GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
■Mirtami mm Bmil Out Matter Be»*—»tSth. 194« mt the Part OffUw it New Twk, N. mater Act mt Cmutcm mt Hanft M, Wl.
No. 75. — Štev. \
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, APRIL 20, 1943. — TOREK, 20. APRILA, 1943
VOLUME LL — LETNIK LL
OSISCE IZGUBILO 96 AEROPLANOV
Ameriški in angleški aeroplani so včeraj v eni sami zračni biki uničili 74 sovražnih aeroplanov.— Med izstreljenimi aeroplani je bilo 69 Junkerjevih transportnih aeroplanov, ostali pa so bili zasledovalni aeroplani za varstvo transportnim eropoplanom. Vsi aeroplani so bili na potu iz Tunizije na Sicilijo.
Zavezniška zmaga nad prelivom med Sicilijo in Kalabrijo je tako velika, da ji nt slična nobena zračna bitka nad Roikav-Kkim prelivom med Anglijo in Francijo. V včerajšnjih zračnih bojih je ibilo uničenih 85 sovražnih in 11 zavezniških aeroplanov.
V zraslih bojih dveh dni je sovražnik jizgulbil 96 aeroplanov vsrh vr&t. Od 5. aprila p», do včeraj je bilo uničenih 159 sovražnih velikih transportnih ; aeroplanov. med njimi tudi en! velikanski Mes?ersehmidt s «eJ stimi motorji. Nekateri aeropla-j ni so vozili vojni materjal v! Afriko, toda aeroplani, ki so bili včeraj uTiiiVni, so vozili vojaške izvedence in viseke častnike iz Tunizije na Sicilijo.
Poleg velike zmage v zraku pa š<* druge vesele novice za zaveznike o 'bojih v Tuniziji. Francoska armada, ki se bori ob desnem krilu angleške osme armade, je ijiboUsal* svoje postojanke, ko je zavzela Rag el He® š, 40 milj zapadno od En-filaviHgj. Poročna iie omenjajo ndbenifi dri^n i^ojev na feot-piem.
Zračni promet med Tunizijo
OSIŠKI UJETNIKI V JUGOSLOVANSKIH ROKAH
		Hr v ; dfl	
		amwu"	
		i!	
aj		gJBT v	
	% 1 ''tjji		k -H
ugj		K1 ^JSKSwp	•š y^^BHI
		Mtf	
			
	te- ,?>i" IBBfc'*		
	' tjM		
Osiški vojaki, ki so jilx vjeli jugoslovanski guerilei, so na potu skozi neko vas v irje-... ...	tniiško taborišče.
------C--—--— ——rtt-—---III mi'i----——-■	_ ,, ..... ■„__■ - r
^ Tekom svojih razgovorov s časnikarji, je L#?usmau dejal, da so R/usi iz vseh plasti družbe prepričani, da Ibi se vojna zaključila v nekaj mesecih, ako bi ' bi bila odprta druga fronta v Evropi.
O Rusih je Lausimn tudi rekel, da imajo čezdalje l»olj radi lujce, ki prihajajo v dež?1.j— seveda ne osiŠčnikov, pač pa obiskovalce iz dežel Združenih narodov. Dejal je, da imajo povsod po Rusiji natečaje za uec-nie angleščine. Celo po malih trgih in vaseh se ljudje učijo angleškega jezika.
Morala ljudstva je močna in občudovanja vredna, kakor je dejal Lausman in zelo je tud pohvalil delavce, katere je srečal na severn, kjer so čakali na ladje angleško-ameriškego konvoja, da jih razložijo in sprejmejo np urimeren način iona-
in Sicilijo čez Sredozemsko mor-1 jo se je zadnje dni zelo povečal in zavezniški letalci so vedno! na .straži po 24 nr na dan. Včeraj so zavezniški aeroplani celo dopoldne bili na straži, pa niso zapazli ničesar. Pozno popoldne pa so n>:«d rtom Bon -zapazili nenavaden prizor. Okoli 100 velikih Junker transportnih aeroplanov •!© je dvignilo s tal iu so se obrnili proti severovzhodu proti Siciliji. Spremljala jih je cela jata zasledovalnih <Tcroplanov. Zavezniški aeroplani so se spretno spustili prdti sovražnim aeroplanom ter s svojimi 50-milintfterskimi topovi silovito pričeli streljati. Eden z® dragim, včasih kar po dva transportna aeroplana nai. enkrat, so s« prevračali in v plamenih padali v morje. — 58 transportnih aeroplanov je 'bilo uničenih, zavezniki pa so izgubili 7 aeroplanov.
ZAUPANJE V HITLERJA IN ZMAGO ZELO PEŠA
London, 18. aiprila. (ONA.) — Tajno poiskutsiio glasovanje med nemškimi četami v Belgiji je pokaizalo, da nemški vojaki ne verjamejo več v moižnost zmage nemškega orožja in tudd njih vera v Hitlerja je opešala.
Iz Jugoslavije
Poiskusno glasovanje so o-skrbeli člani podtalnega gibanja Beligije in rezultati ho bili po »tajnih potih poslani v London.
Razen oddelkov takoimeno-vanLh Elitnih straž, kaierih člani so še vedno slepo ndani in pokorni Hitlerju, so vojaki in častniki pri drugih četah izrazili mnenje, da bo morda Nemčija dosegla kompromisni mir, ali pa, da je njena zmaga že izgiibljena. Zanimivo je bilo to, da je prvo mnenje prevlado valo pri mlajših vojakih, dočim po starejju častniki in vojaki bili sdcoro vsi prepričani, da Nemčija ne more več upati na zmago.
Vpraševanje se je seveda vršilo na zelo previden način in vpraševalci so dobili vtis, da so
posamezni nemški vojaki cesto zelo poparjeni in tudi mnogo samomorov je med njimi.
Značilno primerno o dhšev-nem stanju mnogih nemških vojakov je navedel freki čten pod talne organizacije, ki je začel pogovor z nemškim vojakom na šetališču ob pomolu reke blizu Bruslja. Belgijski patrijot je opazil, da nosi voja knašitek, ki je označeval, da je služil tudi na (Poljskem. Pripomni^ je tjorej vojaku, da'ker je bil na Poljskem, je gotovo bil tudi še kod drugod. Vojaka pa je vprašanje razburilo in je za vpil: — " Die Dammem srnd ueberall, Klugen sind zuhaus." (Tepci so povsod, p reft) risani pa so doma.)
PROTEST JUOOSLOV. ŠKOFA STEPINACA
Washington. —. ONA — Italijanska grozodej-tva v -'ugo-slariji, vključivši požiganje vasi. je napotilo jugoslovanskega škofa oziroma nadškofa Biepinaea, da je posla! protest prdti takemu počenjanju italijanskemu ministru v Zagrebu.
švedski list "Svenska Dag-bladet" je v svojem poročilu kvotiral nadškofov protest, kot sledi:
"Energično tnoran; protestirati proti " nezaslišnim arrozo-dejstvom, kaltera so zavrsil! i-talijonski vojaki nanram neobo-roženemu prebivalstvu v krajih Krasic, Vidovina in Vrovae, kjer je bilo požganih in porušenih več vasi.
"Vzrok, ki je bil naveden za ta zločinska dejanja je, 'ta so baje bili prebivalci komunisti, toda razmere v mojem domačem kraju so meni bolj znane, (kakor pa vaši ekselenei. Jaz lahko jamčim, da v teh krajih ni Ibido in ni nobenih komunistov med vaškimi prebivalstvom. — Ljudje živijo sedaj v orožnem strahu pred ponovnim: požigi drugih vasi, če se bo našel tam kak komuni^. Prisiljen sem to rej, j^vno protestirati proti postopanju italijanskega v o j a-štva."
*
Morltve v Beogradu
Glasom vesti iz Carigrada, se nadaljujejo v Beogradu po-kolji ljudi, osumljenih sodelovanja z generalom Dražo Miha jlovicem.t Med onimi, ki so bili pred kratkim ustreljeni, se nahajajo bratje Milenkovi*. industrijalec Luka Spartalj in Aleksander Bodi. Te veyti trde, da »o v Beogradu stre l;ali skozi vso zimo dnevno od 100 do 200 oseb, prignanih iz notranjosti Srbije. Usmrtitve s^vrše v Ja-
njicali, ali pa v Buibanj potoku, dveh krajah južno od Beograda, kjer so bila pred vojno vešbali-šča beograjske posadke.
—JIC.
SPORAZUM S HRVATI ŠE NI DOSEŽEN
London. (ONA). ^ Nespo razum med Jugoslovani, radi katerega je .prišel iz Amerike v London ban Šubasič, se nadaljuje in Rudolf Biča nič, pod-ravnatelj jugoslovanske narodne banke in hrvatski vodja je dejal, da kol ikor more soditi po razgovorih z ban. Htibašiecni, ni dozdaj dosežen z ozirom na hrvatsko vprašanje še noben sporazum. Izrazil pa je upanje, d« se bo dalo v tem ozira še kaj doseči.
' Blčanič je tudi izjavil, da vsa poročila iz Jugoslavije kažejo, da ako ne bo kmalu dosežen spor zum med glavnimi strankami jugoslovanske vlade v Londonu, bodo Hrvatje, Slovenci in Srbi prišli do medsebojnega sporazuma na terenu. BekeLje*.da jugoslovansko ljud-
Ruska fronta
Ne glede na velike izgube to včeraj Nemci silovito napadali na fronti ob Ktibanu blizu No-vorosisku na Kavkazu, toda vsi napadi so bili odbiti. Ubitih je bilo 1600 Nemcev in 17 aeroplanov uničenih. V pondeljek je pr šlo pogosto do bojev na bajonet, ker so Nemci za vsako ceno hoteli potisniti Ruse nazaj. V štirih dneh so Nemci izgubili na mrtvih 8000 in uničenih je bilo 42 aeroplanov.
Na celi fronti od Leningr\du pa do Kavkaza so se včeraj bili | vroči artilerijski boji, toda čr-, ta se ni mnogo premenila.
Ruski železničarji pod vojaško postavo
HITLERJEV ROJSTNI DAN
Danes je Adolf Hitler, ali Schiklgruber, star 54 let. Nemške radio posta-je so sinoči omenjale ta "veseli" dogodek, toda. govorniki so svarili pred veliko nevarnostjo, ki preti Nemčiji,
"Vojna je v svojem četrtem letu dosegla najtežje stališče in poti iz te preiskušnje in trpljenja ali celo njenega konca ni mogoče nikjer opaziti," je v ovojem govoru rekel propagandni minister dr. Joseph Goeb-bels.
"Izhod je ssdio zmaga ali u-ničenje,'' je rekel v svojem razglasu feldmaršal Hermann Goe-ring. *	. •
Dr. Goebbels, Goering in drugi nacijski voditelji so pozivali nemški narod, da podpirajo fuehrerja Hitlerja in ga naj smatrajo za simbol nemškega odpora.
Transocean News Agency pravi, da bo Hitler svoj rojstni dan preživel v svojem gla^ vnem stanu in da bo njegov rojstni dan javno potkazan mo s tem, da bodo po celi Nemčiji raz obešene zastave.
Kot vedno, je Goebbels tudi včeraj zatrjeval, da Nemčija ni hotela vojne in da so jo ji vsilile zavezn ike države, ki sovražijo Nemčijo in še posebno Hitlerja. Hitler je predpodoba Nemčije, — pravi Goebbels,1— in če bi bilo mogoče narisati o-braz nemškega naroda, bi bilo na risibi mogoče opaziti iste pFememibe kot na fuehrerjevem obrazu: globoko resen obraz, ki 'ie bil utrjen vsled bolesti.
"Primerja ji te njegov obraz s Church i 1 lovim," je rekel Goeib-
ške pomoraeake, ki dostavljajo potrebni materija! in drugo blago vzlic velikim nevarnostim, ki jim prete na poti preko morja.
Gnerilce in vojake rde-^e armade je tudi srečal in je dozni;!. da imajo prvovrstno orožje in druge vojne priprave. Gnerilci, ki se zdravijo v bolnišnicah v zaledju, so predmet ljudskega oboževanja in preden se zopet podajo nazaj na "nasprotno stran", jim ljudje prirejajo gostije in odhodnice.
Stalin je med ljudsitvom zelo popularen, bolj. kot si je to mo goče predstavljat; prej, ko človek aktualno obišče Rusijo.— Pred teatri, knjižnicami, ca-ni-kar?kimi stojnicami in pred knjigarnami je opazit? clolge vrste čakajočih ljudi, kar znači,
da vojn®1 ni okrnila ru-kega nagiba do učenja in kulturnega razmaha. Posebno je to opazil v Moskvi, kjer je vojna v resnici prizadelo razmeroma' malo škode.
stvo, ki se danes bori proti so-vražn;k?u v svoji domovini, ni med selboj razdeljeno radi vprašanja narodnosti, ampak samo radi vprašanja fašizma.
Maior Elliot o invaziji preko Balkana
Vojaški strokovnjak N. Y. Herald Tribune-a je objavil dne 14. aprila v tem velikem ameriškem dnevniku članek, v katerem obravnava možnosti invazije evropskega kontinenta s strani zedinjenih narodov; med ostalim piše: •
"Glede Grčije in južnih delov balkanskega polotoka moremo trditi, da tudi najbolj o-
ptimistKVni nemški gener3>l~sta->bni strokovnjaki ne morejo več sanjati o novih ofenzivah v ISretiozemlju; Grčija za Nemčir
jo nima več velikega pomena; tudi zaveznikom bi mnogo ne koristila. Nemcem je največ do tega, da drže Vardarsko dolino, ki je tradicionalna pot za invazijo od Egejskega morja proti srednji Donavi. —JTC.
vojaško postavo
Moskva. —* Sovjetska unija je pred nekaj dnevi dekrertiraln, da bodo odslej spadali pod vojaški zakonik vsi železniški delavci.
Dekret, katerego je izdal presidium vrhovnega Sovjeta in katerega je podpisal predsednik Kalinin, je naglašal dejstvo, da večina železničarjev in drugih Železnikih delavcev ter uslužbencev vestno in dobro vrši svoje posle in svoje delo, ki je v teh časih zelo naporno, toda ofostaja pa neznatna manjši-J na, radi katere je potrebna no-; va naredba, ker ta manjšina skuša ovirati organizacijo že-llezniškega obrata. 1 V (bodočnosti bodo vsi taki j posamezniki, iki bodo obiolžen ! zanemarjanja svojih dolžnost I na delu ali kakega drugega (prestopka z ozirom na obralo vanje železnic, sojeni pred v o jaškim tribunalom. * Po obsodb bodo taki, ki ne bodo sojeni pc j prekem sodu, poslani na fror.lt k posdbnim kazenskim oddel-j kom.
KUPUJTE I UNITED STATES WAR SAVING!
RONVtft bt STAMPS
Laški ereneral Robboti. poveljnik ljublianskesra okraja, baje odstavljen
Iz Ankare Javljajo, da je bil italijanski general Robotti odstavljen zaradi tega, ker je italijansko vojaštvo v Sloveniji in Dalmaciji izmenjavalo orožje za italijanske ujetnike. Tečaj je bil baje naslednji: italijanski vojaški revolver za enega oficirja, lahek tank za 50 vojakov, top z rnunicijo za častnika vi šjega reda itd.
(General Robotti je bil še pred nekaj meseci' komandant
v	Ljubljani—vest o njegovi odstavki je dozdaj še nepotrjena. — Op. JIC.)
*
Nedaleč od Sarajeva — prL bližno 80 kilometrov—je bila velika bitka med hrvaškimi 4<u-staši" in jugoslovanskimi gue-rilci, v kateri so bili Paveliče-
vi	popolnoma poraženi.
bels, "poglejte in videli boste, kako srpo gleda in se veseli vojne."
©TTATELJI!	poglejte HI
itevilke p«*' .	sa dan, ko
i Vaša narov -g	% V teh časih I
splošnega \ \	\ , potrebu- II
je list Vaše a	^ Skušajte
i imeti naroča	O. plačano.
IU MOLU wmč KOV
^ na dan dobfraSi.,» )) C 'GLAS HAR ODI" I
# PO POfrTI NARAVNOST NA DOM ) /ŽL^f (hw»il mK tiill «■ jwitiftw
ČITAJTE, KAR VAS ZANIHA
Ostali transportni aeroplani so poškodovani pristali na raznih krajih obrežja, ponoči pa so jih zavezniški aeroplani bombardirali in zopet več uničili.
Italjansko visoko aruiadno poveljstvo je po radio sporočilo, da so zavezniški aeroplani napravili zelo veliko škodo v Palermo, Ragusi, Catalnniji in M« r sal i na Siciliji.
Dragi paradižniki 1
London.^— Porodižniki so se prodajali zadnje dni po štiri dolarje funt v več krajih Ion dan.-ike^ra predmestja, zato je bilo odrejeno, da .^e s pondeljkom
določi ^pena paradižnikom, . ki bodo poslej ftfali 35c funt.
Italijani poslali Albance v Dalmacijo
List borbenih Francozov: "France" poroča preko Carigrada. da odvažajo Italijani velike množine Albancev -v Dalmacijo.	—JIC.
NACIJI SE BOJE MOŠKE SILE V ZASEDENIH DEŽELAH
Stockholm, 18. aprila, (ONA)—Glavni cilj. nacijske o-kupacijske .sile na Norveškem je, <da odstranijo kolikor mogoče večje število moških iz dežele. Tako se glase poročila, ki bo prišla v glavno mefctio tefkom zadnjih dni.
prej, ko bi morda zares prišla kaka zaveznžbff invazija.
Prvi vlaki z norveškimi mobilizirane i so le na potu v Nem-čijo, kjer bodo vežbali nove re-knrte. Nadaljne trpine vpo-klicancev hirajo skupaj in v Nemčijo pošilja tudi politične jetnike, da bi tako pripravili deželo za vsak slučaj.
'Drugi odloki in priprave kažejo, da se Nemci boje vdora na spomlad «'li tekom začetka spomladi. Pretekli teden so na primer zasedne oblasti odposlale v Nemčijo več vagonov žitta in koruze in velike zaloge živeža so bile spravljene na skrite kraje za vojaško uporabo v slučaju vpada.
Naciji pobirajo moške od 18 do 30 let- za vojaiško službo in ' norveški krogi v Stockholmu se! J boje, da bodo ti mladi rekrutje' poslani na rusko fronto. Norve- 1 ško podtalno gibanje skuša mo- < bilizacijo sabotirati. Vsem moškim, ki se jih hoče mob:lizi rati je priporočeno, naj kolikor mogoče zavlačujejo vpoklic potom nepravilno izpolnjenih wpraŠaln;h pol in z izpraševanjem uradnikov o tem in on^em, ki se tiče vpoklica in odgovornosti Oblasti do vpoklicancev ter do oseb, ki so odvisne od i-stih. Vse to zavlačuje moibilizi-ranje, katerega hočejo naciji vršiti z bliskovito naglico, da bi tako spravili v vojaško suknjo kolikor mogoče več moških
Rusija bi bila pripravljena podpisati pakt z Ameriko
London, 18. aprila. (ONA)—Bogomil Lausman, Čehoslovaški državnik, ki se je pravkar vrnil s štirimesečnega obiska v sovjetski Rusiji, je izjavil, da je prepričan, da je Rusija pri volji podpisati 20-letni pakt z Združenimi državami — kakor je podpisala
aGLMM NABOOA- — Htm tal
T9MI«yiJBi L uw
ZAPISNIK
H. seje i*vršMt» odbora Slo. venskega ameriškega narodnega »reta.	1
Predsednik Etibin Kristan odpre 2. sejo izvršnega odbora SANISa v aoboto 27. februarja 1943, ob 10. uri dopoldne v Shennwm hotelu, Chicago, 10. Poleg njega so navzoči L podpredsednica Marie P ris land, Ž. podpredsednik Jaoko. N. Rogelj, tajnik Eev. K. Zakrajeek, (blagajnik Jot?epik Zalar, zapisnikar Mirko O. Ksihel. ter odborniki Vinočut Cainkar, Leo Jnrjevee, dr. J. F. Kern in Fr. Zaitz. Nkvzoč ni Rev. J. J. Oman.
(Zapisnik prve seje je prečita® in sprejet
Sledi kratka Taaprava o priobči trri aapienika in večina se strinja in smatra za potrebno, da se zapisnik objavi v čaeopi-srh, kajti narod se zanima in pričakuje točoetga poročila o našem delu. Podpiran in spre-j jet je Rogljev predlog, da brat Cainkar paeskrbi potrebno ate vilo kopij za vse liste, ki ga lahko objavijo obenem ali pa v presledkih.
Brat Kuhe? odgjcuvarja na vprašanja glede zapisnika, ka-terijše ni tiskan v obliki bro-ehire v amiflu zaključka prve seje Omenja, da je eksekuti-va izbrala tri odbornike, da store vse potre bno za objavo zapisnika, toda nobeden ni imel dovolj časa za veliko delc^ ki ga zapisnik potrebuje, pred-no bo v taki obliki, da bi smel v javnost. Vso krivdo glede zapisnika se polaga na bon-venčna zapisnikanja, ki svojega dela nista dokončala. Odbor uvideva potreba za ureditev zapisnika čim preje. všEed tega zaWfjuci, da se naprosi brata Jakoba Zupančiča, da to delo revrši. Br. Cainkar je izvo-l*en, da se pogovori z Zupančičem, dovoljeno mu je tudi potrosi ti do $40 v ta namen, samo da bo zapisnik urejen.
Tajnik B-r. Zakrajšek po jas« njuje glede registracije pri ju-stičnem departmental. Redni formular še ni pripravljen, med tem časom pa da imamo ust-m-no dovoljenje za nadaljevanje poslovanja SAJNSia. Omenja tudi glede sprave, ki se naj doseže med Srbi in Hrvati. Juiroelovaneki poslanik Fotič ' «lruša napraviti premirje med njimi; rnedtrm pa srbsko časo-oieie še vedao napada Louisa AdamdČa, častnega predsedni-
Marička
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
St. 11571—Na Marijane«, polka Kje so moje rotlce
pegla—polka University Umburlca orkester
StMMS—Terealnka polka
Na planlncah—valček Jerry Koprlviek ia orkester Za t oz. cenik Id cene ploAC še obrnite na: JOHN MABSICH. Ik, 4« W. 42nd St„ New Yark
ka SANISa, radi njegovega •članica o Mihajloviču. ki je iz-aei v tedniku "The Saturday Evening Post." Preide se na poročila •Predsednik br. Kristan poda kratko poročilo o svojem delovanju. Žal mu je, ker mai njegovo odravetveno stanje ni dopuščalo, da bi bil z ostalo depu-taeijo vred obiskal državnega podta jnika Wellesa, • to je bil da sovražaia sila, ki ga davi, je tudi vznak, da s člani depata-1 prehuda in oe ga v tej strašni cije ni mogel imeti tiste zvecse 'krizi za puste njegovi svobod kot bi bilo želeti. Pri nominaciji je njpodUva! želje odbora, ki so 'bile izražene na prvi seji. Iz poročila "deputacije pa je uvidno, da je bil obisk v Waeh-ingtonu uspešen <v vseh ozirih, posebne važnosti pa je vabi k) pod tajnika Wellesa, da se naj v potrebi še oglasimo. — Prejel je od političnega tajnika brzojavko za časa reorganizi ranja jugoslovanske vlade, ni pa hotel storiti nobenega koraka v tem oeiru, ker je SAMB neodvisen od jugoslovanske vlade. Dela! je tudi korespondenčno z upravnima uradom in je uspel v organiziranju podružnice v De-troitu. Udeležil se je tudi Hrvaškega narodnega kongresa, ki se je vrtal v Chieagu 20. in 21. februarja. Ta kongres je sptejtl veliko sličnih resolucij kot naš in posebno se je poudarjala potreba za slogo med Srbi in Hrvati. Slednji imajo tsedaj «3nganizacijo, registrirano v WashLngtoim, s katero bi se sedaj dalo kooperirati; ravno tako s skupino, ki ji nače-Ijuje Sava Kosanovic. Masa srbskega naroda je popolnoma pripravljena za sporazum, le kak odstotek bi i čaeev je med njimi, ki pobijajo vse.
Nato prečita izjavo "Naloge SAXSa." .
Ker je še vedno opaziti razne n esporaizume z ozirom na naloge in namene SANSa, se zdi, rzvraevalnemc odboru potrebno, podajti sledečo izjavo:
Naloga in cilj SANiSa nista in ne moreta biti nič drugačna kot skiepi Slovenskega narodnega kongresa, iz katerega se je porodila ta organizacija. Predvsem je treba še enfciat nagla;?iti, da dela BANS začasno, ker si — kot je bilo na koi^resn povdarjeno — ne la-Isti nobenih pravic^ ki gTedo le narodu v domovini sam mu. Ta narod poskuša govoriti, to-
RAZGLEDNIH
Piše Amut P. Krasna
OGLEJTE SL ZAKAJ BO JUGOSLAVIJA VEDNO ŽIVELA!
Oi.Ljfe si ia film, katerega je Hitler preiv>vedal!! Oglejte si tukaj—SnSlja-jočo povest, kako je bil Hitlerjev rabelj Hey d rich vstreljen ! Slika ka£e pretresljivo. občudoval a o. da moflki ln ženake. ki nočejo biti premagani, ne morejo bi-U premagani!
"HANGMEN ALSO DIE"
C "Tudi Rabi JI Umirajo") Predstavlja In vodi FRITZ LAN'O
IGRA SEDAJ VELIK PRIZOR na ODRU v OSEBAH
CAPITOL THEATRE
Broadway A 61r«t Street. N»
ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE
NAJBOLJŠI PBUATEU V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA
PODPORNA JEDNOTA
«
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od J 6. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 62,000
Premoženje: $10,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika druStva SNP J
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, HL
diktatorski.
! 'Kakor naše narodno edinstvo tako iraa tudi -demokracija močne sovražnike in sicer ne samo v osišžnem taboru. Kdor isuta odprte oči, ne more prezreti ka<ko skuša reakcija preprečiti uresničenje glavnega cilja v tej vojni in spraviti svet nazaj na tisto točka, kjer je bilo ljudstvo le stafaža naj-sebične jšim interesom. * A če je demokracija potrebna vsem, je za male narode tabo nei-rogi-ben pogoj, da brez njega, ne morejo živeti. Ker pa demokracija še dafmo ni varna, je v tem važnejša naloga tistih, ki jo tocwfejo pribociti. V ta namen je treba iskati zaveznikov, ki imajo enake cilje. V prvi Tireti je kongres naložil iz-vrševaln^pau odboru, da naj po m<^nosti posreduje mied Srbi in Hrvati za sporazum, ki je obema enako potreben. Pa so tudi droge organizacije v de-žeGS, ki imajo Široko obzorje in se bore za demo&ratiziranje vsega gjveta, in resnično, le 6e postane ves svet demokratičen, bo demokracija posameznih delov, torej tudi našega naroda varna vsake avtokracije.
Naloga SANBa je pripraviti tla za dosego tdL ciljev. A kadar bodo nacisti in fašisti pregnani s slovenskih tal in bo narod v domcuvind odrešen te more, mora SANS stopiti v zadje in prepustiti ondotnemn narodu, da si sam uredi svoj
kajti. Marie Onrie je bfl» sood-kriteljica radija, batereg® ni pred njo še nihče iznašel in Florence "Nightingale je premagala stare generale in drnge staro-kopitne oblastnike, Iti hoteli nič slišati o tem, da bi ženske bolničarke etregk voiakom v vojnem zaledju in tik za fronto. iZ 38 dragimi pogumnimi bolničarkami je vsem nasprotnikom dokazala, da je bila njena ideja prava, kajti v teku štirih mesecev se je umrljivost ranjenih vojakov za časa Krimej-ske vojne, (ko se je ona polotila svojega ctovekoljnlbnega in samaritaasfeega posla) zmanjšal« za polovico — in generali so bili seveda tiho.
Yse to, tkar je povedala razumna mlada Poljakinja, sem vedela, kajti že več bt je tega, ko sem pregledala precej podrobno zgodovino ženskega, udej-stvovamja v socialnem oeziro. Čudila pa sem se, da ni vedela mlada in dobro podkovana ženska nič o ženskah, ki so doprinesle Človeštvu tudi ve&ke koristi h svojim razumom. Vprašate sem jo torej, 6e ji je znano, da se dobe v knjižnicah knjige, ki se bavijo izrecno z žensko stranjo (zgodovine. In
dam. Dotlej 'morajo njegovi "branje delati na to, da bo do-J bil tako priliko in da ne bo Ttkahjen, kadar zmaga. 1 \ {Nadaljevanje.)
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HABMOHIKO
35 centov komad — 3za$l.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni Cas)
*	Po Jezeru	4 Kolo
*	Tam oa vrtni gredi Maribor Waltz
*	-SpavaJ Milka MoJa Orphan Waltz
*	Dekle na vrtu
OJ. Marifka, pegljaj
*	BarSca Mladi kapetane
*	Gremo na Štajersko ŠUuJeriž
*	Happy Polka Če na tujem
H- Slovenian Dance
Vanda Potka V Židana marate Veseli bratci
*	Ohio Valley Syhrla Polka
*	Zvedel sem neka] Ko ptlSca ta mala
¥ Pojdi % menoj Dol s planine ¥ Kadar bog u vandrat Sel
jgp,2TVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano^tannori^ko za $1.
Po 25c komad
MOTA DEKLE JE ŠE MLADA NaroČite pri:
K n j israr n i Slovenic Publishing Co.
nt West im St. Nasr York
"GLAS NARODA"
vtiči ww rwm ndrui
OwMd and PnbUshad toy Blotsnic PtMUUng Oosspany, (A Corporation) rrank Baksar, President; Ifaae Hods, Treasurer; Joseph Lopatoa^ See.
St Will ltth 8TKBHT. NEW ZOKK, N. TL
50th Year
"Mas Naroda" to lssosd every day except Batnrdaya, Sundays and BoUdaya.
Bnbevrlptisa Tsarty ft	AdvertisanssBt oa fi in—I
Za oelo isto vstjs m Amertko 1b Kanado ft.—; sa pel ista «8.—t m tetrt Ista «U0_ — Bs New York sa eeto leto fT.—; sa pol ista 98J*
Za f in iiir~ aa celo teto fT —; m pol leta fMO.
"Glas Naroda- Izhaja vsaki daa lsvzam« sobot . nedelj to praznikov
"OLAS NARODA", fid WWT IM 8TUER. Ml« If«. M- * Tli >1 i li CKMasa f—IMS
TUESDAY, APRIL 20, 1943
dobila eem odgovor, kakr«iega «em pričakovala — saj ženske zgodovine sploh ni, ker ženak^ zgodovine niso ustvarjale, k<Jt take, ampak 30 bile vedno le eeacsa mofekib. Ženske pa, kakor je bila na primer carica Katarina in droge žene te vrste, so nam pa ženskam bolj v nečast kot v čaet. S takimi »ženskami predstavnicami naše ženske zgodovine se ne more ponašati nobena zavedna in progresivna ženska.
Poslušala sem njeno kritično mnenje in sem ji svetovala, naj gre olb priliki v kako dflforo knjižnico m se seznwii nekoliko s pravo žensko -zgodovino, med katero fbo našla celo podatke o tem, koTiko so stovainske pri-seldonfee doprinesle k našemu industrijabiemu razvoja v A-meriki.
To jo je mahoma zanimalo in morala sem našteti nekaj dejstev iz ženske zgodovine. To je živo prijelo tudi ostali dve, ki ' sta bili z mlado Poljakinjo vred trdnega prepričanj«, da bi morale me Sloranke, ki želimo, da 1 ee zbližamo in delujemo za bolj-f! so bodočnost naših slovanskih ljoefcptev. pričeti s predavanji, katerih cilj bi bil medsebojno raaamievanje na podlagi zgodo-" 1 vine m na podlagi skupnega 1 prizadevanja za adruženje vsega slovanskega žensfcva.
l!
I "Gosp® Motat je izrazila željo, da bi mogle kaj takega v resnksi ndejstviti in nekako ob-i ljubile smo si, da boderno skii-šale po svojih močeh to dosseei . s tem, da se zainteresira še drage naše slovanske sestre v to idejo.
(Moja osebna želja j«, d« se to 1 nekega lepega dne res zgodi, j ker naše Šlovanke so vrle žene . in dekleta in vse skupaj bi imele duhovne koristi ako bi prišle 1 bližje skupaj ter izmenjavale i-; deje m se razgovorile o mno-r gih problemih naših slovanskih . ljudstev ter o problemih našega . ženskega sveta-.
PRIŠLE SMO SKUPAJ
t
(Konec.)
Tudi mlada Poljakinja je gle-. dala ročna dela in druge ume- • tnine ih je dejala: 4'To, vidite, smo zgubili slovanski potomci v Ameriki s tem, da se nam ni zdelo potrebno prevzeti detlsči n';, ki po nam jo zapustili d-ljni rodovi naših prednikov in katera bi bila z lahkoto prešla v aaše reke, ako bi se bil? naše matere le količkaj potrudile in ako bi nam bilia naHa Ar.ic-rlka s»ma dala vsaj nekoliko vzpodbude."
Jaz sem bila mnenja da s-i Ameriki že zazdeva, da je bilo brezbrižno in malomarno zavrženega marsikaj in radi tega je tudi opaziti, kftko se polyoma oživlja, zanimanie za umetnine, ki jih more uortv-irjati ženska roka. Vi je podedovala nagib do izdelovanja lepili ui finih vezenin in drngega oi pra-babie iz davnih dni. Res. nek&j časa je izgledalo, kakor da je prine&la ženska emancipacij.i v Ameriki sikupno s strojno dobo zastoj v tem oziru, ali to je bilo le ®acasno, ker drugače n;. moglo biti. Golo posnemanje moškega sveta še ne pomeni, da so ženske kake dežele, ki jijn j^ dala enakopravnost zares er?a-ikopravne.
"Vi menite, da bi ženska morala vedno in v vseh cz 1 rili o-ptati le ženska?" je vprašala Poljakinja.
"Kaj drugega se mi zdi sploh nespametno," sem ji odgovorila, kar je njej dalo priliko poseči na polje ženskega udejstvo-v«.nja v socialnem pogledu. Gladko so ji tekle besede, kakor predavateljici, ki je dobro na-štTtdirala svojo snov preden je1 šla pred občinstvo.
Nekam nezadovoljna in neve-sela je konštantirala. da ženske na žadost niso doprinesle kaj I prida originalnosti v svetn znanja. vode. umetnosti, itd. Posebno ji je zdelo, da smo v tem oziru malo bogate slovanske ženske, ker SJovanke so bile v gotovem pogledu še bolj «apo-I stavl jane, kakor druge bete žen-■ ske. Sicer v resnici niti vse sku-| pa j nimajo pokazati več kot madam o Carrie in Florence N;ght-I ingale—ti dva sta doprinesli res ; nekaj, kar se more smatrati, kot
«1r1w»fui Jan clri yiTir I nAS
da ^orrražaia sila, ki ga davi, je ; prehuda in oe ga v tej strašni ' 'krizi za puste njegovi svobodni bratje, bi' se lahko zgodilo, 1 da ostane popolnoma zapušceji. Jasno pi je, da morejo njegovi ' zastlopniki nastopati samo za tet, <za kar Se nanod sam bojuje' tako, da ni nobenega dvoma o cilju V mnogih podrobnostih imajo gotovo tudi tam različna ounenja, gotovo pa je, da hoče vse ljudstvo osvoboditev! ne le od tistih trinogov, ki so| ga (podjarmili odkar so isorvraž-ne tolpe pregazile njegovo zemljo .amjpak tudi od onih, ki so že pred izbruhom sedanje vojne skuSali z najbrutalnejšimi sredstvi iztrebiti slovenski narod Va Slovenci hočejo xe-dinjeno Slovenijo, da bodo tešem PtrimoncA, Korošci, Štajerci in Preknnrrci in da bo narod mogel naposled razviti svoje kulturno žvljenje To vemo in zato lahko smatramo to tudi za .svojo nalogo .
iZedlnjene Slovenije ne bo Slovencem nihče prinesel na krožniku. Nasprotno: sovražnikov ima mnogo več kot pri-i jateljev in Se med temi jih je mnogo zelo mflačnih. Zato je to delo tako potrebno, da ga nič ne bi smelo motiti.
QaJ'je tudi vemo, da hoče ljudstvo v stari domovini Jugoslavijo, kajti 6e bi dali Sloveniji takoevano popolno neodvisnost, bi bila v večni nevarnosti, da jo pogoltne kakšna ""centralno evuouska" sila, ki ne bi bila bistveno nič druge a kot stara habebur. Avstrija. Toda nešteti dokazi nas prepričujejo, da zahteva narod j drugačno Jugoslavijo in naj se ideje o podrobnostih ureditve kolikorkoli razlikujejo, gotovo je to, da hoče narod toliko avtonomije, kolikor je mere skupno (prenesti, kar pomeni fede-j . rativno Jugoslavijo in da prav! , tako odločno zahteva demokra-1 cijo in garancijo Tanjo. Nihče noče diktature, ne tuje, ne do-1 mače, razen tistih, ki bi sami; radi bili diktatorji, afi pa vsaj
Nadaljevanje govora, ki je bil poslan preko postaje WBUL i v Bostonu, dne 16. april«, 1943, v odgovor knezu Franau Win-); dischgraetz, ki je priobčil pred nedavnim članek v mesečniku .< *' Glas Avstrije * \ Zaključek gov ora sledi: —	"
Pa gospod Windisci^graetz se povzpne še do velike večje ^ zgodovinske pK>tvoibe, ko se drzne aapisati naslednje besede: 44 Ko je Avstrija razpadla, ni živ Človek vprašal Slovencev, kam hočejo iti. Srbi so prišli in so jih podjarmili. Uvedli,1 fco cirilico, ki je Slovenci niso mogli čitati. V vsakem kraju so 1 pozidali pravoslavno oerkev v tej popolnoma katoliški deželi." ^ Takoj torej! Kolikor besed, toliko zgodovinskih MS. Ne j i morem reči: toliko zmot, zakaj Fuerst Windischgraetz je prišel v New York iz Sloven je in dobro ve, kako je bilo. Popolnoma i zataji majsko deklaracijo, ničesar noče vedeti o Narodni vladi v Ljubljani, še manj seveda o Narodn. Viječu v Zagrebu, niti J besede o dr. Korošcu in drug h, katerim je slovenski narod v ' t stih odločilnih dneh dal nalogo, da mu skupno s Sibi in Hr- ' vati ustvarijo Jugoslavijo — vse to in mnogo drugega za kneza "VVindisohgraetza ni nikdar bilo. Te in take reči piše gospod knez pod patronanco gospoda Ottona in ga ni prav nič sram, da skuša vsemu svetu nasuti v oči ne drobnega peska, ampak debelega cestnega Sodra!
Pri vsem tem se moramo samo čuditi, da gospod knez ni ?el še korak dalje in ni nasl kal v svojem članku paradiža, ki g« je nova zmanjšana Avstrija pripravila svojim Slovencem na Koroškem. Nak, tega parsdiža mož ne opisuje. Menda je le pomislil, da bi stvar utegnila biti male preveč gorostasna. Pusti pa svoje bralce pod vtisom, da so edino Slovenci na Koroškem po razipodu habsburške Avstrije ozdržali svoje slovensko ime in vse svoje narodne pravice, katere so j'm bile po zatrdilu tega pravičnega človeka zajamčene pod Habsburgovci.
To je tol'ko bolj nesramno in predrzno, ker urednik mesečnika "Glas Avstrije" predstavlja Windischgraetza kot bivšega Korošca. Naravnost ve^astno! S Koroškega je prišel v Ameriko kot begunec, pa noče niti besedice vedet: o krutem prrganiajanjn koroških Sloven cev v 5*su, ko zmanjšana Avstrija niti sanjala Še ni o kakem Hitlerju in njegovem nacizmu! Tn zdaj pretaka knez Windsebg- raetz krokodilske solze radi vse. i ea. kar je Hitler prinesel Evrop: in posebej Slovencem . . . Ali moremo reči kaj drugega kot ponoviti naš domači izrek: — Gliha vkup štrihaf	I
V:dite. zoper take in podobne volkove v ovčji ob^ki mora tudi stati na straži Narodni Svet in obenem ž njim vaši zastopniki in odposlane' v tujem svetu. Kar taki rolkovi povedo, ie treba popravljati. Kar zamolče, ie treba na ves elas povedati. Zamešajte se na to, da bodo vaši p^avi prijatelji poskrbeli, da pvet zve resn:oo—resnico tudi o bridkem trpljenju koroških Slovencev v avstrijskem paradižu—davno pred Hitlerjem. Pozdrav in na svidenje v torek l
WINDISCHGRAETZ "RBŠTJJE" SLOVENCE ZA OTOKA
FARMA NA PRODAJ
117 akrov, 75 a krov obdelanih, drago gozd in pašniki. Ravni travniki * deteljo. Studenci na pašnikih. Ob asfaltni cesti; elektrika, »oiaki bus. Modema hISa, vse udobnosti, nikdar brez tekoče vode v hI«; hlevi aa 23 glav, ko-koSnjak, svinjak, koliba n valenje. tržni šotoj1; vse v dobrem stanju. Blizu Fly C rti'k a In Cooperstowna. Prodam s 80 tonami detelje v hlevu hi vse stroje. ali brez njih. Sinovi v armadi, nI mogoče obdelovati. Za pojasnila piSite na: FRANK TRINKAUS, 621 Utlca St, Oriskany, N. T. Tal.: Pt». 6-987, etica.	4—20, 21, 22
Kratka Dnevna Zgodba
■CIAS HAKOPA"	lat*
CH MUNK:
ii MOJA BELA
TUESDAY, APRIL 20, 1943
fBTAWOTLOPIJUII
FEBDQ JOVANBC:
• ................. m
SIotrmJU ...................M
PETttB JEUEB: fwin rota; VABILU MJKK. FMaUm_______*
KOBRO PRELOVEO:
Le eefcrat la ................JO
Man deta ..................M
H K. VOLARlč: Ro3bmrta; JOS SAVOiO: Potrkan plea ......M
JZ STARE ZALOGE pa im*
aio še naslednje pesmi, kateriir -ino znižali cene: VneriSkn doraMtai On, <H»I—ir> M (triovskt Mase <Ya**ta«e)---J*
akordi, «
mnifclh item (Kari *i»awli)
rrije iHhinl »bari (Gtasbena
tlea)------ *
V pputilaHri wH,	*a Hk
i bor ta orkester, (Battnar) — J»
tiE^ZSr^lL-—
|)n n—1. (TntoMC) ■» MM ■bar !■ aoU............•*>
bhnai,	--.- M
,*nld ota^ri,^<Lakaraar>. IL ^
&A T AMBUS K*:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpoari slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk...............71
nUd JEr^SS*)11!!!^ .ti
Ba» W n. »hmlac«. <B*Jok). iJk C11U:
l «d«k xa d tre. — « nesfcl —
<If■§>!>*<>
ZA ELIVnt:
Bori ar Meja. — Raratelea —__9«
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE
SLOVENSKE PESMI
Zbirka t narodnih peatf Izdala ClariM-M Malica v Clevelandii.
Omm — ILM
Krnil Aiamli—16 JUGOSLOVANSKIH
NABODNIH PESMI vm n»o«d
.........................A*
&KST NARODNIH PESMI ta M-
ftU *b«r .................... *
ŠEST NARODNIH PRSMI aa M-M .bar ...................M
Prave Veutortnl—SEST ME&ANfiB IN MO&KIH ZBOROV ...... M
fmie Jotiin^ MLMHH LET. ^
Pater J ere* OSEM ZBOROV (m-
Ud tu sflud) • • ••	JBv
Moški zbori
OSKAR DEV:
J BarOca; Oj. noj Socel j«**oy ; Kam od. CioUt, drw v *aa poj-demo ......................M
. OSKAR DRV:
.Srečno, Ijnbca voJa; Ko ptHM-ea aa tnje gre; So«: MoJ oCka na konjička d*a; Dobi* seta plačam; Slo t o; Je rplhalia It* M
DM1L Al) AMI C.
Modra der«>ka tbelcfcranjrta__M
Vao soe pri pocuri ...........JtM
JnrJara ......................M
Hodi Mleka domo; Kaj drnce-sa koten; Zdmriea ........JN
• AS1LJJ MIKK ta A. OROBM1NG: Vatrtt; P« gradtai ..........J*
KNJIGARNA SLO VENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	Ne« York. H.Y.
Slo?, ameriški svet In pomoma akcija
anboritetam bivše Avstrije, Kranjce, za pristne Slovence, je težko delo, če so se pokazale težkooe, ne smemo »biti zato malodu&ni.
Sposoime in poštene može imamo, 6e bomo stali za njimi vsi, ki nam je bodočnost in obstoj Slovenije in naroda, pri podpirali moralno in gmotno težnje in naloge SAN6 z 'veeani mo&ni, bo cast in ponce nas vsA, kp bomo laftiko zavriskali: "S.'avenija je rešena!'* Vresničile so se naše najsrčnejše aelje in žrtve niso bile zaman. Kdo ne bo vesel?
Naši naobraženi in samo-naobrašeni muzje in žene, stebri slovenske prosvete in kulture v tej deželi, ibi morali bolje razumeti in >biti vodniki temu najpleuvenitejšemu, zgodovinskemu slovenskemu delovanju v Aimeriki. .
Takoj ko doseže 8A.N3S svoj namen in izvrši svoje naloge, bo prestal s svojim delovanjem in trikrat pride pomožna akcija na vrsto. Slovenci, kolikor jih bo še živih, bodo minogi brez domov, ohleke, 'hrane, semen, živine, sploh brez vsega po treibnoga za -človeški obstanek. Ameriški Slov^mci boano morali poseči globoko v žep, da jim pomagamo. Ne le starši, bratje in sestjre, vsi — prav vsi bodo upirali oči k nam. Vsi naredi bodo potrebni m vsak bo svojemu najpreje pomagal, zato bodo Slovenci odvisni le od nas in Male podpore. Slovenija bo brez učiteljev, zdravnikov, brez vsakovrstnih strokovnjakov in konstruktivnih delavcev." Slovencki otroci 6 sirovo silo odtrgani iz naročij svojih obupno se branečih mamic in odpdjapih v fašistična vagojevališča — bodo potujče-ni in zastrupljeni s fašistično ide<^ogijo.
" Trro-Way Passage" bo moral »v fnifticijo če ne bomo hoteli da bodo iz nove slovenske generacije prišli samo idioti, j Slovenija oziroma Jugoslavija ima vsa naravna bogastva, kar nima nobena druga evropska država. . Z našimi mlajšimi naseljenci ali tu rojenimi | strokovnjaki slovenskega iz-•vora »bi tam, kjer po dani vBi ! pogoji, nstvariTi v kratki dobi, lepo malo Ameriko k jpr bi imel wak dovolj kruha doma in
Nabrani denar za pomožno akcijo bo narodu v domovini
koristil le, če bodo Slovenca, svobodni ia Slovenija iztrgana ie kmn|p4jev Nemcev, Lahov in Madžarov, ki danes tekmujejo med seboj, kdo bo hitreje in temelji lejše zatrl slovenski žive Ij. Prva žrtev fašistične brutalnosti so bili slovanski izo-i braženci, pobiti in odpeljani v koajoentittcy&La taborišča, od-! koder po izjavah samih okupa-' torjev ni po vratka . i tGoqgrafska lega Slovenije je na križišču Jadrana, Sredozemlja in na potu na vzžiod (Drang uaoh OsUnj. Stari program Nemčije in Avstro-Ogrske, ne bo izginil tudi po popolni kapitulaciji osišlča. Berlin, Dana j in Budimpešta is pomočjo Vatikana, pa naj bodo te vlade v rokah fa«istc%' ali nefašistov, bodo napele vse sile pri sklepanju onim, da bo Slovenija še .bo]j oki. njena, kot je bila po prvi »svetovni vojni, če ne po-po^oma izrisana iz zemljevida. Na zastopnik« Slovencem pri iA>ežni jugn^lovanski vladi se ne moremo zanesti. Sluge so mračnih si3. katere Slovencem niso bik nikdar prijazne. Vatikan je sicer izjavil nekak protest proti pregona Židov,, toda glasu protesta ni bilo od tapat proti trpinčenju in hladnokrvnemu ubijanju katoliških Slovencev. Vatikan, Eim in IHuiaj so složno raznai odo vali Primorsko, Koroško in Istro.
Svofbodaai Roditelji Slovencev so po večini mrtvi, ali pa zapisani smrti. Kdo naj dokaze svetovnim diplomatom, da ima mali slovenski narod pravico do obstanka t Kdo ga bo zastopal in hranil pri zeleni mizi? SANS je bil 5. in 6. dec. 1942 v d eve land u organiziran zato in samo zato, da govori in zastopa Slovenoe in Slovenijo pri zavcznMkih vladah, pridobiva prijatelje Slovencem in Sloveniji, ki jih je imel vsak narod več do tedaj, kot smo jih imeli mi Dokazati svetu 6j fakti, da smo Slovenci kulturen in "samostojen narod, bo težko Stovenci smo prihajali v to deželo pod vserai drngimo imeni, eamo ne kot Slovenci.! Smo bili pač odgojeni kot hlap-j ci in delete, kar v bodoče ne! STIK1 vee biti. SANS je prevzel zelo tc-3ko nalogo. Prikazati
____J VA2NO ZA NAROČNIKE
Pote« uaal«*a u- cazviduu <!«• Maj Uaate phigaao naročnino. Prt* Krvllka ponudi mew. drnga d«a ia tretja pn leto. Da n*™ prfhra nlte oepatrebnrpi dela ta «t»Sko?, t m ywdaw, da akaMato nazeCal-ao praTuteaao i<ora vneti. PbAdile uaratelao nararnoat aan ali io pa plateju oaiean cavtopnlkc w Vtksm kraja «U p* kaiarano lana4 aantox-alkov. k«JI*s * Dieta ao tlakama a iffcrllil Črkami, ker ao aprart-tent oMakatl cwti <ir«K» aaaetMoe, kjer Ja kaj naflh rojakov aaaa Zaaf "3t* s *m> V«* icratf) potrdilo aa Mi!hm naroCnlo«
Cleveland. Antrw Botek, Cfeaa. Km-
flnpr, Jacob Beanik. Oirard. Aotoa Masoda Lioftla, LmIi Maat Ookn Knalt Tooagatoara. Aatom OkaO OBKGON;
Orecoa City. J. Kota* PSNN8TLVANLa: Beaanaer, loka Jeraikar Oonemaugh. J. Brenvea Coverdale ta okolica, Joa. Paternal Export, Laib flapaiiili Fa m? II, Jerry Okora Poreat City. Malh Kaali It. Blodnlkar
GrMnabarf. rraak Korak Homer City, Fr. Ferenckak
Imperial, Vence Palcich
Jobnatown, Jata Naak
Craya, Aat. Ttfcotei] Laaerne. Frank Ballaa*
Midway. Jvud žtm
ritUkmli ta okocca, Pfclllp Prag* Steeiton. A. Hrea Torti« Creak. Fr. BchIfrar Weat Newton, Jc^b Joraa
WISCONSIN. MUwaakaa, Waat Allla. Vir. 8kak SbeboFSan, Jmfl Kakaf
WTOlfIKO: Bock Bprtufa, Leaii TMta DlamondvtUa. Joa BoHaa
ta. katera |a araje' trtiufci ta*l<
^ .oBNU:
Ban Franci act' Jarek IamM*
'OLOttADO: PneMo. Peter Culi« Wataeafcius. IL A ttitafc INDIANA:
Indianapolis: Fr. Markich
CLUifOiS: Obleafe. J- Bevtk
'dcern. J. Mta (Ohlca«^ Ohrt ia niiaeia*
loHet, Jeanto BtmMA trn Salta. J. Speficr
Masoontab, Martin Dt^te
North Chkaco ta Waakeftaa. Matt.
HABTI4WQ1
KltamlUer. fr. Vadenlvaa tftlGmOAN: Detroit. L. Ptaakar
MINNESOTA: OUdnda, J. Lokuidi ffly. Joa. J. Peabel flreleck, Loala GavSa -Gilbert, lioola Veaael
«ONTANA: Koondap, M. M. Pasla a Vaakaa. U Ohamna
VBBBASKA:
OMkt, P. Broaarlca vaw FOBK : BroeBym. ^ al ki ay Bae> SovaaSa. Kari RtraUb Uttte Falla. Pnwk Muk
OBIOi
fit^iks prosimo, ko poiljejo sa naročnino, da m podutujojo__
UKETED STATES oziroma
CANADIAN
POSTAL MONET OKDEB, aka ie vam le uriročno
KUHARSKA KNJIGA:
B Recipes tf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane aamo
»"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranic
Eeceptl so napisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pano tudi w jedka naroda, ki mu je kaka jed posebno y navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega aa one, ki se zanimajo sa kuhanje ia m hočejo ▼ njem čimbolj isre&at* Ia Izpopolniti
KNJIGARNI SLOVENir PUBLKHWC^GO
210 Wert IRtb Street	M*w York. H. V
VSI ao moremo iti aa bojišče so vojskovati proti sovražniku osebne svobodo; — VSAK pa lahko po-maga pohiti sovražnika, ako kupttfe WAR BONDE in ZNAMKE redno.
ZNIŽANA CENA sa koračnico
SOLDIERS ON PARABE
Kar ieli, dm ae &m balj imIIiI al
PIANO HABMONIXO
koračnica "MLADI VOJAKT*
Sedaj 35c
NaroČite lahko bodi j*:
Slovenic Publishing Ca 21« Wert ISth «, M« Ml
PLIN NAMESTO SMODNIKA
V Mehiki delajo poiaknse da bi v strojnem orožju mameeto smodnika uporabljali mešanico iz kisika in petroleja. Po poročilih ima nova mešanica veliko prednost. Je cenejša v i2-deflavi, ima večjo {-fosploaLvno silo in zgori v cevi popolnoma, tako da ni ogmja is nje. Posebno tzadnja lastnost zanima iz umevnih rafclogov vojaške loroge.
IZGUBA LADU V ŽPANSK3 DRŽAVLJANSKI VOJNI
Iz Aladrida poročajo, da je Velika Britanija po podatkih zavarovalnic mgutrila mied Span «ko državljansko vojno 27 ladij in 168 je bilo poškodovanih. Francija je »sguMla 13 ladij in 62 je bilo poškodovanih.
vsega, kar si moderni, novi človek aeli. To bodo naloge pomož ne akcije po sklepa evropskega miru. Do tedaj pa je vse odrvisfta od dela in uspeha SAXSa. Ce bodo Slovenci in Slovenija ostali pod tujim jar-moon, tudi vse pomožne akcije ne bodo koristile. Vse, kar jim bo poslano bo pograbil gospodar in Stoveacdtn, kot narodu, brez svojih šol in kulturnih ustanov, bodo šteti dnevi do popolne narodne smrti in tema bomo krivi mi ameriški Slovenci, 6e bomo ostali breabiižoi in ne ibomo podprli z vso močjo dela in naloge SANSa.
X© strašimo se početnih te-iajv; we se bo izravnalo, tudi glas mednamskih neeavedne-»ev, sužnjev tisočletne reakcije bo utihnil, oe bodo občutili, da so osamljeni. Beseda "Politična akcija" nam ne sme biti v spodtiko, ker vsako delovanje za narodne pravice in neodvisnost je politično delo Odi nas in samo od nas je odvisno,] ■ee bo imel slovenski narod src*o-| je zastopnike in braaitelje pri j teleni mizi, ki bodo iavojevalij svobodo, enakopravnost in en-j odvisnost Sloveniji in Sloven-•1 oem. -
Jože Meiiton, [Detroit, Mich.
okrog hiše: "Pojdi Ekira, ven.! Pokazal ti bom, kako ti Bela' izboroo sliši. Pojdi Elvira, tja-! le za grmovje, ondi naju. Bela' ne bo videla, jo bova pre*ku-l sila, hahaha, tam jo bom poklical."
IStojiva v omamni ♦vonjavi neeuftnik <sveto«v, ki se v žar-: kih večerneiga sonca rdeče svetlikajo. Zakličem: "Belal" 1 im Elvira me pogleda. Lepo so ji svetijo laeje, lepa si, Elvira. — Tedajci pofene v cvetličnih gftmih, midva pogledava — in že je tu.
Ha, tako je, to je moja Bela, previdno kuka skaai dehteče vejevje, jaz pa si domišljam, da je pogled te živali najsrečnejši na svetu. S «vojimi ve-(!rkimii, rjavimi očmi naj« gleda tako izrazito, ko da bi bila zdaj j spregovorila.
j 'Jwenadama pa opazimo, kako so njene oči osteklenelte in oslepele, Telo ji vzdrgeta. Kajie je zgodilo T Oba priskočiva k , njej in jo odvedeva ven na tra-j to. Bela šepa. PreiSčem ji spredno nogo, ki jo hoče skriti,
Iin najdem štiri- krvave kaplje na gležnju. Štiri krvave kaplje. to je pik strupene kaoe.
Vtzkliknem in planem v hišo, kričeč po serumu zoper strup. Elviira ostane pri konju in ga ! objame okrog vratu. V velikem gostišču odpiram vsa vrata in vpijem po serumu. Vsi ljudje p:ihItjo skupaj — a seruma ni v hiši. Stečem nazaj na travnik in Še od daleč zagledani, da se je Bela zgrocGla na tla. Meso eo ji razparali in zato krvavi. Iasesam ji rano, prevežem ji nogo. Brezumno me gleda ker ji prizadevata -bolečine.
Polagoma r« odstopijo in opaeT»jejc4 žival od daleč, samo Elvira se jo<ka pri njrmi gla^-i. Saj ni, da bi pravil — noga ji je zatekla, nobene pomoči ni. bik). Božal sem jo, včasih J planil pokonci in sem /butal ob drevesa, potopftal in preklel sem tisti gnn, ki je bila kača v njem. Potem f»em spet pokleknil in aem ji gwcrril.
IZdaj pa zdaj je Bela skušala skočiti kvišku, a to se ji ni v^č posrečilo dal sem ji soli, pa se je ni več dotaknila. Potem je bolj in boTj povešala glavo in jo polagala na travxx. Spet in epe t sem za vpil po se-rumfn, a »sla ie ni bik> nazaj, ki sem ga bil poslal k najbližjemu farmarju. Bela me prestraše Uena pogledala, se erikrat se je oerla, pogeMala je ljudi in hi-pogledala visoko nebo in neskončno stepo v dalji, potem pa i© zaprla cči. Drhtenje je prešinilo lepo truplo, noge so udarile, nato je premhrala.
Ždel smi zraven nje, kakor bi mi bilo tisoč .let. Pokopal sem jo. Posodili so mi dragega konja in odjeedQ *em z Estamcije, kamor me ni bilo nikdaT več. V svuji veliki giz^ davwti sem bil svojo Belo za-pletei v tujo igro,, in zato je zda| moje spanje greiSco. .
in kakor strela sva bila spet na poti, da so grude prsti kar frčaiiV. Naneslo je, da sva kje zunaj v stepi počivala. Tam v 1 travi so bila naeista, kjer je moja Bela obstala, jaz sem razja-hal, ji razrahljal uadov utrgal šop trave in sem izbral sočna-te bilke izmed uvelih in useh-lih. To ti je bilo veselje, Bela. Nato je priša vsa razburjeno' žvečeča k meni in me je dreg-1 nila s -svojim mehkim simxr kom v ramo in pleča, češ da naj pohitim, naj ji brž dam še zalažai trave, in jaz sem ji jo dal k dlani. Tb=ta doba takrat je bila brozoblačna zame in za k-^mja, neflbo je bilo visoko in veter .ie 'brzel nad poljano, in midva sva bifa od ranega jutra do večera na poti.	j
Nemara naju bodo pogostili na veliki postaji Estancia San-j ta Sabina, na tem viljuskem' gradu s strebriači, kopalnibo in! z veem rafikiošjeim, kjer povabijo jezdeca, naj je s srebrnim priborom in kjer dobi konj •nežnobelo sol za lizanje. Ondi j je lepo. dragi moj. Elvira je' tam in Elrvira se smeje. In med tem. ko pijemo čaj na verandi, i stoji ne daleč cd nas moja Bela in mmli teffrtn^zelenio travo pod evkaliptu-soivmi direvesi, in njena rumena dlaka se sveti k nam. Včasih sune z glavo navzgor in prisluhne našim be-. **dam. Zaljubljeno jo opazujem in vsi se norčujejo iz mene zaradi moj? zaljubljenosti, sa-' mo Elvira se ne smeje. Ona vstane in odide čez trato tjakaj k Beli, in vsi gredo za njo. Gospodje mežikajo, odpirajo beli. urobec. dotikajo se uhljev in členkorv, povedo kako besedo, in se smejejo..
Jaz som zaprtih oči obsedel, kadim črno cigaieto, in skriv-i ši škilim tjakaj, ali ^o dobra z njo. Ko se klepetava gosp<.J-da edipravi po drevoredu dalje, Elvira vrne na verando in pogovarjala, se o konjih. Po na&am se vpričo nje, zato ker je Bela moja last. Lejte, «e no rita, teče tako in tako, potrebuje to in to in poslušna je kakor misel Ce bom tlesknil, pa bo prišla, le pazite, gospodična moja. — Tako sean ošaben, wag me vaemi!
Še clofero vem, da je gtmgj vprav začel klicati k večerji, ko sem zatleeknil, in Bela je prisluhnila in je prišla. Dobro me poena in ve, da je le za šalo. pa vendar le pride ta moja I Bela .
Toda jaz bi se rad še bolj izkazal in zato grem z Elviro
(Olovek ne pomeni nič pod temnim nebom argentinske ste-1 po. Sam <Sito ji i v travi, ki ti s t ga do kolen, neskončni veter ti veje po utrujenem obrazu,' sončna pripeka ti pusti komaj tlo sape, in medtem, ko po vi-j sokeu* nebet=u krožijo orli, korakaš kot človek na svojih' dveh kratkih ncigah skozi šu-l htečo travo. Ničesar drugega j ni videti, ko plapolajočo, irja-| sto-rdečo travo, nemara še ka-j ka dva noja na obzorju,, ki prervidno koracata in se ozirata, in nemara da stenji v tej silni -pripeki kako drevo, ki se dozdeva ko kamnitn: figranski Lade It k, ki popova veter skozi n^jeigove izrastke.-.
Saj razumeš tam zunaj ne moreš niti s petami in nogami.1 Raj razumeš, takšen-lfe ^človek! ni nič drugega kot stopajoča majoenost in vsalaišen sunek' vetra ga zasmehuje. Takšno-le človeče se muči in ubija od J obzorja do obzorja, toda noga j tega nieeta spodrsne na mesnatih kaktejah, njegova rdeča koža zabrekne v vročini in kar) mahoma se utegne zgoditi, da' kaka smešna sončariea prode-re predrzneža na tla in ga pripravi za veseleče se jastrebe, ki si ga hedijo v kosih iskat. Saj ra^umoš, ,<a*n človek je izgubljen v puščavi. .
Toda recimo, da sede na konja, pa na mah postane iz njega mož in gospod. Kakor piš vetra ti 'brzi s svojimi k o® jem od vzhoda na zahod, smeje se v vetru, a konju vihra griva ok-L'li. .
Vedeti moraš, da je bilo najlepši živali vse te staje ime Bela. To je bila visokonoga, ozka kolbila pt trh let, in ji je bila d?aka svetla in blesteča. Sleherni ffauaho, ki je prij^edil mimo, je pozdravil in ponosno ; dejal: 4'Ojej, to je pa Bela; lej : jo!" Ob ponoenih taboriščnih * o^ijih so govorili, kako zna | teči; pri Aimaeenern so se rae- ' grevali db besedah o njenem ! dmcu in so naterulili tistega nepridiprava, ki je dejal, da je '1 Bela enaka drugim travožre-l: firm. Pa je zorbala samo koru-! zo, in njena slava se je širila od nasefja do našel j«. Kupil ] srni jo bil od farmarja Alfbiaj za pošten denar, ko =em bil po-j »tal poštni sel. Takrat sem' jeadaril s pošto za osem in šest- 3 deset kolonistov. Po trikrat, na teden sem moral na postajo a in potem sem jahal cd fairn*- 1 do farme in sem izročil teran " pbmo in onemu zatvo jček. Psi I so lajali, družina se je smejala, | i
i
KNJIGARNA ■===-
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street_New York City
Andrej Ternovac	Malenkosti	POTUHNI ^PISl
Spisal Ivan Albreht	Spisal Ivan Albreht	fUUUU Or AOl
Cena 56 rento?	Cena 75 eenlov 'Angleško Slovensko Berilo
"RolforrrtT.	<F- J- Kern) — Vezana knjiga
„ -	Pingvinski otok	c«a
Spsal Artar Bernede	_ ., . . _
_ __ .	Spisal An a tole France	_ . -
cena 7a centov	Domaci zmnozdravmk
Filozofska zzodba	xr	Sl,l8al Fran,°Damr- ~278
7T ; 7T 8	VendlCUS	traiii. Trta Tex. - Belo kortatn.
Spisal Alojz J.rasek	^^ Pater Kajetan	knjiga « vaakega Hvinore*«:
lena 50» centov	rasnih bolezni lo idrarlje-
letos izšla	». . _	»*"> mk* tlM
tr« m „	Zločin in kazen	_
Ko smo šli v morje	, Govedoreja
bridkosti	Spisal F. M, Dostojevski	. J
DriOKOStl	ZVEZKA '	8p,aal R l4S	'
Spisal Bev. K. Zakraj&e«	Ceail	■lifeami. Cewk $L—
SSrSESftJ^Z	Živi izviri	' Knjiga o dostojnem vedenju
zanjke in pripravljal "strup"	SpisaJ lvan MatičHč	111 rt rani. Cena M ceni« t
ra JuKortorane in njihovo dr-	svojevrsten pojav v	MlekaTStVO
žavo te doJgo prej kot jo je	. ... ..	^ , ...
natedri.	slovenski knjliavnoati. k*JU v	Spl3al ^^ p„t. s ,,|klimL
v nji je v trinajstih dolgih po-	168	_ Knjiga ta mlekar-
Knjiga je v platnu vezana in ima	glavjih opisanih trinajst rodov	& |„ formerje v »iiloflnem.
2U7 strani.	slovenskega naroda od davnib	Cena M rroUf
Cena $230	pofetkov v starem rionutvu	__« ...	, .
do današnjega dne.	j Obrtno knjlgOVOdstVO
Listki	poglavij - 413 strani	** ~	*
Spisal Ksarar MeSko; 1« str.	V platnu vezano	a-menjena v prvi vrsti m stav-
ta	„	t»n. ometno In rt roj no kljnCav-
mrrirmn^mMirmnTM7	,er
Bodo« naj	Državljanski priročnik	--
knjižic« —	*	Ako naročite knjigo, priložit« k naro-
-HOW TO BECOME A CITIZEN	(V slovenščini)	f«lu fj. S. miroma Canadian Money
™	KniWe* daje poljudna navodila. Order za omenjeno sveto. Manjše svote,
zakoni m naseljence.	tako P0*"1 amerig" drttvljan. lahko pošljete v U. S. znamkah po t.
Cena 33 cent*«	Cena 59 centov oziroma 3 cente.

. -OLAfl nakopa* ^ Wo» T art	f	1 TUESDAY, APK1L 20, 11*43 I
ZAPISNIK
seje Slovenske Sekcije J PO. ki se je vršila 10. aprila 1943 --- v Chicagu, 111.-—
krajšek poroča, da je lokaM odbor st. 2. JPO SS. v Cleve-land'U tudi podvael korake pri mestni administraciji, da se bo dobilo prispevek za JPO SS. od vsote denarja, katerega se sibira vsako leto za različne pomožne akcije.
Poročilo direktorja publidtete.
Slovenska sekcija JPO ima sedaj 38 lokalnih odborov. To vidite iz imenika, katerega sem poslal na vse liste, ki sodedtaje-jo z našo pomožno akcijo. V Olevelandu imamo sedaj tri lokalne odbore, da se bo delo porazdelilo, a najmarj eden ali dva bi se lahko še organizirala, ako bi imeli vsi ljudje občutno snee in krščansko usmiljenje do reveže v v stari domovini.
Nekateri 'lokalni odbori so aktivni, drugi spet ne. Kaj je temu vzrok? Moje mnenje je, da bodo morali ti lokalni od-vbori imeti več stike z našim } glav ni m odborom, od koder bo ,Pl15Io nekaj navodil ali dopi tsovanja, da jih bomo opomin-Ijali na delo. Toda potežkoče
I nastajajo v tnm, da smo vsi zaposleni in ve i delamo brezplačno v tem odboru.. i O tem naj odloči današnja} '?eja. kaj bomo storili v bodočnosti.
Moja misel je, da pri po-mložni akciji ni ipotreba nobe-f ne dvotirnosti. Če se je slovien-|ski narod v Ameriki lahko združil v Slovenski ameriški 'narodni svet, zakaj bi ne mo-'gel biti ves slovenski narod v 'Ameriki zainteresiran v slovensko sektnjo JP(). Članstvo de--•otih slovenskih bratskih organizacij v Ameriki bi to lahko storilo, saj vendar zastopa pretežno večino našega naroda v Ameriki..
Čas p rihaja in menda ni več daleč, ko bo oasa slovenska zemlja <nfcraj morja zopet prosta okupatorjev, in takrat bo na-Ša pomožna akcija rabila na tisoče in tisoče dolarjev, dia pomaga sestradanim in raiztrga-nini rojakom. Niaša pomožna akcija je pnav tako va-žna, kakor je obrambna akcija, kajti v pctatev bo prišla najprvo po-nnožna akcija, a nji ho stedilia obramibna ali politična akcija, č? jo tako imenujete
Nekje ^m čital dva stavka: **Po vojni bo pomagal vsatdo tistim, ki jim bo hdtel. Sicer, ' konvu bomo pomagali, če bodo od lakote pomrK.?"
'Jaz se ne strinjam s takim načrtom. Tisto je res, da bo vsak lahko tistim pomagal, <ki bo hotel. V takih besedah ni širokogrudna človeška nsrnilje-ttcst, ki. bi dosegla vsakega, ki bo lačen po (končani vojni.. A15 naj tisti, ki nitma jo nobenega 1 svojega v Ameirki, potem po vojni, pomrjejo?
Niafšl odbor se tudi ni strinjal s takojšnjo pcanočjo in tako je po pretežni večini govoril tudi naš narod v Ameriki, ko se je naglasalo, da bi sedaj vsaka pomoč bila direktno ali iifdi-rektno v pomoč okupatorjem. Ali se ni fco zgodilo v Ltftrt>ljani, ko se je slovenskim jzgnanoem pobralo ves živež, katerega jim je dal slovenski Rdeči križ, predno je vlak potegnil iz ljub ljanskega (kolodvora? Komu je koristila ta pomoči In kdo je dal to pomoč?
•Ne bodo vsi pomrli, nekaj jih bo ostalo. Mnogo ste jih bo vrnilo v Slovenijo, ki so sedaj izgnanci. Vsem tem bomo pomagali, tu ne bo razlike,, kaj je njegovo prepričanje, irora ali politika. Tu ne bo izjem, tu ne bo dvotirnosti. Vsi bodo lačni, vsi bodo potrebni..
Naša sPov. sekcija JPO bo lahko polagala svoje račune za pomožno delo v Ameriki. Orna .se drži svoje izjave in svojih [pravil, katere se ni narod pre-• klieal, ampak so bila odobrena od desetih naših bratskih orga-' nizacij v Ameriki .
(Nadaljevanje.) --
O finančnem stanju bo poročal blagajnik. Omenim samo to, da koncem marca meseca znaša preostanek v blagajni $47,193.3 , kar 'bo gotovo tudi brat Jurjevec potrdil.
To je moje poročilo za sedaj.
0	Taznih dragih zadevah bom poročal pozneje.
Josip Zalar, tajnik JPO SS.
Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se tajnikovo poročilo sprejme.
Poročilo blagajnika.
■Blagajnik prečita poročilo zapriseženih javnih pnegledo-vaicev. ki je podpisano od J. T. Wilkes and Oo. 15309 Center Ave., Harvey, 111. Finančno poročilo se glasi:
iGotovina na Skala National Bank of Chicago $2000; naloženo na Metropolitan State Bank of Chicago $316,40; na-: foženo pri Reliance Federal] Savings and Loan Association, $7,321.96; in vojni varčevalni | bondi $37,555,00. — Skupna! gotovina JPO SS. je sedaj j $47,193.36.
V dveh letih poslovanja je imela pomožna akcija sledeče\ stroške: Čekovna knjiga $2.00, hknd za blagajnika za 2 leti $25.00; in za- pregledovanje knjig po zaprisoženil? pregle-dovalci'h $20.000. — Skupaj vseh stroškov $47.00.
•Nadalje poroča blagajnik, da j bo kupil za d nar na banikah | zopet bonde baš sedaj, ko je
1	kampanja za drugo vojno poboji ki.
Stavljen, podpiran in sprejet je pnedkg. da se njegovo poročilo name v naznanje.
Nadzorni odbor JPO SS., ki je preigledal biagajnikove knjige dopoldne, poda svoje poročilo, Nadzornica Josephine Za-, krajtšek izpove, da je nadzor-| ni odbor pregledal vse dohod-,|ke in otroške blagajnika ter da je knjig? našel v vzornem in 'pravem redu, zakar se zahvaljuje blagajniku za njegovo delo.
lStavlj<n podpiran in sprejet je predkg. da se poročilo nad-Hornega odbora sprejqie.
Nato tajnik Obširno poroča ' so o njegovi korespondenci. Pravi, da mora vsak niesec poslati poročilo e dohodkih in stroških na President's War Relief Control Board v Washington, kjer nadzorujejo vse vojne pomožne akcije v Ameriki. Vsake tri mesece pa se mora poslati poročilo zapriseženih javnih pregledovalcev ki 1 pregledajo biagajnikove knjige, Nadalje poroča še o korespondenci z National Budget . Oopnrmittoee in National War > Ptmd. kaflcor tudi o vsem drugem delu, ki je v zvezi s tajni-' Štvom..
Nadzornica Josepihine Za-
DR2AVUANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
U daje poljudna navodila, kak« poeta ti
ameriški državljan.
Poleg TprafianJ, ki Jib navadno aodnild stavijo prt laplta sa dr-iarljanstvo, vsebuje knjižica Be r LL deln nekaj vaSnlb letnic ta Kgodovine Zed in j enih držav, t III. delti pod naaloTom Batno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenib driav, Lincoln or govor t Gettysburg^. Predsedniki Zedlnje-nlb driav in Poedlne države.
Cena knjižici Je
samo 50 centov.
In ae dobi prt: 8LOVKNIC PUBLISHING CO. ŽIC Wert 18th SL, New York
NEBO GORI liri
ROMAN. — Spisal: IVAN ALiBBECHT.
J\o:nbrenner igra odlomlke iz opereit, lahkotne dnevne ,>opevke in plese. Tu pa tam tudi zapoje, a družba še ni to-
i ko razgreta, da bi koj popri jela. Beseda se suče venomer iol*j živahno okrog stave in oče Herman še razvnema:
"Na konje lahko stavi vsak okostnjak, kdor pa stavi na t izleta, mora biti res fant/'
"Tak nam še porečete, da vsi skupaj nismo niti za ene-a slamnatega moža?" se upira logar.
Kakor bi raizpihal žerjavico, je vsa družba mahoma po-ionoi. Kontbreiinei' poj« sptuVko kvanto, prirejeno na napev •.lovensko pesmi, a Kleber ukaže postaviti na mizo Štefan naj-boljšega, čtis:
"Samo iz veselja, ker imamo v svoji sredi takega fanta.-" Trenutna osuplost se umakne valu navdušenja. Kozarci ZHZvt ne, tudi Korrtbrenner vstane izza klavirja, pije in trka ti-r začne zopet igrati. Zdaj je melodija že divja in beseda liiv.na. Krik polti se predrami. Kolikor bolj se iskri Kle-btrjevo vino, toliko mar:j je družabnih ozirov in napetosti. Ljudje so vzlic oblekam b-Jj in bolj goli in živalsko odkriti, v v> m početju. Kadarkol mora Cija s«topiti v sobo, hlastne po n.iej hkiatu toliko rotk, <la no ve. kjun bi se umaknila. Če tudi vsem umakne, jo kunčno prestreže gospodar, ki nikoli ne zgreši.
Med hrupom, «iKliom in napitnicami govori Herman EUe-Iter o svojem življenju, delu in zmagah. V onwimi sladostrast-nega nasilja žari kakor zver, ki se je napila krvi. Vodeno sive in krvavo zalite oči se pod osivelimi obrvmi svetlikajo kakor n'laka. kadar jo obsije mesec. .
Tale vindiški rod na Koroškem je madež vsega nemištva in >ramota memjške kultur.?. Kleberja je sram, kadarkoli se rinisli na to. .
Dražba kakor na vrvici prikmuje. Sodnik, zdravnik in nadloga r zaporedoma izmenja je vzklikajo "heil" — davkar Se. linschegg pa leze (v gube in naglo zvrača kozarec za kozarcem. .	«
Da, ko je Heiman Kleber pred iSttiridesietimi leti, kot pobič }u is 1 v te kraje, ga je biln res sram, da je Netniec. V Breoali, '-ikikler je doma, so se v šoli učili o lepoti koroške domovine, a 'i j,•< — kakor ženin nevesti j>oročni šopek — Bog sam poklonil neniiškeniu narodu. Doraa je kraljevala revščina, Her-j mana je mikalo v svet, pa jo je mahnil sem doli. Hodi in tj'va. do Celovca je £e nekako š?o, odondod pa ni nič več pomagalo. Če je hotel živeti, se je moral načiti vind;ške go-\ orice.
"A danes, vendar nI več tako hudo," se ia navdušenja \ zdrami nadlogar Haberman. .
"I^an&<?M zajadra oče Herman z rokaktii. "Ali pa kaj pomislite, da je medtem, minilo štirideset let!Tt
Vnema naraSča. Ej, ko je prišel on semkaj, v trgu skoraj ni bilo najti pravega Nentca, po okolici pa že eeloi ne. Nekaj ir a d ni kov, kak učitelj ali prL>=efj. n podjetnik, vse drugo pa .i • bilo vindiško. Šele polagoma so se gospodje zgoraj pre-draniili. V primeri s tistim čas je danes res igrača. Vlada razume svojo nalogo, kapital se je zavedel poslanstva in dru-5Iva se gibljejo. To vse spremeni sliko. Ta dolgi čas pa se je Kleber vendar prepričal, da sta zanesljivi samo dve sred->tvi za utrditev nemških postojank: zamaja in kri.
"Vi ste res zlaia duša," majavo vstane sodnik Binder. "Clov. k bi vas naprej in naprej poslušal, tako pristna je večina nemškega duha, ki vejo iz vas."
lil napije oštirju kot zidarju najveličastnejše nemške zirmdbe: mostu da Adrije Beseda titone «v strastnih \"zklikih, ki se strnejo v hropeč in rjoveč izraz volje po sili, moči in obkit-ti. Med ploskanjem ,trkanjem in eepetanjfm, skoči Kornbrenner kakor ris h klavirju in izpod nemirno se treščili prstov privihra — Die Waebt. am Rhein — Vsi stoje in poj«. ✓ — Zum Rh( in, zum Bhein, zuon deufcschen Bhein. wir alle wo?len iSieger sein--
(K Reni, k Reni, k neniški Reni, vsi hoče«m» biti zmago-
\ alci.)
^ipe v oknih zvenče. Tudi davjtar S elin?chegg po>, •eprav ga globoko v duši zbada in mu strupeno očita: "Kajn!"
Kakor hitro se hrup nekoliko umiri, se zopet razpleta >tirjeva bahata beseda. Polastiti Se zemlje in krvi, da, to ni lfilika naloga. Vindiški Irmet je odporen. Človek marsikdaj misli, da ga ima že na povodcu, pa nenadoma hrupne njegova trda življenjskost ni dan. Ob žegnanjih in na s rman je dni se gospoda na ''a-stne oči lahke« prepriča, da ima Kleber lira v. Kakor žerjavica ob vetrn, tako se tedaj Taizneti vin-diška duša. Nič ne ka?e drugače, le z žalostjo si je treba priznati, da nenilsko delo še ni opravljeno.
Zdrarniku se upira, da bi takle vinski kramar učil njega. Kje pa si je stari grabež pridobil doktorat?
Saj gledate prečrno, gospod Kleber," se omalovažujoče ■tatvmeje dr. Walter Leoker, in hoče začeti o svojih zaslugah to<la druščina ga kakor na ukaz zakroti s pogledi. Oče Hier-»nan je namreč Izopet pestavil žtefan vina na mizo, ioeŠ:
''Aoveku ni vsak dan dano, da bi si tako olajšal srce. —
Hell!"
In že zopet je govoril. Doktor naj kar preračuna, koliko dohodkov ima od vmdiških bolnikov. Cea hribe hf doline gre rajši tak feft h kdo ve kakSnerau padarju ali padarci kakor k nemškemu zdravniku.
"Seve," pikro vskoči HaJberena®, ki je komaj čakal, kdaj bo mogel komurkoli vrniti prejšnje aibadanje, 4'če naš Walter povsod zdravi tako, kakor na Zihpoljah, ni nič čudnega. Saj -e še spominjate, gospoda! Dekle, gruntarska nevesta, je malo pred poroko dboFela. V smirtnem, strahu so ljudje poklicali iiašeera AValterja na pomoč. Saj veste kako jih je potolažil. 1 >a ima dekle legar Nič hudega, samo iegar, če- ni merda ko-lera. Tam jok in stok, or pa s svojo učenostjo kakor nibelun-=ko božanstvo. No, in natanko ta dan so jo položili na mrtvaški oder."
(Nadaljevanje prihodnjič.
.ročilo se sprejme, in želja odbora je, da bi druga društva posnemala to društvo..
(Zaključek seje ob 3.30 popoldne,
Vincent Cainkar, preds.
Jos. Zalar, tajnik.
Janko N. Rogelj, zap.
ROJAKINJA UMRLA.
(Ravno sem prejela telegram iz Chicaga, ki mi naznanja, žalostno ivest, da je umrla v ne-dci/jo ponoči 19. aprila mbja dolgj.iletna prijateljica Mrs. Jennie Stirn.
Večkrat je prišla v So. Nor-\vialk, Conn, k sestri na počitnice. zato ima tu dosti znancev in prijateljev, posebno pa je b ila dobro poznana osebnost med newyor£kimi Slovenci, kjer je bivala z dnitžLno, p red no so se preselili v Chicago. Zapušča soproga Mr. Joe Stirn, dva sinova Joe in Henry, oba pri vojakih in hčerko Marie doma; dve sestri Mrs Barbae Pirnat v So. Norwalk,
t
in Tereso v Danbuiy, Conn.
(Zelo me je potrla vest o njeni smrti in v tej bolesti izrekam moje in moje družine globoko božal je Mr. Joe Stirnu in otrokom ter njenim sestram. I Tebi, tljuba Jennie, pa yečni mir in pokoj.
Mrs. Fannie Prem ni So. Norwalk, Conn.
ANEKDOTA.
(K znamenitemu kirurgu profesorju Bieru je prišla nekega dne v Greiswaldu, kjer je predaval, stara kmetica. Po operaciji jo je Bier vprašal, kje so jo. ibili prvie operirali v isti zadevi, kajti tista operacija prav sigurno ni bila popolno-am končana.
Stara ženica je odgovorila: "Veste, gospod profesor, bilo .je nekoč v Kielu na vseučiliški kliniki. Obravnaval me je neki mlad zdravnik, v katerega nisem imela zaupanja. Mislim, da 60 je kozel imenoval doktor Bier."
Mi gremo svojo pot naprej, kakor «mo jo začrtali. Apelirati pa moiarno na vse naše slov. naselbine v Ameriki, da organizirajo še nove odbore ter jih priklopi jo naši pomožni akciji. Vsaka slovenska naselbina mora biti organizirana, ko bo Slovenija spet prosta vseh sovražnikov. Takrat bo potreba velika, in takrat bodo govorile iz| domovine številke, a iz Amerike bodo govorili dolairji.
Zato bi priporočal, da spet ponovno pišemo vsem našim društvom, ki pripadajo k našim desetim organizacijam, ki tvorijo JPO SS. da se organizirajo po v.stk slovenskih naselbinah. V to svrho bi se moralo sestaviti pismo, ki bi ee ga dalo vsem glavnim uradom naših organizacij, da ga pošljejo vsem društvom.
Jielati bo treba, s pomnoženo silo vsaki dan in vsi mora mo poprijeti to defo, ki bo menda najbolj plemenito v zgodovini našega slovenskega naroda. S to zaobljubo pojdimo na delo takoj.
Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se poročilo sprejme.
Nadzornik John Gornik poroča, da je po svojih močeh vedno rad pomagal pottmožni ak ciji in bo to »e nadaljeval v bodoče. Prav laiko se bo pridno udejstvoval pri SANSu, kjerkoli tbo mogoče.
Nadzornik Jobn Ermenc poda isvoje poročilo o delovanju, tv Mifavaukee in okrožju.
Stavljen, podpiran in sprejet je predloig, da se vsa poročila ' sprejme. .
' tPo daljni razpravi je bil spre-jet predlog, da se piše pismo vsem Lokalnim odborom, v katerem se jih prosi, da naj gredo zopet na delo in i>ričnejo z nabiranjem denarnih prispevkov. Istotafko se odobri, da se pošlje [ pismo vsem društvom vseh or-. oranizacij, ki so včlanjene pri k slov. sekciji JPO v Ameriki z namenom, da pomagajo z nabi-' ranjem denarnih prispevkov, ^ bodisi pri svojih lokalnih odbo-l rih JPO SS. ali posamezno.
i Nadzornica Josepihine Za-t krajšek poroča, da je društvo ■ Napredne Slovenke št. 37. SN i PJ odobrilo predlog na radnji seji, da darujejo JPO SS. $300, to je vsa^a člani en dolar. Po-
Molitveniki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno .. . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
NEBESA NAŠ DOM
(štev. 415) 2%X4% inčev
Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI
(5tev. 355) 2%X3% lnčev. v belem celoUdn; 384 strani.
Cena 75 cenlov
NEBESA NAS DOM
(Stev. 401)	in«ev, 374
strani
Cena 75 centov
Angleški:
(Za mladino) KEY OF HEAVEN
Ono vezano--—--35e
v usnje vezano -.75
Slovenski:
KVIŠKU SRCE
(»tav. 355) 2^X3% lnCev; 224 strani; v betom celolidu.
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE
(štev. 415)	Inčev; 224
rtrant	Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI
(Stev. 408) 2J->X4 tnCe; 255 stra-ni — Vtrtev^ Sv. Križev Pot
Cena $1.5«
RAJSKI GLASOVI
(Stev. 416) 2^X4 inCev; 255 str.; všteva Sv. Kriiev Pot
Cona $1-50
ft	nM
I taoU^®^ 1 ^ ^ ^
Slovenic Publishing
Con lpany West mh Street New York