimi redovi odlikovala. Ce zapirajo Slovence v Ljubljani, naj zapirajo Tudi Nemce v Celju in Mariboru, da bomo vsaj v arestih enakopravni ! Ne vprašani dulje, so li ljubljanske demonstracije kaj dobrega rodile? O vsem drugem molčim. Le toliko omenjam, da so obrodile sad, ki se podceniti ne sme. Ce se taji. ali ne taji, resnic*! je pa vendar, da so se ravno vsled Ljubljanskih dogodkov jugoslovanski državni poslanci spojili v ožjo vrsto, tako da imata sedaj Hochenburger in Bienertb pred seboj združene slovenske bajonete, ki ne bodo dopuščali, da bi nam Nemci slovensko zemljo tako zobali, kot so jo zobali dc sedaj. Te združene slovenske bajonete pozdravljamo z radostjo, ne kot strankarsko armado, pač pa kot skupno armado slovenskega naroda! Gre se tu zgolj le za narodnost, in zatorej je treba odkritosrčno in lojalno postopati, da se po nepotrebnem ne zanese nesloga med vrste, katere so zasedle bojna mesta proti nemškemu Bienerthovemu ministrstvu ! V tem oziru hočemo hiti odkritosrčni, ali odkritosrčnosl zahtevamo tudi od strani, katera nam je če s«' ne dotikamo narodnostnega vprašanja — politično nasprotna. Z eno besedo: odkritosrčnosti zahtevamo tudi od S. L. S Tukaj je javna tajnost, da SO nekateri faktorji v S. L. S. takoj od pričetka skušali ljubljanske demonstracije v to izlorabljati, da bi jih potisnili na slovensko napredno stranko, katero hi tako pri visoki vladi in pri visokih činiteljih do kosti očrnili. Po tem bi bila samo S. L. S. stala na solncu vladnega dopada-jenja, slovensko naprednjaštvo pa bi bilo naivno zdihovalo pod železno pestjo minske vlade! To nakano so takrat pokvarili boljši in Številnejši elementi S. L. S., ki niso hoteli v sobi zatajiti slovenske krvi, katera je močila tlak ljubljanski. Kakor pa je danes videti, se vrača stara taktika: zopei hočejo napredni stranki prideliti vso odgovornost za ljubljanske demonstracije, sebe pa oprati, da bi nemški Dunaj imel svoje dopadajenje nad njimi! Zopet čujemo kričanje: te nesrečne demonstracije --o nam pri višjih činitelj ili vse pokvarile in le ena tolažba je ostala, da so namreč demonstracije le liberalci povzročili! Prvič je neresnično, da so demonstracije provzročili samo »libe- raloi«, ker bi človek drugače moral misliti, da v S. L. S. nimajo ne duše, ne občutka, nasproti nemškemu divjanju, katero se znaša nad Slovenci na SiK>dnjem Štajerskem in drugod! Drugič je pa tudi neresnično, da bi bile demonstracije pripravljene, ker pri S. L. S. dobro vedo, da se jih je udeležila obilo njihovih pristašev. S človeškega stališča te demonstracije obsojamo, s političnega stališča jih pa ne obsojamo, ter jih nočemo obsoditi! Kdor sedaj javka nad njimi, ter jih hoče eni sami stranki v žep potisniti, ta je zastopnik tistega slovenskega servilizma, ki je do sedaj imel eno samo in edino lastnost, da se je pred visokimi činitelji, to je pred vsakokratno avstrijsko vlado do tal, priklanjal, ter s tem le dosegel, da ga je v vsakokratnaavstr. vlada od zadej prav komodno v zadnjico brcala. Ta servilizem izhaja še iz tistih dob, ko je bil vsak Slovenček rajsko vesel, če je nanj padel srebrni križec s krono, ali pa brez krone, katerega mu je pridobil kak nemški okrajni glavar. Ta servilizem naj že vendar enkrat poneha, do sedaj je bil v vseh naših strankah preveč zastopan in tudi slovenska duhovščina ga je prav prisrčno gojila! Čemu? Samo zategadelj, da slovenski narod na zgoraj nobene veljave ni imel, in da so po njegovim hrbtu neprestano pokali vladni brezovei! fVunu bi neprestano le vedno s smrtnim strahom na zgoraj gledali; glejmo v prvi vrsti nase. Mi smo in bodemo vsikdar pošteni državljani avstrijski, ali radi te poštenosti zahtevamo, da tudi vlada z nami pošteno ravna! Te avstrijske vlade se morajo že vendar enkrat spokoriti do prepričanja, da so avstrijske vlade radi Slovencev na svetu, iu ne Slovenci radi avstrijskih vlad! Slovenci hočemo biti faktor, s katerim naj računata tako dinastija kakor vlada, ("asi ponižnega trebuhopla-zenja so pri kraju, in ker je videti, da ta misel prešinja dandanes tudi slovenske državne poslance, in da so posebno zadnje čase po nji uredili korake svoje politične taktike, nam na misel ne pride, da bi jih pri teh korakih motili. Nasprotno lojalno in odkritosrčno jih hočemo pri teh korakih podpirati, tembolj, ker je ta nova politična taktika — in naj se to še tako taji, — zrastla na krvavi njivi ljubljanskih demonstracij! Na to govori dr. Š vi gel j o organizaciji stranke. Razlagal je bistvo nalogo in važnost organizacije narod-nonapredne stranke. Ako bi bilo smeti verjeti vsem obljubam S. L. S., da hoče delati samo v prid slovenskega naroda, ne bi nas bilo treba — toda obljuba le dolg dela ne pa terjatve in ravno nasprotna nam stranka že po svoji temeljni sestavi ne daje jamstva za to, da bi ji bilo delo za narod in narodnost prva in glavna briga. Res je, da smo po znanih septembrskih dogodkih zasnovali nekako slogo, toda taka sloga je slabša od najhujšega boja, če se tisti, ki ga složni njegov nasprotnik tišči ob steno, sploh ganiti ne sme, in če se le gane, s tem že — slogo krši. Potem le raje soglašajmo z dr. Krekom, ki si bolj želi krepil ne ga boja z načelnim nasprotnikom, kakor moto vila brez boja in tekme. Narodno napredna stranka je torej že za naravni razvoj slovenskega naroda pomembna, zato pa se je mora vsak pristaš z jekleno eneržijo okleniti in skrbeti, da se stranka ojaČi ne pa slabi. Na mesto večne kritike in stokanja mora stopiti resno delo. Pri tem pa je upoštevati dvojno načelo: v narodnem oziru mora vladati jedinstvo, tu ni nobenega pardona, na rodni zemlji moramo biti mi gospodarji, za tujoa tu ni prostora in tu moramo podajati roko tudi svojemu nasprotnika; prej volim rojaka, čeprav političnega nasprotnika, nego inorodca! Nehati mora tudi divja gonja proti posamnim stanovom pred vsem proti duhovščini. Ni eden odgovoren za vse in [vsi ne za enega, napada naj se onega, ki zasluži, a vedno le dostojno ! Bojno orožje bodi v prvi vrsti pošteno. V gospodarskih vprašanjih je treba svobode. Razvoj in napredek je le tam mogoč, kjer vlada prosta ttkma. Ce pride prid-nejši prej k cilju, naj te bodri a ne srdi. Nehati mora skrb, da našemu kmetu ni pomoči — je mogoča pomoč, a treba ga je vzdigniti do spoznanja, da dandanes ne zadošča samo delo s plugom in motiko temveč, da je treba pritegniti obrt in kupčijo, kdor si hoče rešiti ped svoje zemlje, Izrabljati se ne smeš dati za drugam, ki se slone na zdravi podlagi, temveč uganjajo sleparsko gospodarstvo, le da uničijo par, liberalnih trgovcev. Proti tem odločen nastop! Pred vsem pa treba osebne agitacije ne le po gostilnah temveč tudi v osebnem občevanju predvsem domači v rodbini. Vsak naprednjak vzgajaj ženo in otroke v naprednem zrni slu, potem ne bo slovela stranka le na par možeh, temveč bo utrjena v narodu. Končno pa uvedimo, medsebojno kontrolo v tem zmislu, da stori vsak, karvidiio da drugi ne stori . . . Da b, moči tem idejam pomagati v Življenje treba decentralizirane organnizaoije pod jeduotnim vodstvom, treba je trdnjavio po deželi, da se čuva središče Ljubljano; nad Ljubljano mora vedno plapolati bela sastava. Če bo vsak naprednjak trden značaj, sokol po misli in delu, se bo uresničila govornikova molitev, ki jo je poslal pred leti proti sinjemu nebu ob krasnem vsestranskem razgledu z vrba slovenskega Triglava zroč širom krasne slovenske d< movine bodi na slo venski grudi Slovenec slo ve n-ski erospodar. Poslušalci so odobravali oba govora. Vnelo se je nekaj debate, posebno radi razdelitve sena. Tudi v cerkniški občini, kakor drugod, je klerikalna stranka pristransko postopala. Najprej sta župan in dekan soglasno določila tiste, ki bi bili podpore vredni. Ko pa je akt oddan bil na okrajno glavarstvo, so klerikalci zahrbtno pri okrajnem glavarstvu isposlovali podpore za svoje ljudi, tako da so dobili podporo največkrat oni, ki so jo bili najmanj potrebni! Ia pač ravno tako, kot v Ljubljani ko je dala slavna vlada bogatašu Maroku sena, koruze in otrobov, dasi ima poštenjak najmanj 200 000 K v hranilnici. Pa je vendar dobil podporo, ker so ga klerikalci priporočili, drngi — reveži — pa niso dobili nič. Z navdušenjem je bila sprejeta misel, da se za sodni okraj cerkniški ustanovi politično društvo. Takoj se je izvolil pripravljalni odbor, ki v kratkem vse potrebno ukrene. Konference s strankami. Dunaj 1. marca. Ministrski predsednik baron Bienerth je danes kon-feriral z zastopniki poljskega in ita lijanskega kluba. V konferenci s Poljaki se je v prvi vrsti razpravljalo o vprašanju novega ministra rojaka. Ker je minister Abrahamovicz že pred par dnevi dal baronu Bienerthu svoj portfelj na razpolago, so poljski poslanci predlagali, naj se za njegovega naslednika imenuje poslanec Duleba. Vkljub temu še vpra sanje o odstopu ministra Abrahamo-wicza ni definitivno rešeno. Kakor stvari sedaj stoje, se ni nadejati, da bi se stvar rešila pred prvo sejo državnega zbora. Icahjanski poslanci so v konferenci z baronom Bieneithom pred vsem sprožili razgovor o vseučiliškem vprašanju. Naglašali so, da bodo Italijani svoje stališče napram ministrstvu uravnali po vladnem ukrepu, da bi se italijansko vseučilišče ustanovilo v Trstu ali kje drugod. Baron Bienert je italijanskim poslancem znova obljubil, da se bo zavzemal za ta italijanski postulat določnega zagotovila, da se italijansko vseučilišče otvori v Trstu, pa jim ni mogel dati. . Jutri bo baron Bienerth konfe riral z zastopniki „Slovanske enote". Pri tem posvetovanju bosta navzoča ministra dr. Žaček in dr. Braf Rusija in Srbija. Belgrad 1. marca. V srbskih vladnih krogih vlada silno razburjenje in sioer radi vesti, ki jo je sporočil ruski poslanik Sergejev ministru zu nanjih del dr. Milovano viču. Misel na kompenzacijo, ki jo je srbska vlada sprejela v svojo prvo protestno noto proti aneksiji Bosae, je sprožil Iz-voljski, ki je srbsko vlado utrjeval v nadi, da se bodo njene teritorialne zahteve izpolnile. Predvčerajšnjim pa je poslanik Sergejev neefioialno dr. Milovanoviča obvestil, da se je Iz-voljskij prepričal, da ne bo mogoče doseči zahtevanih teritorialnih kom penzacij. Vendar pa se bo ruska vlada trudila, da evropski areopag ne bo rešil aneksijskoga vprašanja vsaj dotlej, dokler se ne bo ponudila ugodna prilika, da se bo dalo kaj doseči za Srbijo. Pariz 1. marca. Ruska vlada je odklonila skupno intervencijo vseh velesil v Bil gradu ter je sklenila, da bo sama v prijateljskem tonu opozorila srbsko vlado na nevarnost, ki grozi Srbiji, ako bi z orožjem v roki hotela rešiti spor, ki je nastal med njo in Avstro Ogrsko radi Bosne. Obenem bo ruska vlada pozvala Srbijo, naj formulira svoje gospo darske zahteve. čim bodo te zahteve znane, bo Nemčija vprašala avstro -ogrsko vlado, kakšne gospodarske koncesije hoče dovoliti Srbiji, ako se le-ta odpove teritorialnim kompenzacijam. Rešitev konflikta se odgodi do konca aprila. Belgrad 1. marca. Vlada smatra sedanji položaj za neugoden za rešitev srbskega vprašanja. Vojni minister general Živkovie je v seji ministrskega sveta pretekli četrtek naglasa], da je treba rešitev konflikta z Avstro-Ogrsko odgoditi do konca aprila. Za Srbijo ugodno rešitev pa je mogoče doseči, ako bodo srbske zahteve podprte z močno, na boj pri- pravljeno armado. Temu nasiranju vojnega ministra je pritrdil ves ministrski svet in kralj Peter sam. Po poročilu generala Živkovk'a bo srbska armada do konca aprila popolnoma pripravljena za vse slučaje. In takrat bo tudi Srbija v položaju izsiliti, ako treba tudi s orožjem v roki, rešitsv srbskega vprašanja. Vojne priprave v Srbiji. Belgrad 1. marca. Skupščina in ministrski svet sta dala vojnemu ministru popolno svobodo, da lahko prosto po svojem najboljšem prepri Čanju odločuje v vseh vojaških vprašanjih. Z czirom na to je general Živkov:<- nakazal vsem tvrdkam, ki so prevzele dobavo orožja in streljiva za Črno goro, potrebne vsote s pozivom, naj čim naj preje ef-ktuirajo dobljena naroČda. Posamezni voji 7. in 18. pehotnega polka so bili odposlani na bosansko mejo, kjer se imajo znatno pomnožiti obmejne straž*. Srbska armada se konoentrira kolikor mogoče v ugodnih pozicijah v notranjosti, ker se na obrambo Bel-grada obče ne misli. Belgrad 1. maroa. Vojno ministrstvo je poklicalo pod zastave vse črnovojnike. Orožne vaje bodo trajale samo par dni. Odredile so se zgolj v to, da se vojna uprava prepriča, če črnovojniki zaajo rabiti orožje, ki so ga pred meseci razdeiili med nje. Belgrad 1. marca. Uradno se dementujejo vesti inozemskih listov o izrednih vojnih pripravah cb Donavi in v beigradski okolioi. Te vesti imajo prozoren namen, Srbijo v sedanjem momentu predstaviti svetu kot pra-vokaterja ter s tem opravičiti eventualni naval Avstro Ogrske na srbsko ozemlje. Srbija hoče sioer biti pripravljena za vse eventualnosti in se za to oborožuje, vendar pa nima se daj nobenih pravokatornih namenov. Šele če bi se prepričala, da se njene opravičene zahteve ne izpolnjo, bo posegla po orožju. Zahteva črnogorskega kneza- London 1. marca. V diplomatskih krogih zatrjujejo, daje črnogorski knez Nikita obvestil angleško vlado, da mora v svrho ojačenja svojega položaja zahtevati, da se Črni gori odstopi Spič. Ča se m a dovoli ta koncesija, je baje pripravljen se ločiti od Srbije. Dnevne vesti V Ljubljani, 2. miroa. — Zagrizeni klerikalci a slabi juristi« Državno sodišče je govorilo. Ta najvišja instanca je razsodila, da je deželna vlada kranjska kršila l ako u , ko je priznala kmetskim vo-liloem v kuriji mest in trgov volilno pravico. Iz veljavnih postav je državno sodišče dognalo in dokazilo, daje bilo protizakonito, priznati kmetskim volilcem v mestni kuriji volilno pravico. Klerikalce je ta razsodba najvišje instance v taoih vprašanjih hudo razjarila in iz kašlj ali so se- v včerajšnjem „Slovencu". Pokazali so tam, da so pač zagrizeni klerikalci a slabi juristi in da ne vidijo dlje, kakor do konoa nosu. „Siovenec" pravi, da razsodba državnega sodišča nima zvrŠilne moči in da ima o tej stvari odločevati edino le deželni zbor, fci ni vezan na nobeno razsodbo, temveč odločuje po lastni volji. To se pravi: po mnenju klerikalcev sme deželni zbor storiti kar hoče in teptati tudi postave kakor hoče. To pa je velika zmota. Tudi deželni zbor se mora držati postave in če bi hotel postavo kršiti bi bil čisto gotovo raz-puščen. Razsodba državnega sodišča se vpira na veljavne zakone in ker so vsi vladni funkoijonarji prisegli, da bodo v vsem delali po zakonu, se bo vlada v slučaju novih volitev morala ravnati po razsodbi državnega sodišča. Čemu pa imamo državno sodišče, če bi smela vlada njegove razsodbe zaničevati in prez rati. Vlada se bo torej morala ravnati po tej razsodbi pri razpisu volitev in pri volitvi sami. In deželni zbor? v 3 bo hotel in mogel svojo moč zlorabiti, Če bo hotel kršiti postavo, bo lahko dotično volitev razveljavil — as tem ne bo ničesar dosegel. Vlada mora tak deželni zbor razpustiti, ki vedoma in namenoma krši postavo. Dokler živimo v pravni državi, ne sme vlada trpeti nobenega takega kršenja postave. Sioer pa deželni zbor sploh ne bo prišel do tega kršenja postave — to klerikalcem lahko že danes garantiramo. Dokler bodo veljale sedanje postave za volitev v dež. zbor, dotlej se bo tudi spoštovala na teh postavah sloneča razsodba državnega sodišča. Eno pa deželni zbor lahko sklene, seveda če bo mogel. Sklene namreč lahko preme m b o postave. Tem potom more doseči vse, kar hoče — Če ima namreč zadostno moč, z nasilstvom kakor ga obeta „Siovenec" pa ne bo dosegel ničesar. Zanimiv le pa je .Slovencev" izbruh vendar. Is Mp njega se namreč vidi, s kako strastjo K skušajo k 1 e r i k a 1 o i spraviti Ki meščanstvo ob svoje zastop- l> stvo v dež. zboru; tisto meščan- E, stvo, ki plačuje skoro dve tretjini K vseh deželnih doklad. — Ali slovenščina ni več de- m telol Jezik na Štajerske«? Piše m se nam iz Cilja dne 1. maroa t. 1: K Vodstvo okoliške šole v Celju odpo- Id slalo je te dni priporočen list rav- n nateljstvu c. kr. obrtne Šole v Gradou Eden učiteljev deške okr. li Šole celjske prosil je namreč ea spre- It jem v risarski teiaj, ki bode letos K na imenovanem graškem zavodu. S sve , je bila prošnja slovensko spisana in li istotako po šolskem vodstvu slovensko h opremljena. — A glej! Čez dva dni 13 dojde pošiljate7 nazaj s stereotipno K opazko ravnateljstva: „\Vird nicht le angenommen, \\eil hier- If lim t lic h unvorstlindlioh!" Ta K je pa ies lepa! Tedaj državni zavod na Štajerskem, kjer je dobra tre- K tjina prebivalstva slovenska, M je zavrnil uradno pošiljatev zgolj iz ] razloga, ker ie bila tista slovensko koncipirani I Državni zavod, ki je 1 vendar na Štajerskem tudi nam < Slovencem namenjen, pa tako i zapostavlja naš jezik! To je narav- i nost nesramno! — Mi opozarjamo na to dejstvo naše poslance ter zahtevamo, da tozodevno ukrenejo sveje. Dokazila na razpolsgo. — Slovenski kandtdatfe za de želnozborske volitve na Koroškem so sledeči: V kmečkih skupinah: 1 Veli k o v e c Dobrlavas : grebinjski župan g. Fi. E lersdorfer v Ravžu; 2. Plibork-Železnakapl ja : gospod Fr. Grafenauer, drž. poslanec in posestnik na Brdu, event. gosp. Val. Podgorc v Celovcu; 3 Beljak-Pa -ternion-Rožek: g Jan. Vošpemik, posestnik v Zg Jezercih pri Vrbi; 4 Trbiž-Podklošter: g. Josip Škrbina, p. d. Kazin, pose^tnia ia živinozdravnik v Hudih Dolih uri Vratah. — V splošni skupini: 5 Celovec • Ve likovec, Dobrlavas, Pliberk in Železnakaplja: gospod Fr. Grafenauer, drž. poslanec in posestnik na Brdu. — Volilne liste za volitev v mestni svet tržaški so razpoložene v javen vpogled od 8 susoa d ■ 18. malega travna vsak dan od 8 dopoidae I do 3 popoldne (ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoldne) — Is Šolske Službe. Okrajui I šolski svet v Krškem je imenoval gdč. Ivana Mesec za provizcr>čno učiteljico in šolsko voditeljico v čer-neČi vasi. — Iz postne službe Absolviran srednješolec I Oblak je dodeljen I kot poštni praktikant ljubljanski pesti. — Poštni asistent Hugon Ferlinc je premeščen iz Ptuja v Maribor. — Poštarica v Podčetrtku Roža Wester je imenovana za postarico II razreda 2. stop. v Pristovi. Iz pisarne slovenskega gle* I daliŠĆa. Danes v torek se poje zadnjič opereta „Masco t te" (srečono-sna vila); ob enem poje zadnjič g. H es s, ki odide v Prago. — V p **-tek se pojeta operi „Cavalleria rusticanau in „Pagliacoi" za nt-par : — v n'edeljo pop. se igra igro- I kaz, zvečer se poje opereta. — Drnm sko osobje pripravlja Bourgetov Car« ryjev igrokaz „Razporoka," operno pa čajkovskega opero „E vgen i j On-jegin. Operetno os jbje pripravlja Supp«' evo opereto „Dona Juanni-tta." i Radogol Občinski zastop de želnega stolnega mesta Ljubljane jd I dovolil dijaškemu podpornemu dru štvu „R*dogoj" za leto 1909 700 K, I obČioskt zastop mestne občiue Kranj pa 100 K podpore Živele zavedae slovenske občine! G notar in deželni poslanec Ivan Plantan, dolgoletni redni član in odbornik „R*dogojau, je postal ustanovnik z ustanovnino 100 K ter je po?rh še društvu na- I klonil r>0 K podpore. Vsem darovalcem iskrena hvala! Za narodni sklad. Vsled zgubljene stave izročila sta gg. dr. A uto u Svigelj in Alojzij Vernik za narodni sklad vsak po 10 K, kateri vcoti je pridejal tudi zmagovalec g. defcelui I poslaueo Josip T ur k svoj obnlus v znesku 10 K. Živeli! Mesto venca umrlemu načelniku „drsaiiškega odbora" gosp. odvetniku dr. Albinu Kapusu darovali so člani tega odbora za „družbo Sv. C-rila in Metoda" 3 7 kron. Prijatelji rajnega gosp. dr* Albina Kapusa darovali so prebitek na njegovo krsto položenega venca v znesku 23 K v nabiralnik družbe Sv. Cirila in Metoda pri „Roži". „Radogoltt" je daroval župan Hribar mesto venca na grob gospe Marije Vin diše ve 25 K. „Ruski kružok" ima danes ob 8 zvečer svoj občni zbor v srebrni dvorani hotela „Union". Odbor poaiva Člane, naj se v čm največjem Številu udeleže občnega zbora, ki je sklepčen samo, ako je navzočih vsaj tretjina vseh članov. ■ „Slovenski Branik" prijavlja ■odprto pismo dr. V. Krisperjn kot Ip-edsedn ku rNaše straže", naj skliče |0bčni zbor kateremu bodi naloga, |jZvoliti nov delaven odbor. Jeseni je ■■pilo deset let, kar se je ustanovila I >'aša straža", spi pa že devet in pol ■leta- I Sokolova maškara da. Vse one, l^i imajo račune za Sokolovo maika-|rado vljudno prosimo, da jih do 10. |t. d-predlože, ker se na kasneje došle |pe bode oziralo. — Odbor Ijubljao-likega Sokola. I Ljubljanski športni klub vabi I ga plesni večer, katerega priredi dne k marca 1909 v veliki (ne kakor |je bilo naznanjeno v mali) dvorani a N&rodnega doma". Začetek ob polu 9. Ijvečer. Sodeluje „Slovenska Pilhar-Imonija". Toaleta športna ali soiree. ■Pa se izogne neljubim pomotam, ki I;? dogajajo pri razpošiljanju vabil, Idopcslala so se vabila samo članom. ■Odbor pa vljudno vabi vse prijatelje ■ športa na ta plesni večer. I Roditeljski sestanek na II. drli* vni gimnaziji V soboto zvečer se I je vršil v telovadnici II državne gi-Imaazije tretji letošnji roditeljski se-Istanek. Zaradi slabega vremene ude-Iježba ni bila velika, kakor pri prvih I dveh sestankih, a vzlic temu še prav I Številna. Navzoče je pozdravil gospod ■ svetnik dr. Bezjak in potem je I predaval g. dr. G vi d on Saj o vic o j vzgojnem vplivu opazovanja narave, ■ čitanju te neizmerne , neizčrpljive ■ rečne knjige, katera nudi le tiste mu I užitek vsega svojega čara, kdor jo z I zanimanjem Čita. Namen sole je dobro [vplivati na vzgoj čustvovanja in srca, lin edino najprimernejših šolskih pred-I metov v ta namen je naravoslovje, I ki naj uči mladino opazovati naravo. Koliko da n. pr. razmiŠljavati boj za k ostanek, za katerega je opremila narava svoja bitja z najrazličnejšimi sredstvi. Kaka velikanska razlika je med živalmi, ki se hranijo z mesom, in onimi, ki se hranijo z rastlinsko nrano. Proti zasledovalcem je živalstvu eno najvažnejših obrambnih sredstev I varovalna, simpatična barva Poljski jzajeo je prsteno rjav, da ga ni razločiti od prsti v razoru, planinski pa je poleti skalnato siv, pozimi pa snežno bel. Tako je izpremenljiva barva tudi pri pticah, n. pr. pri jerebu, kačah, belouški, da, celo pri ribah. Na severu imajo živali svetlo, na jugu temno, v puščavi peščeno-rjavo barvo. Je pa še drug način prilagodenja živalstva okolici, emi krija ah" opičje prilagodenje. Pred kratkim so našli ob Krki velike „gade", ki so se pa izkazali kot nestrupene kače, ki so se v barvi prilagodile ^nočnejšemu gadu. Tako je tudi pri metuljih, ki so podobni čebeli, osi cmrlju. „Sohi plot" je kobilica, ki je popolnoma podobna trhli vejici, „živi list" pa zelenemu peresu. „Kresnica" ima v obrambo svojo „lučko", in njeni zasledovalci se je izogibajo, boječ se, da ne bi se opekli. Čim manj drugih obrambnih sredstev ima žival, tembolj skrbi za skrivališče. Močna ujeda ne napravIja umetnih gnezd, mali tiči pevci pa zelo skrbe zanje. Pri prehranitvi opažamo, da se živali, ki v zimskem času ne dobe dovolj hrane, ali preselijo, ali pa zaspe. Kciiko da torej opaževati narava. Treba je torej navajati mladino na to. da opazuje in izpozaava naravo. Poleg tega pa je treba dobrih naravoslovnih knj g. Saj imamo Slovenci svojega Erjavca, na katerega smo lahko ponosni. Poleg njegovih spisov naj Čita mladina dobre naravoslovne spise v dragih jezikih. To čitanje jo bo vnelo za opazovanje narave. Mladina zahteva dela, mora delati, sicer je mrtva, će pa ji damo primerno delo, jo mnogokrat odvrnemo od slabih potov. Odprimo torej mladini knjigo narave in učimo jo Čitati v njej. Gosp. svetnik dr. Bezjak se je zahvalil predavatelju za njegovo zanimivo in poučno predavanje ter zaključil roditeljski večer, naznanivši, da se prihodnji tak večer priredi najbrž meseca marca. Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo v soboto zvečer v Perlesovi restavraciji v Prešernovih ulicah pod predsedstvom g. 0. Planinca svoj letošnji redni občni zbor. Iz odborovega poročila o društvenem delovanju posnemamo, da je imelo društvo v pretočenem letu sa občni zbor in da je rešil odbor čustvene zadeve v 13 sejah. Od 34 °dboiu došlih prošenj za podpore je bilo za prosilce rešenih 31 ugodno in ^i neugodno. Dne 20. decembra je priredilo društvo običajno božiČnico, & je kakor prednice, popolnoma dosegla svoj namen. Med letom sta odmrla društvu Člana A'ojzij Koprivni-kar in Rudolf Lunder. Dne 31. dec. 1908 je štelo društvo 163 članov, in sicer v Ljubljani 140 ter po deželi 23. Računski zaključek izkaznje 967 K $ v dohodkov in 794 K 14 v stroškov, kdaj 173 K 75 v prebitka, s katerim Je društveno premoženje naraslo kon-cem minulega leta na 2522 K 14 v. — ^dstopivšemu odborn se je podelil *bsolutorij in se izrekla vsem društvenim dobrotnikom zahvala. — V od-bc* za leto 1909 so bili voljeni z vzklikom tile gospodje: O Planino predsednikom, I. Komar po d pred sednikom, P. Je loč ni k, zapisnikarjem, A. Strekelj blagajnikom, Dražil in F. Krašovio odbornikoma, I. Lampič in A. Volek namestnikoma ter S. Lehpamer in M. Popovič pregled, računov. V Postotni je umrl danes ponoči g Anton Ditrioh, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil vrl narodnjak in zvest pristaš narodnonapredne stranke. Med svojimi stanovskimi tovariši je užival velik ugled, aato so ga izvolili tudi v trgovsko in obrtniško zbornioo, katere član je bil dolgo vrsto let. Postojna je s smrtjo Di-trioha izgubila enega svojih najuglednejših občanov, narodnonapredna stranka pa enega najzanesljivejših svojih pri s baše v na Notranjskem. Pogreb bo jutri v sredo ob 4. Bodi vrlemu možu blag spomin! i. rodni občni zbor logaškega „Sokola" se je vršil v nedeljo, dne 28. svečana ob 4 popoludne v gostilni br Frana Hladnika Iz ta'niškega poročila posnemamo sledeče: Društvo šteje 64 Članov, izmed katerih je 11 ustanovnikov. Med letom je preminul vrli br. Vmko Virant, katerega so spremenili bratje korporativno k zadnjemu počitku. Društvo kolekuje vsa pisma z narodaim kolkom ter vzdržuje in vodi javno ljudsko knjižnico in čitalnico v Dol. Logatcu. NajveČ koj'g so darovali: gdČ. Mirni Tollazzijeva. ga. Pepi Sioherlova, g. vr. E -nest Mayer ter Jakob Cempre. DrnAtvo se )e udeležilo 12 julija I zleta notranjskih sokolski društev d Logatcu, 1. septembra otvoritve Sokolskega doma v Žireh in 20 sep. pogreba nedolžnih žrtev v Ljubljani. 31. deoembra je priredilo v vsakem oziru krasno uspeli Silvestrov večer z javno telovadbo, petjem, tamburanjem, gledališko predstavo in plesom. Odbor je imel devet sej. Blagajna izkazuje 13 K 4 v prebitka, skupno premoženje pa znaša 1061 K 64 vin. Članstvo je imelo v 1.1908 od 1. maja 96 telovadnih ur, v katerih je telovadilo povprečno 8 telovadcev vsako uro (naiveč 14, najmanj 4), naraščaj pa 107 ur, v katerih je telovadilo poprečno 12 dečkov (uajveč 18, najmanj 6) — Telovadci so sodelovali 12. julija pri prostih vajah in z eno vrsto oroda, 1. septembra pri prostih V8jah v Žireh, na Silvestrov večer pa se je vršil v salonu hotela „Kramar" prvi samostojni nastop članstva in naraščaja, ki sta izvajala proste vaje (naraščaj s palicami) ter skupine. Odboru se je na predlog računskega preglednika br. Bajca izrekel absolu-torij z zahvalo. Novi odbor je bil izvoljen in se je takoj po občnem zboru sestavil sledeče: starosta: Fr. Hodnik, podstarosta: Fran Hodnik, načelnik: Tomo Tollazzi, tajnik: Anton Verbič, blagajnik: Josip Tollazzi, orodiar: Ivan Šebenik, odborniki: Ivan R har, Mijo G-ostisa, Mirko Zavrtnik, Josip Josip Grosar, Ivan Jerina. Za preglednike računov sta izvoljena: Anton Baje in Fran KorenČan; namestnika: Gustav Aulley in Fran Rupar. Kot odposlanca na občni zbor „S. S. Z." sta določena: Fran Hodnik in Josip Tollazzi, njujin namestnik: Mijo Gro-stiša. Na predlog živinozdravnika brata Majdiča se je zvišala članarina podpornih Članov za 40 h ter se je naložilo odboru, da ukrene potrebne korake radi zgradbe lastne telovadnice. Na zdar! Iz podzemeljskega kraljestva. Včeraj so se vršila v večji družbi nova raziskovanja velikih nabiralnikov virja Krke: „ZatoČnih jam" v Radenjski dolini. Pri tej priliki so se jame na več krajih fotografirale. O uspehih teh novih raziskovanj poročamo prihodnjič. Tu bodi le se omenjeno, da treba naša članka o Radenjski dolini glede nekaterih tiskovnih, ozir. pisovnih pogreškov popraviti in sicer: Namesto „Ludenska", ali tudi „LuČenska dolina", pravilno: „Luška dolina"; namesto „Radna" (vas in potok), pravilno: „Raćna"; namesto „Suha Krajika", pravilno: „Suha Krajina" itd. Vsekakor je čudno, odkod ime „Radenjska dolina", „RadenjČani", dočim se obe vasi i a potok imenujeta „R a č n a". Najdeno truplo- Pri Radovljici so našli dne 6. m. m. truplo nekega, do sedaj Še neznanega človeka, ki je prejšnji dan po okolici beračil. Na-vedenec je okoli 50 let star, bolj velikega, vitkega stasa in črnih las in brk. Kjer ga pogrešajo, naj naznanijo orožništvu v Radovljici. Slovanska čitalnica ter Bralno in pevsko društvo v Mariboru priredita v nedeljo, 7. t. m. v „Nar. domu" predstavo „Desetega brata". Prekmurski Slovenci so v zadnjem času pokupili v radgonskem okraju na Štajerskem 89 posestev. Nemoi se že tresejo, kaj da bo z Radgono. Okrajni gozdar na Ljubnem Bogomir Grill je premeščen v Radgono. Potres« V nedeljo okrog 11. ure so Čutili po oelej Zg. Štajerski lahke potresne sunke. Najhujši so bili v Lubnem in okolici. Ustavljen Je vos železniški promet sa nedoločen čas na progah Beljak -Ponteba, Beljak-Po -droščica in Celoveo-Jesenioe-Trat Veliko pomanjkanje vodo je nastalo v Sežani, kjer so se izpraznili vsi vodnjaki. Ljudje hodijo po njo v oddaljeno Opčino ali pa prevrevajo umazano luž nato vodo. Zupančičev večer priredi 5. marca v prostorih „Lehrerhausa" na Dunaju slov. akad. društvo „Slovenija". O Zupančiču bo predaval dr. Prijatelj. Drultvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, 7 maroa v dvorani Lehrerhausverein v VIII okraju (Lin geg 20, Josefig. 12) zabavni večer z godbo, petjem in prosto zabavo. »Podpornemu društvu za slo vensko vlsokošoleo na Dunaju" so naravnost poslali: 100 K: si. Posojilnica v Mariboru, 50 K: si. Posojilnica v Ribnici, 30 K: Dr. Stanko Lipajne, odvetnik na Dunaju, po 20 K: Dr. Jani?o Babmk. c. kr. dvorni svetnik na D a naju, Franc Kušar v Mengšu, po 10 K: Josip Bihoveo, inspektor državno žel, družbe, Franc Gogala, c kr. rač. ravnatelj, Dr. Fr. Kartin, zobozdravnik, Karel Luter-schek, o. in kr. vojaški oskr. upravitelj v. p. vji na Dunaju, Dr. Valentin Kušar v Ljubljani, Alojz Štrekelj v Komnu in Dr. Anton Švigelj, advo kat v Ljubljani; po (i K: Rajko Pe-rušek, o. kr. prof. v Ljubljani in Jakob Volk. uradnik na Dunaja; po 5 K; Ivan Gričar, Ivan Mejač, Viktor Rohrmann, Andrej Šarabon, trgovec, vsi v Ljubljani in V. Kovačič, gostilničar na Dunaju; po 4 K: L Sohwentner v Ljubljani, po 3 K: Val. Kopitar, uprav. „Slov. Nar." v Lju bljani in Valentin Stergar, c. in kr. voj. višji rač. svetnik na Dunaju; in po 2 K: Bogdan Kobal, o kr. dež. sod. svetnik na Vrhniki in Ivan Rozman, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Darove sprejema in izkazajeblagajniklvanLuzar, nadrevident juž. žel. v p. Dunaj, M/3 Reisnerstrasse 27 Stavka gostilničarjev in ka-vamarjev V Varaždinu na Hrvatskem je napovedalo 84 gostilničarje r in 5kavarnarjev popolno stavbo radi previsokih občinskih už.tninskih do klad. Sklecjeoo je, da traja stavka do 8 sušca, če ne pomore, potem jo podabšajo. Modni stlon prej Benediktove trgovine je. fcskor smo že DoroČali, kupila gospa M Sedej - Strnad in otvori to samostojno trgovino v soboto. Gospa M Sedej - Str nad je bila pri Benediktovi tvrdki 12 let in je v vseh modnih stvareh vsestransko izvežbana, kakor je itak znano občinstvu. Govorica, da tiči za g. M. Sedej Strnad trgovec Benedikt je zlobna izmišljotina. Njegov modni salon je g. M Sedej • Srrnad kupila in je zdaj njena last. Tudi je čisto gotovo da bi me stna kot lastnica h še ne dovolila da bi se kaj nekorektnega vprizorilo. Trgovina bo narodna in bodi torej slovenskemu občinstvu toplo priporočena. Letošnja zima nas je obdarila z neljubo debelo sneženo odejo. Vsled velikega snega, kolikor ga ni že bilo dolgo v Ljubljani je jako oviran ves promet po mestu, vkljub vstrajnemu odstranjevanju. Cestna železnica ima velike težkoče in le počasi vozi kar ji napravi zamude. Eiako se godi tudi železnicam, kljub njihovim izvrstnim sneženim plugom. Popoldne se je vendar vreme obrnilo in čutiti je nenavadno gorak jug, ki bo spravil kupe z mesta, toda prinesel po vodenj. Ogenj na Bleiweisovi cesti je dokazal, da je sedanja ureditev odva-žanja pepela potrebna reforme. Po drugih mestih imajo na dvorišču betonirane jame za pepel. Ali bi se ne dalo to vpeljati tudi v Ljubljani? Nadaljni nedostatek se je opazil glede gasilnih priprav v hiši. Očividci trdijo, da bi bili sami v začetku pogasili ogenj, ako bi imeli le kako majhno brizgalnioo, ki bi nesla vodo višje nego more človek vliti vodo iz vrča ali škafa. Na ti dve stvari opozarjamo s tem varnostne organe in hišne posestnike ! Pri nedeljskem požaru na Blei-weisovi cesti pogorelo je stranki, delavcu Ivanu Novaku vse imetje, rešili so si samo življenje. Ker je omenjena rodbina vsled požara popolnoma obubožala in se nahaja v največji skrajni bedi v tej zimi in mrazu, se apeluje na usmiljena srca, da tej nesrečni rodbini priskočijo na pomoč. Novak stanuje sedaj na Poljanski cesti v dr. G alati j a hiši. Poskusen samomor. Včeraj popoldne se je v svojem stanovanju na Dunajski cesti št. 6 v samomorilnem namenu ustrelil samski strojni ključavničarski pomočnik Cankar, rojen 1. 1891 v Pulju ter pristojen na Vrhniko. Zadel se je pod desno stran prsi, a ostal je še pri življenju. Na lioe mesta do Šli zdravnik g. ar. De-meter Bleiweis vitez TrsteniŠki ga je za prvo pomoč* za silo obvezal ter odredil, da so ga z reš lnim vozom prepeljali v dež. bolnico. Neznano kam v svet je odšel 171etni trgovski vajenec iz Herzog-walda na Moravskom Rajko Lichovin ia sicer zaradi hišnih prepirov. Po-grešanec je za svojo starost primerno velik in je oblečen v temno obleko. V Ameriko jo je hotel danes odkuriti Ferdinand Gospodaric iz krškega okraja, še predno je pokusil vojaški kruh, a mu je na južnem kolodvoru sluŽbojoČi nadstražnik Večerin še pravočasno preprečil nakano in ga 0 d vedel v zapor. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 93 S'ovencev, 170 Macedonoev in 182 Hrvatov, 11 gubljeno in najdeno. Dijak Ciril Zupančič je našel srednjo vsoto denarja. — Delavec Ignacij Žitnik je našel črno, ročno torbico. — Delavec Ignacij Šemrov je našel dva zavitka denarja Vse se dobi nazaj na magistratu. „Slovenska Filharmonija11 kon-oertuje jutri zvečer v kavarni „Evropa". Začetek ob 9 zvečer. Vstop prost. Javna dražba lesene podzidane hiše v Grabrovcu na Dolenjskem z gospodarskimi poslopji, parcelami raz nih kulturnih vrst živine i. dr. se vrši 5. sušca dop. ob 9. uri pri sodniji v Novem mestu. Določena vrednost znaša 5509 K 42 v, najmanjši ponudek pa 3672 K 95 v. Drobne novice. — Konec turškega bojkota. Kakor zatrjujejo v Trst došla poročila iz Solunu, Mitrovice, Janino in dru-ffih turških most, je bojkot avstro-ojrrskejra blaga vsled sklenjenega sporazuma med Turčijo in Avstro-() povsodi ponehal. — Jubilej pruskega vojnega ministrstva. Prusko vojno ministrstvo je včeraj slavilo lOOletnieo svojega obstanka. Slavnosti se je udeležil cesar Viljem, ki je pri tej priliki seveda tudi — govoril. — Sandanski v Carigradu. Načelnik bolgarskih vstaskih čet v Makedoniji, Sandanski, na čigar glavo je svoječasno turška vlada razpisala 1 (KM) funtov, biva sedaj v Carigrada kot gost MladoturkoV. Pogaja se z vlado radi ustanovitve bolgarskih šol v sandžaku Sere*. — - Kazpust splošne zdravniške organizacije v Sleziji je izrekla on-dotna deželna vlada,ker ni hotela organizacija preklicati bojkofa, proglašenega Čez tovarno za sodo, katere posestnik je — deželni glavar šlezijski grof Larisoh! Organizacije, pozor 1 — Princ Kuni, japonski prestolonaslednik, kateri je na obisku na Dunaju, gre te dni v Budapešto, in od tod na Balkan, kjer namerava prepotovati v svrho proučevanja vse balkanske države. — Snežni zameti v Turčiji. Na progi med Zofijo in Carigradom je obtičalo vsled velikih sneženih žametov več vlakov, med njimi tudi ori-jentni ekspresni vlak, čigar stroj je zdrsnil s tira. — Zastrupilo se je 15 političnih ruskih izgnancev, kateri so bili vsled poskušenega bega iz Irkutska na smrt obsojeni. — Eden je umrl, 4 so v smrtni nevarnosti, ostale so rešili. Vojno sodišče jih je nato oprostilo smrtne kazni. — Morilec žensk v Berolinu. Napadi na ženske v Herolinu so ponehali. Zaprli so namreč glavnega napadalca nekega 23Ietnega H. Schroderja, brezposelnega trgovskega potnika. — Demonstracija Srbov in Cr-nosroreev v Carigradu. Pri predstavi '»Die lustige Wiiwe« v Carigrada so vprizorili navzoči Srbi in Crnogorci bajno demonstracijo ter zagrozili med klici: »Ta opereta nas žali!« Živela Srbija! Živela Crnagoral, da bodo v slučaju da se igra nadaljuje, streljali. Predstava se je odložila, zaprtih je bilo kakih 30 oseb med njimi tudi več uslužbencev francoskega in ruskega poslaništva.. — Stara pravda- V Vraz pri Pisku na Češkem je prišel sodni slnga z orožniki, da bi kmetom odvzel 2 njivi, katere je sodišče pripoznalo knezu Lobkovieu. Kmetje pa, kateri imajo stara pisma, ki dokazujejo njihovo last, so se zbrali in odločno uprli. Orožniki so uvideli, da bi le z bajoneti in krogljami kaj opravili in brzojavno vprašali, če hočejo razlastitev izvršiti, na kar je oblast razlastitev preložila. — Kri al le zastrupila 16letu« hčerka nekega nemškega trgovca v Kahiri pri rezanju kurjih očes ter je v kratkem umrla. Ko je njena strežnica, jako udano dekle, o tem zve dela, prerezala si je vsled žalosti srčne žile in izkrvavela. — Zadnji Mehikanec. V Law stone v Ameriki je umrl v visoki starosti zadnji Mehikanec, potomeo rodu Apahov. — Vlak le padel v 100 m globoko brezno pri Bio Bamba (Equa-dor), ker se je tir pokvaril. Vozovi so se razbili, 25 ljudi je bilo mrtvih, 40 jako težko raujunih. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Tat iz navade. Anton Kohec, !W> let star, pristojen v Veliko vas, krojač brez stalnega bivališča, je delo-mržen človek in potepuh, }K>lejr tega pa še tat. Bil je zaradi tega delikta že desetkrat kaznovan in je svojo zadnjo kazen ost m mesecev težke ječe letos začetkom januarja prestal. Dne 11. januarja je prišel po odgonii v Lukovico, odkoder je šel v Trzin. Tu se ^a je usmilila Marijana U št ar, služkinja pri Domeuiku Janežu, katero je Kohec prosil prenočišča. Odstopila mu je SVOJO kamro. Kohec jo je zjutraj naglo odkuril, a se ni mogel vzdržati da bi ne izmaknil iz krila svoje dobrotniee denarnico i vsebino lb* K. - Obdolženec, ki ničesar ne taji, je bil vsled krivdoreka porotnikov obsojen na 3 leta težke ječe, po prestani kazni pa v prisilno delavnico. Telefonsko in brzojavnu poročila. Mobilizacija v Rusiji. Lvov, 2, marca. »Dziennik Pol-Etki« javlja iz Poduoloczvske: Iz najzanesljivejšega vira se je izvedelo, da je bilo v okrožju divizije (Ionskih kozakov (Zainošee) in v okrožju 11. konjeniške divizije (Dobno) že pred enim mesecem vse pripravljeno za mobilizacijo. Takisto se je ugotovilo, fi • 10 11 „ „ „ 40 - '5 -25 „ „ „ 50' 2 ia Plefne preaajene 1« 00 Ioetne sadike 1000 kosov Ko da K 2 — a in Blatne r>resai*ne 1000 kisov K 2« — do K »5'— 2 miljona divjakov jablan in hrušk, m vietni 1000 kosov K 10— do K 50— kakor tadi vse drugo vtfZdno in grmovno, sadno, It'pot i I bu ia drevored no drevje Ilimtr. glavni <>enovnik na želio grafu. Grofa 2lge Battt yanyla graščinska uprava Csendlak pri Radgoni. n »« dve letne sadike 50 cm vis., 1-fO-80 „ , 4-tri letne sadik-i 5 — 100 cm vis , 10C—ifO „ „ 1*0- 00 „ „ 5 00 250 „ „ -5 mm deb. M Še neka] 593 II t ■ Hedvika Ditrich naznanja pre-tužnega srca v svojem ter v imenu svojih otrok in sorodnikov žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. oče in stric, gospod Anton Ditrich trgovec In posestnik danes ob polu 2. ponoči po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v starosti 57 let mirno preminil. 944 Pogreb dragega rajnika se vrši V sredo, dne 3. marca t. 1 ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Postojni na ondotno farno pokopal šče. Bodi mu blag spomin! V Postojni, 2. marca 1909. vinskih paF" sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600 700, 800 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-- m emi ceni tvrdka- M. Rosner in drug veleiganjarna s*dja v LJubljani poteg Koslerleve pivovarno. Trgovsko hiša i goatilno Ia trafiko, na dobrem prostoru, ao proda takoj pod ugodnimi pogoji. 877-3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda", Službo vratarja ali plačilnega slnge v kakem hotelu, iftče aa to zelo sposobna eseba. 872 3 Naslov v uprav. nSlov. Naroda". Proda ae dobro vpeljana i trgovino z mešanim blagom. 925 2 Naslov pove uprav. „Slov. Nar.u SUKNAI In modno 749 7 btaso zo obleke priporoča firma Karel Kocian tvornico za sukno v Humpolcu na Češkem. Tvorničke cene. Vzorci franko. I. kranjski perotninarski zouod v Zgornji Šiški nad ljubljeno sprejme v stalno službo Zahvata. 939 Ob prebridki izgubi iskreno ljubljenega soproga in nepozaonega očeta, gospoda dr. Albina Kapusa odvetnika izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, za častno in obilno spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi si. društvu „Sokol" v Ljubljani ter vsem darovalcem krasnih vencev najtoplejšo zahvalo. Olga Sr. Kapusova roj. (jalle. pcrotfilnskcifl strežeja, in sicer: veščega v pravilni vzgoji i a opravi mlade perotnine kakor tadi v umetnem valenju itd. A ta 1 s 1*1 4 f veščega v pravilnem opitanju (pro- Opltolca in Klmrci perotnine, ^^^^s^^ Pcgoji: popolno znanje svoje stroke, pridnost in poštenost. Službo je nastopiti prvemu 1 aprila 1909« drogemn 15 aprila 1909 ter je tozadevne ponudbe, opremljene z izpričevati (ako mogoče tudi s sliko) vposlati Bajka snele do 15. marca ozir. 1. aprila 1909 — O t en Jeni prosilci slovenske ozir. slovanske narodnost, katerih soproga lahko pomaga pri poslu, imajo prednost. Plača po dogovoru — mesečna. Stanovanje (2 sobi in kuhinja), drva in luč prosto Istotam se sprejme v akordu s 15 majem 1909, 2— 3 svoje stroke ve^če opukar.ee, nadalje s 1. aprilom 1909 2—3 močno hlapce in 2—3 močne dekle ter zanesljivega nočnega Čuvaja. — Stanovanje in hrana prosto, plača mesečna po dogovoru. Pogoji: Pridnost, poštenost, treznost in vestnost. — Ponudbe z izpričevali itd., je poslati na|manj 14 dni prej pred nastopom službe. 940 Gostilna prav dobro idoČa, zraven tvornice v večjem kraju, se iz proste roke proda na Spodnjem Štajerskem. Več pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 937—1 Jutri, v sredo, 3. moren k Vinski T 1 KONCERT Slov. Filharmonije. Začetek ob 9. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi A. Touejc 94) sejem* > „ v Ormoža. E sS Kmetijska podružnico o Ormožu n priredi 94i i ^ v četrtek, 11. marca 1.1. ob poln 11. dopoldne ^ v dvorani gostilne g. Škorčiča ^ iS mi\ sejem orišMiiršlil m i 5*] Ponujala se bodo Izborna vino le Iz ormoško-l utomerShega ohralo. Saj ^ZZZZZZZZZZZZZZZJrV 2 krojaška pomočnika sprejme takoj Fr. Cadet, Jesenice« rutine na Borenjakcm. 9i7 2 Enjifovsdja-korespoadent a večletno prakso v raznovrstnih večjih podjetjih, teli promonltl SlulbO. 718 2 Ponudbe pod nkoJlgovodJa V. M 11 na uprav. „Slov. Naroda". Absolvlranega jurista ali takega iz viljih semestrov, ki je že služboval v kaki pisarni, event. mladega konclpljenta z nekoliko notarske prakse, išče odvetniška pisarna na deželi. Strojepisoi-stenografi. imajo prednost. 942 Ponudbe pod „Jurist" na uprav. MSlov. Narodau. -ProdSL se 120 hektolitrov izvrstneg Tina Za šport in promet. Zaloga koles puch, (Stvria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. 3zposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila 360 19 solidno m ceno. Karel Čamernik £jlubjana, Dunajska cestašt. 9. rdečega in belega po zelo ugodni c«c ter se kupoi vabijo za četrtek, 4 marc 1909 ker se tisti dan ob 10. predpoldo prične ta prodaja. 907^ Zapuščina umrlega Ivana M* luaa, Sailca fttev. 28, Blsiljaai Laški kurzi. Podpisani vljudno naznanjam, otvorim takoj V postu, oziroma L marcem t 1 nove loške Kur« od 9. do 12 ure dopoldne In 1. de 10 uro zvečer. Honorar pri skupnih kureih znasft mesečno 3 K, za posamezne osebe 7 K mesečno. 837 ] Anton Šibenik gosposke ulice stav. 4, parter, desO0 Prva in edina slovenska modna trgovina za gospode UuNlana, Mestni h) 19, se slavnemu občinstvu za nakup zimskega blaga najtopleje priporoča. -Zaloga velikanska - Cene brez konkurence! državne £*leznlc&0 Izvleček iz vodnega reda. 'aljavan od 1. oktobra 1908 lesa. mhoA Ia ^a^isa |a&. zaLi /'OS -i jtraj- Osebni vlak v smeri: Tržič, jesen icej Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, t a^lSTrat ckr.drž. žeU Beljak čez Po-dro^jco, Caiovoe , Prago. 7-07 utraj. Osebni riak r smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-26 ^eapeldr.o. Osebni vlak v smeri: Stanke Beljak, (čezPodrož&co)Celovec, 1*38 »otipoiffno. Osebni viak v smeri: Tržič, ja*enice, Trbiž, Beljak juž. žet., Gorico dri. sel., Trs drž. a«U Beljak, (čez Podožčico) Celovec •05 p*;»«idno. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevja. B'-so i»ap*ldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel, Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. Praga. r-io iveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, itoćollcvo, Straža-Toplice, Kočevja. r-35 zveOer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbža, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ^ragfte o-«so }§9n»dt. Osebni vlak v smeri: le-»niče, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. isi., Trst drž. icf. Beljak juž. žeL, (čez Fsdrožčico). 9d&oa b I»ialtlla&e drl. kolodvori /•28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, t-oo >H*pc»ari«. Osebni vlak v Kamnik 7-iO zveder. Osebni vlak v Kamnik OaOO |i»n*OI, Osebni vlak v Kamnik. (Sasn-ob nadaljal« in praanikli. do 31. oktobra.) Frtaea v LSaaiiaso ;«z. zaL: 0-5« zjutraj. Osebni v!sk iz Beljaki iy SOL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržič. 8«34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, 5trn^ Toplic, Rudoltovegs, Grosupija, 11-22 »red|»«idne. Osebni vlak ia Pran Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podroic in Trbiž, Gorice dri. žeL. Jesenic. Tržidi 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočr- i Straža-Toplic, Rudolfovega, Grosuplia, p«p«iđno. Osetni vlak Ia Pf'iv; juž. žel., Trbiža, Celovca, Bbl/a>>a Podrožčico) Gorico drž. aeL, Trsu fri žel. Jesenic, Tržiča. O-OO zvečer. Oseb. vlak iz P*aj o, CoiOf u. Beljaka (čez Podrožčico) /eacnlc. 8*37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Str tis Toplic, atudoltovega, Grosupija, 8--SG zveoer. Osebni viak iz B šljaka jnf. žeL Trbiža, Celovca, Beljaka (čez rožčico) Trsu dri. žeL Goiico drž. to!« Jesenic, Tržiča. U-OO ponoOl. Osebni vlak ia Trbiža, O lovca, Beljaka (čez Podrožčico) 7«a drž. zel. Gorico drž. ieL, Jesenic. Prihod v Ljubltaco drt. kolodvori 0-40 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnlkx IO-0O predpoldno. Osebni vlak ia Ka^c • 010 zvooar. Osebni viak ia Kamnika. O-OO panaol. Osebni vlak ia Kamnika. ob nedeljah in praznikih do 31. oktobnu) (Odhodi in prihodi so označeni v sreda/*.-ovropojskez? časa.) 0. Ms, rsfaatsljsrts iriifs:^ ieenie v Trm. kavarna r. Sprejema k* varovan j a človeškega življenja po naj razno vre tnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjkajočimi ie vplačili. Vsak član mi po preteku »elik pravieo da dividende. let • 0 12—25 - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Ho*, fondi: 41,836.04101 K. Izplačano odškodnino in kapitaSijo 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vaooaiozt elov»ne{« o-n taro dno upravo. Vsa pod*.nila da}«: Llablloal« S gar pisarne so v lastne j banenej hiši aacaTerBl a\rs4alfc B a a t • K ■ a t m ■ I • aa i • k. Beatale« !■ tlak »Naroi«« tiakarme*. W.Q CIND 6