J Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 RODA Listzslovenskihidelavcer vAmeriki. f 9 The largest Slovenian Daily in the United States. a Iwotd every day except Sundays (lj and legal Hobdays. P! 75,000 Readers. i TELEFON: CHELSEA »78 NO. 157. — STEV. 157. Entered m Second Class Blatter, September 21. IMS, at the Tost Office at New Tsrk, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1179 NEW YORK, MONDAY, JULY 7, 1930. — PONDELJEK, 7. JULIJA 1939. V0LUMJ UIVUL — URNIK ZSEYDL MUSSOUNI ZAHTEVA REVIZIJO MIROVNE POGODBE MUSS0L1N1JEV NEOFICIJELEN ODGOVOR MINISTRU BRIANDU ITALIJANSKA ZDRUŽITEV Z OGRSKO IN MANJŠINAMI SO V JETI IN POVRATEK j AMERIŠKI I Mme LUPESCU KAPITALISTI SE ZANIKUJE F3 AR IZ, Francija, 5. julija. — Pariški list Petit Parisien je objavil pogovor, glasom kojega je italijanski ministrski predsednik odgovor neuradno na pripombe francoskega zunanjega ministra Brian-da, s katerimi je svetoval združenje evropskih držav. Mussolini, ki je ponovno izjavil, da ako se hoče Lvropo pomiriti, je treba revidirati mirovno pogodbo, ki je bila sklenjena koncem svetovne vojne, se je postavil sedaj na čelo evropejskim nezadovolj-nežem in sicer na tak način, ki vznemirja prizadete. Temelj njegove izjave, da narodnosti, ki so sicer v vojni zmagale, niso zadovoljne z uspehi svoje zmaga in da je treba revidirati mirovna pogajanja, pred-no se prične delovati za združenje Evrope, je smatrati za poskus prikriti njegove prave namere. Da-siravno so dobile države, ki so zmagale v skoro vsakem oziru manj kot so pričakovale ob sklepu premirja, se z izjemo Italije se niti ena ni skušala oddaljiti od Youngovega načrta. Francozi so prepričani, da pripisuje Mussolini drugim narodom mišljenje in namere, katere le sam goji. Na d rugi strani pa pomenijo njegove besede namen, postaviti se na čelo vsem poraženim nezado-| voljnežem v Evropi, s čimer se povzroča razdružitev prejšnjih zvez in se namerava združenje fašistične Italije z Ogrsko in manjšinskimi narodnostmi Jugoslavije, Rumunije ter nemških nacijonalistov. Mussolinijeva zahteva je postala sedaj tako silna najbrže radi tega, ker je zavrnila nemška vlada neke italijanske predloge. Nemci, navzlic temu, da bi sami lahko stavili zahteve v slučaju revizije, niso odobrili Mussolinijevih prizadevanj temveč izjavljajo, da se bodo držali dr. Stressemanovega načrta in mirno ter vzajemno delali za izboljšanje svojih razmer. To Mussolinijevo zahtevo kot tudi separacijo vzhodne Prusije bodo sprejeli z navdušenjem nemški nacijonalisti in militaristi, ki z dosedanjim počasnim delovanjem nemške vlade niso zadovoljni. Francozi verujejo, da se je postavil Mussolini samovoljno za načelnika nezadovoljnežev prejšnjih sovražnikov. To je pa za ministrskega predsednika države, ki se smatra za zmagovalca, jako čudno stališče. Pri tem se pa pojavi vprašanje, na čigave stroške bi rad Mussolini pričel z revizijo pogajanj. Nekaj zelo nenavadnega je, ako zahteva kaj takega ministrski predsednik in brez pretiravanja se lahko reče, da ga je pripravilo do tega veliko nezadovoljstvo. Sovjeti izzivajo proti izkoriščevalcem. — Pozivi je jo tukajšnje k o-muniste, da se v masah vdeleže. Rumunska nota javlja, da se lepotica ne bo več vrnila. MOSKVA. Rasrja, 5. julija. — "Pravda" je objavila danes dolg članek, s katerim pozivlje komunistične «xliteije v Ameriki, naj pripravijo ljudske množice na nov srdit boj proti ameriškim kapitalistom, imperij alistom. in izkoriščevalcem. Liat je podal tudi Stalinovo izjavo, da je komunistična stranka v Ameriki eni onih na svetu, na katere polaga zgodovina probleme odločilne važnosti. V članku se poudarja, da so polom na trgu vrednostnih papirjev, nezaposlenost in zanemarjanje kmetijskega vprašanja ugodna zemlja za polaganje revolucijonarne-ga semena v Združenih državah. Možnost, spremeniti komunistični stranko v Ameriki v silno armado kakih trideset milijonov delavcev in v armado izkoriščanih in uničenih Amerikancev, je odvisna le od delavnosti in vztrajnosti stranke. Stranka naj si stavi za geslo, da lahko in da mora z vso vztrajnostjo delovati za proletarsfco revolucijo na tak način. da. ti? ameriško delavstvo prvo v svetovnem prevratu in zara?k> isto stališče, kot ga delavska revolucij on a rna gibanja v Nemčiji, na Kitajskem in Poljskem. List tudi omenja, da se je v Ameriki že pričelo z resnim revolucionarnem gibanjem, kar pričajo zaporedne stavbe, katerih se udeležujejo deset tisoči. Delovanje policije napram komunistični stranki, aretacije njenih viditeljev in drugo so v namenu, da zavdajo amer. delavstvu strah, da pretrgajo zvezo stranke z glavnim odborom in konoono, da stranko ugonobe. Glavna naloga stranke v Ameriki je, da napravi iz lista Daily Worker resnično glasilo množic, ki naj bi gradilo strank? in organiziralo delavske mase. BUKAREŠTA, Romunska. 5. jul. Danes sta se završila tukaj dva za vladanje Karola pomenljiva dogodka. Najprej se je kralj spravil s svojo ženo. kraljico Heleno. Nato je vlada izdala nctto, da so vsa namiga-vanja glede povratka Mme. Lupes-cu izmišljena bajka, ki naj bi služila v propagandistične svrhe. V noti je še prip:imnjeno. da se Mme. Lupescu ne bo več vrnila v Romunijo. L točasno je zapustil Romunijo princ Barbu Stirbey. ki je bil dolgo časa glavna politična sila ter popolni -vladar Romunije. On je bil tudi vzrok ,da je Karol odstopil. L. 192S so »objavili listi, da je Karol nasprotoval dvorjenju Stirseya napram kraljici vdovi- in pozneje se je poročalo, da se bo vrnil le. ako se odžene Stirbey a kot dvornega svetovalca. Karol se bo p-dal takoj v svoje bivališče Sinaia. Kraljica in vojvoda iz Alba Julit ali z drugimi besedami Mihcc, sta odšla že danes tja. NEMČIJA PRED DIKTATURO Tozadevne odločitev s e pričakuje prihodnji teden. BERLIN, Nemčija, 5. julija. — Nemška republJta se bo najbrže v kratkem pridružila onim državam v Evropi, ki že imajo diktatorje. Kancelar Heinrich Bruening se pripravlja ustanoviti "zlato diktator-stvo" v svrho ureditve davčne pred-lege brez parlamentega privoljenja. Diktaturo se bo uvedlo na podlagi člana 48. nemške ustave, kateri daj a kancelarju v slučaju sile posebno oblast. Kancelar Bruening smatra za potrebno, da se sedaj u-vede diktaturo, ker je nemški parlament razpadel radi nesoglasja političnih strank, da se tem potom uredi davčni načrt še prodno nastopijo čla.ii poletne počitnice. 14 UČENCEV RANJENIH V B0MBAYU Bomba postavljena vlaku, nikake nesreče. S760.000 DAVKOV PONE-. 1VERJEN1H Zakladniški uradnik in prejšnji pomočniki ob-dolženi. MODRIJAN V HRASTOVEM SODU Spustil se preko Niagara slapa. NIAOARA MALiLS, 5. julija. — George E. Stathakis se je spustil preko Niagara slapa v sodu, katerega si je sam zamislil. Domneva se, da je našel smrt v vodi. SpuRtdl se je po vodi ob 3.55 popoldne Pričakovali so ga pod slapovi, a nI biLo o sodu ne duha ne duha. Ribiči pravijo, da se je sod najbrie vjel In obrise! na kaJtih ovirah in ni pričakovati, da bi še živel. «k» bi bil »od dospel na dno _________„ bi se moral 8tatha- fcifi MtdušjU. ker je imel v «odu le DVA VLAKA TRČILA NA ITALIJANSKEM 15 mrtvih, 30 težko ranjenih. RIM. Italija, 3. julija. — Zgodaj danes zjutraj je trčil osebni vlak med Bolonjo in Florenco v tovornega, ki je stal na postaji v Sasso. Petnajst oseb Je bilo ubitih, trideset pa težko ranjenih. Da žrtev ni bilo Se več, se je zahvaliti, prisotnosti duha strojevodje, ki je imel še toliko časa. da je vlak zavrl in zmanjšal hitrost vlaka. Navzlic temu so pa bili prvi trije vagoni osebnega vlaka, popolnoma zdrobljeni. Nesreča se je pripetila ko je večina p-tnikov spala ter niso slišali sprevodnikovega vpitja, s katerim jih je hotel opozoriti na, bližajočo POVELJNIK AVSTRIJSKE MORNARICE MRTEV Nasprotnik nemških podmornic. ZAGREB. Jug slavij a, 3. julija. Tu je danes umri admiral Maksimilijan Njegovan, bivši poveljn k avstro-odrske mornarice, star 72 let. Admiral Njegovan de ibil odlična osebnost v poveljstvu mornarice za časa svetovne vojne. Bil je načelnik mornarskega oddelka ter je prevzel leta 1917 po admiralu Hau-su poveljstvo cele mornarice. Njegovan je bil sicer vojak z dušo in telesom, vendar se pri ni strinjal z Nemci ter je dvomil o uspehu, ki so ga ti pričakovali od svojih podmorskih čolnov. TRENTON. N. J., 4 julija. — Skupna in vsak zase s> bili obdol-žariT poneverbe davkov v znesku $760,000 Harry E. Hooley, Leonard B. Willits in Charles R. Meyers, katere se je stavilo pod $5000 varščine za vsakega. Gbdolžba se glasi, da se je na podlagi poneverbe poročila za dohodninski davek Myers-a ogoljufalo vlado za davke let 1923, 1924, 1925, 1926 in 1927, ykupno $760.000. Willits 'je o^tiulžen, da je izstavil lažnjivo poročilo, Hooley je pa to oddal svojim višjim. Willits je poleg tega tudi obdolžen, da je portal napačno poročilo za dohodninski davek, ki bi ga moral on plačati tekom enega leta. SKUŠAL POBEGNITI V ŽIMNICI Obsojen na dolgo ječo v Sing Sing-u. OSSINING, N. Y., 5. julija. — Kmalu bi se posrečil beg iz Sing Singa nekemu Jacku Levy, ki je obsojen na 20 let ječe. S pomočjo tovarišev se je zašil v žimnico, katero so z drugimi vred naložili na tovorni avtomobil. Vse je šlo po sreči pri dveh pregledi :vanjih. Avtomobil je že prevozil kakih 1000 čevljev daleč, ko je opazil stražnik, ki je spremljal avto. da je ena žimnica obilnejša od drugih. Opozoril je na to predstojnika, ki je žimnico razparal in izvlekel iz nje Jacka. kateremu je splavala s tem po vodi svoboda. BOMBAY. Indija, 4. julija. — Včeraj je bila aretirana Mrs. Perin Captain, ker je navzlic prep>vedi izdala glasilo kongresa. To je že druga ženska, ki je bila aretirana izza Ghandijeve kampanje. Mrs. Captadn je vnukinja Dababhai Nao-roi. ki je bil prvi Indijec izvoljen v angleško zT:ofrnico. Kasneje so aretirali še dva tajnika kongresa. Aretacije so izzvale veliko ogorčenje učencev in dijakov. Procesije so neprenehoma korakale po cestah. Bno je policija penovno skušala razpršiti. Pred neko trgovino so napadli iz-gredniki policaja, kateremu je prišel na pomoč oddelek p licije. Pri spopadu so bili štirje učenci težico, deset pa lahko ranjenih. PESHAWAR. Indija, 3. julija. — Tu se je skušalo spraviti s tira vlak. ki vozi pošto iz Kalkute. Neznanci so položili na tir bombo, ki je sicer razpočila, ni pa povzročila posebne škode. Kot poročajo iz Londona, znaša število Gandhijevih privržencev, kateri so bili do sedaj aretiram, 3302. HRANIJO DRŽAVNE OBVEZNICE KI BI ŽE BILE PLAČAM Imajo izgubo na obrestih. WASHINGTON, D. C , 3 julija. — ribližno en milijon dolarjev na leto izgube oni, ki drže pri sebi državne obveznice (Liberty Bond), ki so že bile plačljive. V kolikor se je moglo dognati, se nahaja v rokah posameznikov še za $31,716,860 takih obveznic. Za te obveznice ne prejme nihče več obresti. Nekatere obveznice so bile izdane še pred civilno vojno. MONARHISTICEN SESTANEK NA DUNAJU PRVI AVSTRIJSKI PREDSEDNIK ZOPET KMET ski kninister. "EVROPA" ZASLUŽI IME BRZOPARNIK Vprašanje preklica iz- Dospela navzlic slabemu gnanstva habsburžanov. vremenu v 5 dneh DUNAJ, Avstrija, 5. julija. — Sep-tamT^ra meseca se bo sestal na Dunaju kongres monarhistov. Zborovanje se bo vršilo rv palači Sakn ter se ga bodo udeležili vsi pripadniki monarhrstnčne ideje dežel, katere so Habsburžani izgubili. Razpravljalo se bo o vprašanju kako bi se dalo preklicati izgnanstvo Habsburžanov in postav, glasom katerih je bilo njihovo premoženje zaplenjeno. Poročevalec ogrskemu listu Pesti _ j „ v . , . Naplo poroča iz Geneve, da je princ Zadnji cas je bil trgovin-, Oto obiskal Genevo, to pa le z namenom, da prisostvuje nogometnim tekmam, katere so se vršile med moštvom Španije in Ogrske. Takoj po tekmah je zapustil Gene-, vo s prošnjo, da se drži njegov obisk tajnim, dokler ne odide. NEW YORK, N. Y., 3. junija. Navlic slabemu morju in gosti megli je potrebovala "Europa" le nekaj nad pet dni za 3.164 milj. Dospela je včeraj s 1465 potniki. Poveljnik je marai med vožnjo večkrat hitrost skrčiti. MORILEC ITALIJANA SE PRIJAVIL Prijavljenje uradno potrjeno. PRIZREND, 3. julija. — Oblasti so danes potrdile poročilo, da se je prijavil morilec italijanskega poročnika v Albaniji. Zglasil seje prejšnji teden na neki postojanki ob meji. NANKING STRL VSTAJO NA JUGU Vstaši v Kwangsi zajeti. 20,000 mrtvih. ŠANGHAJ, Kitajska, 3. julija. — Nankinške vladne armade so zajele tri dnevni bitki vataše v Kwangsi in strle vstajo na jugu Kitajske. Zmaga je osvibodila 50X30 narodnih čet. katere se bodo soda j udeležile bitke, ki se nadal. uje na ser/eru. Petnajst tisoč vstašev in p ' tisoč vladnih vojakov Je bilo usmr-čenih, predno se je doseglo por; z Kwangsi vstašev v okraju Elunan. Tej zmagi so sledile nadaljnje pri Yochow in Cangrsha. Ti dve mesti so zavzele vladne čote, to? :• 1000 ......................... .. $54.25 DUNAJ, Avstrija, 5. julija. — Profesor Mihael Hainisch, ki je bil prvi predsednik avstrijske republike,'je pred kratkim odstopil kot trgovinski minister. OdbHl se je pustiti politiko pri miru iter se posvetiti kmetijstvu in ■ i ii ■ i i f 7idmmu m pesEscvu. ADVERTISE * o "GLAS NARODA" BANDFFI OROPALI BANKO Odnesli $13,500 in pobegnili. TOLEDO, Ohio, 3. julija. — Štirje banditd so napadli danes Broadway-podružnico Ohio Savings Banke, prisilili diva uradnika in pet oseb, da so legli na tla in pobegnili s $13,500 plena. Doiim je eden izsilil pri oknu z revolverjem denar, je držal drugi pet ljudij na muho, ostala dva. sta pa straHla vhod y banko. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50-— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET Telephone Barclay 0380 NEW XO&1L, N. X. 0381 Ac NEW YORK; MONDAY, JULY 7, 1931 LAXORflT ft« C. and PqhlMiad by ILOTKNIC PUBLISHING COMTAKX (A Corporation) Louis Beoeflt, Mm mi bw*3 EMM of tbs corporatlo ■ and addresses ot above officers: mm m. na s «tMi af 1 Hs»tea*aa, New Task City, M. Y. -OLAI NARODA" ječi parni mlin. Jo zborovanja, da napote bele in rrne delavce, naj stopijo;Drawčini -o takoj privlekli vaškD v strokovne organizacije. Nobeno teli ssborovani pa se ni jn pasaži. , v'a.' i • , , , .7. . tear Pa Jim ni posrečilo. Cez pol •no^Jo vršiti, ker je predsednik mestne komisije, kajti ure nato SC prihiteli na pomoč ga- koilli- , Icri iz Kočevske roke m Borcvca. ■ Začeli so brizgati vodo na I hiše, ker je pc kušal p* »m cm objeti S tem pa ni še dosti naplavil. — kajti A. Al Jones ml Jtmii stoječe gospodarske tako se namreč imenuje predsednik mestne komi 1BIH Strni, Hmm ¥«k, ; ChclKi »7« iii "luttsni "VBMnorr^iDfliiir™ OMAHLJIVOST WASHINGTONA S kakšnimi težktel v vodo, j vendar ga je Malovrh nagnal dalje., Naenkrat pa jc konju zmanjkalo I tal pod nogJuni in pričel jc plavati.' ni (tovariši so odhiteli v vas, kjer so j Pri tem se je žival premeta.vala po sporočili resrečo. Kljub vsem napo- I vodi in prišla nenadoma v ■stran- cbjekte. Požar preoseaniK mestne komisij.požar g3 ^ dolgcm in napcrncm je izdal posebno povljc, katero jc takoj soglasno spre- prizadevanju lokalizirali. vendar pa jela, V sled katere 1 >1 vsak človek, ki pridiga z besedo n|i' Je zgerela i parna žaga i parni ir.liri dejaujem kriminalno anarhijo a!i pa jo zagovarja, kazno- a uporabljanje. Posestnik in pretilo vsem lastnikom dvorane ali najemnikom z zaiKtrno lastT1'k Parne*a mlina fy Br?unc iz Kočevske reke je utrpel j pri požiru ogromno šketio. ker j p i bil na žagi in mlrnu delno zavaro- i I van. j Sreča pri požaru je bila ta, da so ocen j, ki jr na^-tal skoraj sredi vasi. lokalizirali. Ob najmanjšem ve-j tru bi bila v hipu v ognju vsa vas. zlasti še. ker so po kočevskih vaseh v navadi, da so strehe pokrit^ evailja . z lesenimi deščicami, ki so biln zr»-rn'ii TTKJnje vročine zrlo fuhe in zato tehko bolj vnetij v?. kaznijo, če bi dajali v najem take dvorane k« ni< nistom. Kot je rekel junaški Jones na dotični seji, zadostujejo določbe njegove posebne odredbe, da zaduše v kali vse poskuse črnih delavcev proti belim, da skušajo organizirati zvezo slednjih z belimi. Da ne bodo ta prizadevanja občinskih komisarjev, da zatro v kali vsa strokovna organizacijska prizad bi rminghaiii.sk i h mezdnih sužnjev, zadušile st i eniljan ja sužnjev, je razvidno takoj. In vendar podpirajo organizacije Ameriške delavske federacije v svoji kratkovidnosti ta stremljenja fevdalnih industrijalcev. Oficijelni organ Ameriške delavske federacije v državi Alabama, Labor Advocate, je priobčil z debelimi črkami članek, v katerem se jc pozivalo, naj se prežene organizatorje. Tudi Kil Kiux Klan vitezi žalostne postave so se p služili dobre prilike, da prestrašijo črno prebivalstvo Bir~ miughama, s paradami in drugimi prireditvami ter jin^Ri^ai, kako so jamo h topaii prete z eksemplaričnimi kaznimi. spu*al v njo p?Ur Fra!lc Celec Na ta način se naravnost vzgaja linčarskega duha in kmalu bodo prišla iz Juga poročila o groznih umorih. Pač bi bilo čas, da nastopi vlada v Washington!! proti tem omalovaževah em "ameriške demokracije" ter naste-pi s primerno ostrostjo proti tem sovražnikom delavstva, dokler je še kaj časa za to. Težka nesreča. Tekstilai«a sukna v Kočevju je začela v zadnjem času s kanalizacij . tbenem pa je hctila r ajrraviti. kar jc bik) nujno potrebno, veliko jamo. kamor naj bi se odtekali ne .naga, ki nastaja zlasti pri kemičnem pranju volne. rom domačinov in orožnikov od Sv. Lenaj-ta pa trupla ponesrečenca niso našli. Na kraj nesreče je odšlo po preteku par dni gasilsko društvo od Sv. Lenarta z vsemi pripomočki. Končno se jim je posrečilo potegniti utopljenca na suho, p ;ložili so ga v krsto m prepeljali v mrtvašnico k Sv. Lenartu. Pretresljiv je bil prizor, ko so potegnili otroka iz vode. Oče je stal skrušen in obupan, gledajoč vse svoje upanje in ponos uničen, mati pa je glasno plakala. Ivan .Vidmar — 80-letnik. Poštni direktor v p. Ivam Vidmar je praznoval pred kratkim 80-letnico icj-itva. Ivaai Vidmar je bil rojen 19 junija 1850 v Begunjah pri Cerknici. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, kjer je po končanih študijah stopi1 v prstno telegrafsko službo. Kakor je b:l marljiv in nad vse ani-bicijozfcn v službi, tako je bil agi-lon in vzoren delavec tudi v javnem žVvijenju. Prav t>o pa ni bilo po godu- njegovim predstojnikom, pa je Vidmar moral zaradi njegove pre«ve!iutt vneme za narodno slvar zapustiti Ljubljano. Premeščen je bil leta 1917 v Puij za direktorja poste in brzojava ter si je prid dokaj zaslug za ureditev pc." In o telegrafskega prometa v Istri. Največje priznanje pa gre jubilantu za njegovo idealno nacijo-i: '.n-1 delo v Pulju. Član: Rdeče marele. ki so se zbirali v puljskem Narodnem domu, se s hvaležnostjo spominjajo njegove pomoči, vsestranske pedpore in njegovih vzpodbud. Ob prevratu je bil direktor Vidmar interniran v Rimu. kjer je živel skupno z zagrebškim bivšim velikim županom pok. dr. Zucconom. Kcvmeje so ga poslali v Boso na Sprdinlji. Tam je delel z zna- nim tiskarn ar j cm Krmpotieem. Popolnoma izčrpan zaradi bolezni, nakr-panr v težki internaciji, se jc Vidmar vrnil v rvej ^ domovino V zasluženem pokoju praznuje Vi ton r svojo 80-lctnico tilio in skromno v krosu 3.v3je ugledne in : mpatične družine. Sin jubilanta c»r. Vladimir je direktor poštne hranilnice v Ljubljani, hčerka Mila je Nenadna smrt Pepeta Rohrmanna. Vse Ljubljana ga 'je poznala, saj Je malo tako simpatičnih in dobrodušnih ljudi kakor je bil Rohrman-nev Pope, sin in trgovski družabnik uglednega, trgovca Viljema Rohrmanna. Se pred kratkim je bil v prijateljski družbi, nekam oled in ti hoten, toda na v.dez še vedri i čil in krepak. Tragična novica, da je podlegel prav kratkemu trpljc- ... .. . »n>u v najlepši mo^ki dobi 44 let, jc sml v stran. Ker je bil nevest pla- j J , ... . : zato osupnila in s tugo prevzela ne- vanju, se je "nemalo prestras.l in se * H , , , , , a. , . i tet c njegove nriiatelje. Eai imrl o':»cn»l kentja. okrci? vratu. Žival je , , b 1 * J .. . , , , jih je povsod. V rtnem življe- zaradi tega oslabela, pn tem pa y * . . __ , . . | nju je navezal vse simpatije zašla v hud vrUnec. Naenkrat je' , ^ J ' ket ustanov, tel j kluba Ilirije", bi sko lego. iMi čemer je Malovrh zdr- ; je temperamenten član Sokola, v 1 umetniških in literarnih krogih ga je že od Cankarja dale. ki je v n.'cm cenil iskrenega prijatelja, veza'o 1 prerčno družabni?*-v o. Dičila s a j vsa plemenitost njegovega očeta in i tako se tudi pri njem dr?niča ni | nikoli brigala za levico. Nenadna smrt na cesti. Ko se je vračal 45-letni delavec Josip Kccmur, tanuj? v Zeljar-ski ulici te dni okrog 16. domov j. pričel b!izu doma nenadoma omahovati. nakar se je zgrudil na tla. Prihitela mu je na pomoč žena Lu-o-ja. zbrali pa so sc tkreg tudi drugi Hudje. Vsa prizadevanja niso pomagala in je Kocmur čez čas umrl. Krr jc nnst-opila smrt na cc.-ti. je prišla na niestc policiji'-ca kom sija ;n zdravnik dr. Avramovič ugotov i, da ie Kocmur umrl za 5rčno kap j Truplo tako ncnid'n picrr.inul"-ga Kocmur j a so prepeljali nato mrtvašnico pri sv. Krištofu. Hudo ponesrečen delavci*. Na Starem trgu vrši popravo hiše it. 24 stavbno podjetja Matka CINIZEM MLADEGA ZLOČINCA jezdeca in konja zagrnila zelena voda. nakar sta sc človek in konj pokazala še parkrat nad vodo. dokler ju niso spet zagrnili val vi :n ju pokopali pod seboj. Borbo za življenje je cpazcfvalo nekaj domačinov. ki so stali :b bregu, a niso mogli pomagati. Kričati so na pomoč in skusal! pozneje r.praviti Malovrha ter konja na suho, kar jim pa ni posrečilo, ker ju je vrtinec polteni! k dnu in ju je voda vlekla lalje po strugi. Kako daleč ju je tirala voda, zaenkrat še ni eotwo. k~r navzlic iskanju ne morejo najti ne človeka ne živali. Pro rkle dni zjutraj jc vzbudila na Vrhniki nemalo senzacijo aretacija tukajšnjega mehaniškega moj-slra Avgusta K., ki ga je prijel o-rc-ž.nik. čakajočega cb 10. pri avtobusu. da se odpelje v Ljubljano. Po Vrhniki in oi?;ILci .~e je že zjutraj raznesla novica o drznem nočnem napadu na mehaniškega mojstra Marušiča. iz Logatca. Marušič se je j zvrčir zadržal >v gostilni Mantova, j kjer je sedele tudi veš demačih gostov. Pozneje je prišel v gostilno tudi Avgust K., s katerim se je Ma-rušič da'je ča:a prijateljsko pomenkoval. Naenkrat pa. ko sta se jela pogovarjati o trgovskih poslih in. zlatti ko jc prišla govorica na neka kolesa, sta je!a rasti in se je kmalu razvnel med njima hud prepir. Prepirala sta se skoro celo u-ro, dokler se ni Avgust K. poslovil hudo jezen in izginil iz gcstiln~. Čez čas je 3dšel ven tudi Marušič, I zasedel svoje kolo :n se odpeljal j prati Logatcu. Nad klancem, v goz-| du blizu go-tilne Mrva pa mu je ne-I nadorrn, stopila na-.proti temna senca, človek jc zavihtel kol in u-daril po MamMčcm kolesu in dru- j nikovo stanje jc zelo resno. , gič po Maruši^u samem. V noč se | jc začul klic na pom"č. vcndttr jej Vlomilec iz Dola pri Hrastniku are-i napadlalec udrihal šc naprej. Ma- j tirar. v Celju, i rušič je kričal dalje na pomoč, do- ' kler ni obležal na tleh močno no- To dni * rnrslMV. policija ! škodo van po glavi in po životu. ] slučajno aretirala v mestu zaradi Skoro popolnoma razbit} je i njegovo kole. Originalen patron je vsekakor komaj 23 letni Edvrrd Materam, ki ie bil te dni v Old Baileyu v An-Tliji obsojen na smrt. pa je smrtno kazen smehljaje sprejel In skoraj radostnega obraza zapustil sodno dvorano. Sodniki, sluge in u-rr.dniki tamosnje^a sodišča, ki so bili priče že neštetih smrtnih obsodb. so se morali čuditi neverjetnemu cinizmu mladeca ubijalca. Majeram se je moral zagovarjati zaradi zločina umora. Obtožen jo bil. da je umoril neko 23 letno dekle. V razpravno dvorano, je prišel skrbno in elegantno oblečen, morali so mu kupiti tudi svež ovratnik ter moderno kravato. Na polno dvorano, na zbor advokatov, na prepolne galerije, na detektiv", sodnike in številne priče je gledal Majeram ?. nekakim nenavadnim zadovoljstvom. Videti c bilo. da mu je všeč. ker je središče vse pozornosti. Znano je. da se angleški sodniki šc vedno drže tradicijonalnih obi-čaicv in da na zunaj nastopajo z velikimi formalnosti. Ko je predsednik sodišča z znanim izrekom otvo-ril razpravo, e je mladi ubijaiee čudno in zadovoljno nasmehnil. Ves čas razprave se ni n t: najmanj razburil, ni sc ganil, ko ic prišla njegova mati sklonjene glave in težkih korakov k sodniški mizi. o t pove zgodovino njegove burn' mladosti. Zvečer so sc potomki n> svetovali in sr vrnili čez eno um. Ves ta čas je bil obtožencc popolnoma miren, smeje se jc razgova:-jal s svojim odvetnikom. Se nikoli ni dvorana videla zločinca s tak j železno masko. Ko so poro;- Cuika, pii katerem je uslužben kc;1 ni ki vstopili v dvorano, e ostal p zidar tudi 26-lctni Anton Resnik, dema iz D:ba^pii Domžalah. Imenovani je delal okrog 11. na 2 m visoke^i stav:nem odiu. pri čeni!.r pa je nenadoma izgubil ravnotežje in zgrmei na tla. Padel je med deskami na pločnik in. obležal nezavesten s hujšimi poškodbami na glavi in po životu. Ponesrečenca so prepeljali z reševalnim avtom v splošne fc:In>ico, kjer «o ugotovili, da ima, možgane pretresene. Reš- Razburljiv odigraval te lov za ^ooinci se dt\i v južnem predmestju Berlina. Dva vlomilca sta vdrla v stanovanje nekega mesarja, nista pa mogla izvršiti svojega načrta. Ker so ju pravočasno odkrili, »ta zbežala po cesti, zasledovana od domačih nastavljencev in pasantov. Ko je varnostna straža po dolgem lovu enega izmed krivcev prijela hi ga hotela odvesti na stražnico, je bil na policijski oddelek napravljen drzen napad. Neki privatni avtomobil je privw.il tik ob pločniku in se ustavil par korakov pred policisti. Iz voaa je okočU neki moški in pristopil k u radniku, ki je držal vlomilca za toko, in preden se je ta zavedel, mu je nastavil revolver na čelo Ur dvakrat ustrelil. Uradnik se je zgrudil na tla ves obli t s krvjo. Tretji strel je bil namenjen drugemu »t-radniku. ki p« se Je bliskovito vrgel na zemljo In tako ušel smrti. Oba zločinca sta porabila splošno skočil* v pripravljeni avto odpeljala. Pied kratkim so izkopali jamo v globini dva metra in psi. Da bi pr?- je v njo pciir franc ueiec. V hipu. ko je bi Celec v jami se je nat rc.matična prst vrhu ja-,1-ne^el po Irnstni izjavi 700 E>in vine in škatlo cigaret Zeta. Paiici-ja je našla pri njem še 342 Din denarja in nekaj cigaret. Izročila cu je sodišču. Smrtna kosa. Tc dni je umrl v splošni bolnici slikarski pomočnik Teobald Sovin, star 20 let. SAKSER STATE BANK 82 CCMtTLANDT STREET NEW YORK, N. V. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brex Izjeme, te stare ln stanovitne domače banke. imaHoanm DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G LASU J iT E « GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa ni Slovenci v vasi okolici. OGLASE SO ZMERNE -v; * 'AjBk^ J LARGEST BED T*t* t.m A. VALENTIN KATAJEV SAMOMORILEC S strani državljana je bila to v škatljico vžigalic in vsaki živahno %seh pogledih svinjarija. Samo za- odlomil glavico, to se je sklenil usmrtiti, ker poj — Ena. dve, tri. deset, dvanajst... kazenskem zakoniku samomor ni Hm V škatljici je vsega skupaj prepovedan. Skratka, neki držav- komaj dvajsetosem vžigalic, median se razočaran nad sovjetsko tem ko jih je treba najmanj šcbt- upravo. sklenil zvrniti z obrazom naprej v grob. Žalostno, toda resničnG. Ko te državljan pre>cl reano plačo in kompenzacijo za neizrabljeni deset. Državljan je tiho zaplakal: — Sodržavljani! Rodni brate:! Kaj je vendar to? Kvaliteta — to že razumem, toda kje je zapisano, da mora spodoben sovjetski drža '-nopu t. je miz: < no napisal smrtno toliko pretrpeti zavoljo kvan- o/nanilo. na pos'.al mestnemu od- titete? K vragu z vžigalicami! Z boru. ter kupii v trustu ve!ik in »lavo bom krepko udaril ob zid in lep žebelj. kocsoek toaletnega mila stvar bo kenčana. S svojo lastno in trt metre vrvi Potem Je šel domov, postavil k steni stol in stopil nanj. II Kr-r-rah! Vrag naj ga vzame. To naj bo torej slol? Niti mladega, inteligentnega samomorilca ne moro držat5! --— In temu naj se pravi borba za do- - No- no! Hvala! Živela kvalitc-bro kvaliteto? To naj bo, lesni ta in kvantiteta! Ura! Ha-ha! trust'1 Tiu! e Vendar pa ni znerel in tudi v Toda državljan ni bil eden iz bolnico ga niso peljali, ten 1 udi ki se uklonijo pod udar- --- glavo bom dosegel uspeh! Državljan je zamižal, se zaletel j in... Krrrah! Stena S2 je s treskom prelomila 1 in državljan je zletcl na ulico. ci usode, ki ni nič drugega kakor tenriju verjetnosti' Zlezel je na < kno in pričel zabijati žebelj v zid Kr-r-ah! — To je lep žebelj, ki se tako hitro skrivi! Borba za kvaliteto! Hvala! Le na kaj naj se pošten človek obesi? Ne bo S'.o drugače, kakor da privežem vrvico ni lestenec. Ta je še sta rorezim siti. Ne bo se odtrgal Državljan je privezal vrv na l pa* kvccjcmu oprostite, da se ta- vi v telesu, ki je lahko podedovana ko izrazim, po kakem kozij. Kar , ali pa pridobljena pc stalnem pitju odvratno mi je obe^ti se. _ ... Jyfl „ . . . . , Opazovanja učijo, da ozdravi pipa je vendarle prezrl to od- J * . . , . janec od svoje strasti, ce mu edvza-vratnost. vtaknil glavo skozi zan- mejo priliko do pijače, le tedaj, če 1 so mu z zdravljenjem pripomogli tudi d^ redne izmenjave snovi. Če i tega ne dosežejo, tedaj je bilo' zdravljenje zamin. Na tej podlagi je izdelal dr. Pet- i ko m skočil v prazno. Kr-r-rah! Naj bo ta preklicana vrv tri-' krat prekleta! Kaj je to sploh vrv?} Na najlepšem mestu se pretrgi.j Prosim, prepričajte se Kvaliteta....? Da „o moje oči m era le kaj takega 1 ters0n svoj na*n Pravljenja. Naj- win lllpfln ifM r>ri Moib- Tri Vsa Pojska je bila. prejšnji mesec pod vtisom strašne vesti, da so blizu malo postaje Ujazd našli zavoj s 26 odrezanimi in okrvavljenimi človeškimi ušesi. Seveda je postalo malo mestece takoj središče splošne pozornosti. Policija je najdena odrezana ušesa zavila v omot in jih poslala preiskovalnemu sod-dniku, ta pa je odredil medicinsko preiskavo. Ker v mestecu ni nobenega zdravnika, so vprašali nekega mazača. ki je z vso gotovost,o trdil, da gre za človeška ušesa. --Kljub temu pa oblasti po vsej Poljski niso mogle najti nesrečnih 13 žrtev brez ušes. Končno so poslali ušesa v Varšavo in tu je neki kriminalni uradnik s pomočjo zdravnikov ugotovil, da gre za umetno, a zelo originalno ponarejena ušu-sa iz gumija. Kri je bila popolnoma nedolžno barvilo. videti.... — Vrag naj vzame vse skupaj! Poizkusimo kaj enostavnejšega. Aha! Kuhinjski nož Ali prehoden padem, ali pa bo strelica šini-Ja mimo mene. — tako se iykje bere, J Kr-r-rah! ^ In strelica je zares šinila mimo: roka na eno stran, rezilo na drugo Državljan se Je divje zakro-hotal: — Bodite uverjeni! Ha-ha-ha! Kvaliteta! Kaj naj zdaj še poizkusim? Ce je komu usojeno umreti, potem mora umreti! Vrag naj vzame nož, ta prokleti ostanek gnilega srednjeveškega romantiz-ma! Izkušeni samomorilci trdijo, da so za samomor prav prikladne vžigalice. Vržeš v kozarec kakih petdeset glavic, izpišeš — in konec besedi. Pametna misel! Kako, da se žt prej nisem na to spomnil? Državljan je vesel odprl novo ve? j o ulego i?ra pri tem kisik. Ki i k kaze neke podobnosti z alkoholom. a nima njegovih kvarnih u- i e in kov. Potem ko je nemški zdravnik več let zdravil sušične in na-dušnike s tem. da jim je dajal vdi- : ha vat i kisik, je končno prešel na i podobno leče nje pijancev. Dvakrat na dan morajo po 15 minut vdihavati kisik in sicer skozi turi?ator. Uspehi so presenetljivi. ! Že po nekoliko vdihavanjih se počuti bolnik prostejšega in želja po pijači ga ostavlja čfrm dalje bolj. Tako je izjavil noki 40-letni trgovec. ki ga je spravil alkohol na rob I gospodarskega in duševnega propa- i da in ki so ga zdravniki smatrali že I za neozdravljivega, da se počuti sedaj po postopku s kisikom čisto zdravega. Nič mu ni težko vzdrževati se vsake opojne pijače. Seveda tudi Pettersonova metoda ne koristi v vseh primerih, to priznava on sam. Treba jo je šele izpopolniti in potem bo morda veljala za vse primere. kakor velja sedaj le za njih večino. TURŠKI HAREMI imajo velik uspeh V * Turška vlada je nedavno sklenila. da uvede splošno štetje, da u-cctovi število prebivalstva in da se prepriča, koliko Turkov ima več kot eno ženo. Kakor znano, je Kern al paša že pred štirimi leti izdal zakon, ki prepoveduje mnogožen-stvo. Sedaj hoče turška vlada ugo-viti, koliko haremov je še v Tur-' čiji. Zdi se, da je mnogoženstvo raz- ' vito samo še v vzhodnih pokra j i- j nah države, kjer so ostale razmere kolikor toliko neizpremenjene. i Tam je še mnogo veleposestnikov, katerih moč in dostojanstvo upoštevajo po številu njihovih žen. -Nova turška vlada jim je v tem oziru deioma že pristrigla peroti. Turki danes niso več v položaju, dr imajo po več žen. če jih pa i-majo, so pa tako obdavčeni, da bo sčasoma vsem minilo veselje ao mnogoženstva. v večjih mestih skoro ni več mož. ki bi imeli po ^eč žen. V Carigradu samem je baje samo okoli 100 rodbin, kjer ima mož po dve ženi. Kakor je torej videti, bije mnogoženstvu v Turčiji zadnja ura in časi haremske romantike bodo enkrat za vselej minuli. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berila (DiousH gumam $2.— KNJIGARNI 'GLAS NARODA kupil v Splitu podjetje. Mestna občina v Splitu je podpisala pogodbo o prodaji občinskega pogrebnega podjetja podjetniku Suši iz Rakega. ki je doslej vodil v Splitu import in eksport svetlic. Mestna cbihta mu-je dovolila razne olajšave za razvoj podjetja. Čehoslovaška motociklista v Dalmaciji. Pretekle dni £ta prispela v Dubrovnik čehoslovaška motociklista Mila Krejsova, ki iz Prage potuje po eriavah Male antante in Poljske. Dosleij je prevozila 1900 kilometrov, po programu pa namerava prevoziti 2500 kilometrov. Krejsova je iz Dubrovnika nadaljevala potovanje v Mc-star in dalje v Sarajevo. Kvartopirei med seboj. V neki gostilni v Su.;ctici je pri-šl: te dni med kvartopirei do krvavela razračunavanja. Štefan Pejič-Gavran je kvartal z bratom?. Lazarjem in Markom Kovačevičem ter od njljju pr igrai 20 dinarjev. Po zaključKu igre sta brata Kovačeviča napadla "srečnega" Igralca ter ga z nožem grozne obdelala. Pejič je bil premeščen v bclnico kjer je kmalu podlegel hud'm ccskodbam Brata Kcvaeeviča sta bila aretirana in izročena sodišču. Vprašanje Fordove tvornice v Baru. Pred dnevi sta prispela v Bar *Črna gora> dva zastopnika Fordovih tvomic in proučila pogoje t?radbe avtomobilske tvornice v tamešnji okolici. Zastopn ka sta porršilo o svojih ugotovitvah take j poslala v Ameriko. Oba se še nahajata v Črni gori. Francoski novinar okraden v Beogradu. Pretoklo dni v noči od sobote na nedelj 3 je bil? na zagoneten način izvršena velika tatvina v stane vi -nju Ga -tena Car^terrana. dopisnika agencije "Havas" in "Temp^a", bi- i vajočega >v Cetinjski ulici 26. Tatvina je bila izvršena ped nenavad- : nimi okolnostmi. V hiši so bili ljudje, a nrso culi nikogar repetati. mti ni bilo mogoče na'jti sledu, ki bi pojasnil, kako je lopov m "gel vedeti. kje je Caslerran skrival svej denar. Žo je vse mirno spalo, je tat oinc~cl tiragocon nakit novinarjeve soproge in okrog 70.000 Din gotov'ne v franco^ki in jug. valuti. Policija z ve7 intenrivne^jo iš-^ sledove za nenavadno sprotnim tatom. Otvoritev velike nove gimnazije. Pretekle dni je bila v Srem^ki Mi-trovici na izredno svečan način blagoslovljena in otvorjena nevo zgrajena gimnazija, ki nosi ime kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Svečanosti je prisostvoval kraljev odpcclanec tetr zastopniki ministrstva prosvete. ministrstva javnih del in mnogi drugi odlični predstavniki. Nova gimnazija je impo-zantna stavba in vsekafcor v čast ponosni Sremski Mitrovici. Smrt gimnazijca v Dunavu pred očmi lastnega brata. Bliau dijaškega tkopališča na Dunavu pri Beogradu se je pred kratkim kopal četrtošalec Hajko Jova-novič, sin inšpektorja monopolske uprave, V kopališču je bil z njim mlajši brat. katerega je Pajko neprestano svaril, naj ne zahaja predaleč v vodo. Hoteč mu 'pokazati, kje se pričenja globaka voda. se je Rajko preveč oddaljil od plitvine in se začel potapljati. Njegovo truplo so našli šele drug dan zjutraj. Samomor obsojene žene. Iz Čačka poročajo o tragičnem dogodku, ki se je pripetil pa razglasitvi sodbe pred tamošnjim okr. sodiščem. Darika Radojevič, ki je nedavno streljala pred cerkvenim sodiščem pred katerim se je vršil proces za ločitev njenega zakona, na svojega moža, je bila zaradi tega čina oteqjeea na dve leti težke ječe. Ta obsodba jo je tako po trla, da je poskusila izvršiti v zaporu samomor. Od svojega perila si je odtrgala trak ter se pričela sama daviti ž njim okoli vratu. Našli so jo, ko je fbiia še neeavestna in je malo upanja, da te ostala pri življenju. Eksplozija plina pri iskanju nafte. Kakor znano, se vrše pri SLsku že dalj časa vrtanja zemlje v svrho iskanja nafte. Pred par dnevi je v 150 m globokem rovu nenadoma nastala eksplozija plina metana. Bila je taiko močna, da je vrgla o-gromno množino zemlje do 50 m visoko in razkopala ozek rov v več metrov široko luknjo. Na vseh poslopjih v okolici so popekale šipe. Ljudje so sprva mislili, da je prišel potres in so prestrašeni zbežali. K rreči ni bilo v čavu sksploeije v bližini rova ljudi, tako da čl veških žrtev ni bilo. HLAČE NAMESTO DOLGIH KRIL Za ali proti dolgim krilom! To je vprašanje, ki dela zadnje čase nežnemu spolu hude preglavice in vročo kri. Saj tudi ni čuda! Povojna moda je odpravila vse nepraktično, nehigijenično in ne-estetično nošo. Dolga krila, ki so se že med vojno izkazala za ne -praktična, so izginila s površja, pa tudi razni stezniki, da vratu zaprte bluze itd. so bili odpravljeni. Mera ^e priznati, da se je moda v zadniih desetih letih temeljito izpremenila in da je bila v vsakem pogledu praktična ter tudi estetič-na. Toda modni diktatorji so vseh muh polni. Že pred tremi leti so zopet začeli forsirati diljša krili. Sprva samo malo daiiša, par cen-trimetrov pod koleni, kasneje pa vedno bolj in boli. Lani so se ze pojavila dolga krila, skoraj do tal. Seveda samo v plesni dvorani. Dolga plesna toaleta pač bolj elegantna. poleg tega pa napravi žensko nekoliko večjo in vitkejšo. Letos pa so dolga krila moderna tudi za cesto. Zato je med ženskami završalo. Nekatere so navdušene za novo modo, druge so zopet ogorčene. Vzroki za to so različni. Dolga krila so sicer res elegantna, nikakor pa ne praktična Druga slaba stran je to. da je treba za doigo krilo več blaga. Torej več izdatkov! Tretjič ;e res, da so bile ženske že želo navajene na kratka krila in se jim dolga kljub modi smešna zde. Zato se ni čuditi, da se še vedno ,tM huda borba za ali proti dolgimi krilom. Ta borbi je našla te dni izraza tudi v javnem protestnem shodu londonskih uslužbenk. Udeležilo se ga je ckcli 3000 žensk, ki nočejo biti sužnje mode in so odločno proti dolgim krilom. Ni koncu debate je namreč vseh 3000 udeleženk glasovalo za kratka krila. Ena izmed govornic je dejala, da pomeni dolgo krilo oblak na ženskem cbzorm. Po njenem mnenju je najidealnejša toaleta za žensko 20. stoletja nastopna: krila naj sega 3—5 cm pod kolena in naj kolena pokrije, če dama sede. Napravljeno naj bo tako. da iahko nosi tudi v trgovini; vse. kar vzbuja pozornost, naj se izloči. Lady Duff Gordon, znana londonska modna diktatorica, pa je mnenja. da je najidealnejše krilo za dan dolgo samo 8 cm pod koleni. Ce pa hočejo forsira',1 dolga krila, potem rajši oblečimo hlače, je zaključila. Navzoče ženske so ji gro-movito pritrjevale. CLEMENCEAU KOT ŠPEKULANT Pariški listi objavljajo zabavno zgodbo o izrednih kupčijskih talentih pokojnega Clemenceauja ali Med tem se je Clemarceau lotil pisanja spominov. Vsak din je diktiral od polnoči do 4. zjutraj, čez "tigra", kakor so ga splošno ime- dan pa je skupaj s hčerka poprav-novali- j Ijal. Pogodbe pa kljub temu ni ho- Nekega dne je Clemenceau čital t tel podpisati. Zastopnik newyor-Fochove spomine in tedaj je takoj skega založnika je bil vsak dan bolj sklenil, da napiše tudi lastne me- . nervozen in venomer je nadlego-moire. val sivolasega državnika, ki pa ga — Tako* mi poiščite založnika v je vedno lakonično odra\ll: — Ne Ameriki! — je dejal intimnemu; morem vam pomagati: noj prav-svojemu prijatelju, ki je res nemu : ni zastopnik noče prists ti. Sploh doma brzojavil v New York. Ž? na- i pa želim, da me pri delu ne nioti-slednjcga dne je prispel brzojavni | te. Sa- ne morem'delali, č? me ved-e>dgovor. Založništvo je ponudilo no prekinjate. Neprestani pogovo-10 000 dclr-rjev za angleško izdajo ri me razburjajo."Sploh pa — jaz in pravico, da pred izdajo od ča-a nisem treovee do časa v listih objavlja gotove od- Tako so se poqajania vlekla par lomke iz spominov. j tednov, končno pa se je Clcinenceau le naveličal. Pa se je nekega dne zastopnik založnika zopet pojavil pri njem. je podpisal pogodbo, ne da bi črhnil besede. AVSTRIJSKI ODGOVOR BRIANDU — 10,000 dolarjev, — je de ai Ciamenceau. — Koliko je to v frankih? — Približno okoli 250.000 — je odgovoril njegov prijatelj — Pa dobro, brzeja^ite takoj založniku. da sem pripravljen memoire prodati za 30.000 dolarjev. Koliko t je to v frankih? — Približno 7.*j0 | tisoč. | Zopet so brzoiavili v New York. A .. . . ( Založnik se e vdal in je Clemen-1 Avstrija Se Strinja Z lde- | ccaujevo ponudbo sprejel. Toda ti- j jo Za Združeno Elvropo. J cer se je zopet premislil. — Napisal, - sem že predgovor in imam tudi že : DUNAJ, Avstrija, 5. ju!:ja — ■ naslov, ki bo ugajal Američanom, Kancclar Sch ;cr je naročil glav- — je dejal zastopniku založništva, nemu komite ju parlamen'a, na j odi—Ali naj brzojavim. če soglašajo? govori franco kemu m ni-tr-kemu ■ — Samo trenutek pre>im. kdaj bodo predsedniku Briandu cla se Avstri-1 izplačali honorar? — 1000 dolarjev ja ne strinja z id jo. da c u tano- takoj: tu imate ček za znesek, tu pa je pegodba. ki io morate podpisa- ve Evropejske združene države. Boji pa se. da bedo šele bodoči do- ti. Z New Yorkom smo vse uredi- g0dki v Evropi pokazali, v koliko je ta ideja izvedljiva. KRALJ ALFONZ ZOFET PORAZEN Zmago odnesla jahta Cutty. BEMBRIDGE. 3. julija. — Španski krai] Alfonz je moral zabeležiti danes poraz, ko je v mc:.ski tekmi zmagala 'jahta kapilana Normana. Jahta • Cutty*', je l-iia prva ter dospela v 2 urah. 36 mir utah in 7 . kundah. Kraljeva 'ah'.a je bila osma. Tekmecev je bile devet Alfonz se je oudeležil dirke na sv-..-j i jahti * H: \nio.a". j 1L ! Clemenceau se e poglobil v vsebino ameriške pogodbe. — Bien. — je dejal. — Toda čujte. teh tisr.c ! dolarjev ne pride v račun. To ie 1 posebej za izdatke, k: so nastali s pripravami za izdajo. Zopet so brzojavili v New York, tri dni kasneje pa je pri^;>c-l založnikov odgovor, da pristaja na novo pogodbo. Toda Clemenccau se v no ni hotel podpisati. — Veste. — je de'al. — zdi so mi. da bodo izdatki za knjigo višji kakor sem računal. Brzojavit \ naj pošljejo še 1000 dolarjev, in k prispe odgovor, se zopet javite. Dva dni kasneje se je zastopnik založništvo zopet pojavil pri sta-■ rem tinru. — Res škodi, prepr^no | prihajate. — je deial Clemenceau I Iz žepa je potegnil pismo in čitul: j — Za vaše spomine vam nudimo i milijon frankov. j Clemenceau se je lakavo nasmeh-. nil ter pripomnil: — Ka hočete, j staram se. pa ludi ot.roke imam Ves obupan je zastopnik založništva zopet brzojavil v New York.; naprošeni, da JO pO mo-Prispel je odgovor, da založnik pristaja na milijon frankov. Tedaj ^ je pričel Clemenceau re*žati, rekoč: — Založnik mora zavarovati tu- , —— ---- di mene. kdo ve. kaj ~r0 mi lahko BltK/Pi.ACNi POITR PriPeti BOARD OF EDUCATION nudi | Stari tiger -e imel najvecic ve- ^ brezplaien pouk. ki se žele naučl-selje. če je lahko izicraval eno za- : a angleški ln hočejo postati dr-ložništvo proti drugemu. Seveda ni žavljaLd Združenih držav. Oglasite uganjal tega sam. marveč e bil za ; se za pojasnila v ljudski šol! itv. njim njegov odvetnik, ki je stereo- 137 East 41 v p(U.k 2jutraj , tipno ponavljal: — Samo pocaji. od l0. do 12., * oba štv. 308, all pa s stari tiger! Že čez mesec dni vam ,,oudeljek in sredo ob a. do 5.. bodo ponujali dva milijona. ba 413. 1 POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, 80 žnosti čimprej obnove. — Uprava lista. ZOBJE KOT IZHODIŠČE BOLEZNI Ameriški bakteriolog prof. Ro-■senowe je ugotovil, da nudijo zobne korenine zavetišče mnogim bakterijam. ki se po ovinkih ugnezdijo v notranjih organih in povzročajo okuženja. Zdravniki so n. pr. večkrat v zadregi, ker ne vedo. odkod izvira kakšna bolezen na ledvicah Radi tega prinašajo njihova zdravila samo začasno olajšanje. V sličnih primerih bo včasih zadostovalo. da poiščemo in odstranimo pokvarjeno zobno korenino, na kar izgine tudi najbolj trdovratno bolezen. Če pa vcepimo bolnikovo kri kuncu ah miši, oboli žival na ledvicah. Številni poskusi na tem področju so dokazali, da povzročajo pokvarjeni zobje tudi očesne, pljučne in druge nevarne bolezni. Z bakterijami iz bolnega zoba umetno okužene živali dobe vedno isto bolezen, radi katere trpi človek. Torej moramo pred vsem paziti na sobe. Redni obiski pri zobozdravniku nas utegnejo rešiti mnogo nadležnih in zamudnih bolezni. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "Jas naroda 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 387« POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Ki« RllOtl* POGREŠANI DOKUMENT a »OMAM XX tnrUKHIA. J5S=S=g Zm Glas Naroda priredil G. P. NEW YORK, MONDAY, JULY 7, 1331 ■ _ ROMUNSKA KRALJICA HEJ ENA LAEOKCT ILOfDVI DAILY la O. L & 33 < Nadaljevanje.) I — Hočemo ji dati navodila, da vas ne sme prebuditi! Oert si je moral misliti, kako pokvarjena mora biti ta ženska, že te smeje celo pri izvrševanju zločina. Zdelo se mu je, kot da lahko čita v mislih kot da sleda skozi steklo. Bolj varen pa je bil. da nista naAia dokumenta. Kaj pa sta napravila z listnico, v kateri se je Se vedno skrival dokument? L«na je nato i^ra&ala Kurta, ce mu je všeč, da bi ostala še nekoliko skupaj z Gertom? Kurt Je namreč čisto natančno vedel, kaj namerava storiti njegova sestra. Danes pa ni potreboval nobenega posebnega obvestila. Domnevala je. da nosi Oert poročni list svojih starišev v svoji drugi listnici Brez vsakega sporazuma Je vedel, kaj se mora zgoditi, kar se je včeraj tako slabo obneslo. Vsled tega je rekel Kurt pritrjevalno: — Samoposebi umevno sem zadovoljen, s tem. Peljati pa se moramo domov ob treh. ker sva pustila to sporočilo svojim znancem; Vi, gospod Herfurt, pa lahko ostanete šc dalje. Oert je prikimal navidez brez slutnje. — To bom tudi storil. V hotelu je itak zelo prosto. Pozneje si bom v hiSt ogledal par slik. o katerih je govorila gospodična Al vin g. Moj oče je imel precej oguljeno sliko moje matere, na kateri ni bilo več mogoče jpoenatl potez. Jaz venrar nisem niti poznal svoje matere, ker sem bil ob njeni smrti še dojenček. — Da, slika vaše matere visi v delavni sobi najinega starega strica. Vaša mati Je morala biti želo lepa. Najin oče nam je pogosto pripovedoval da so jo imenovali le lepo Marijo Berndt, in da je imela dosti če-stilcev. Torej, mi ostanemo skupaj, po kosilu! — Ali pa bo gospodična Alving zopet prpravljena pogostiti toliko gostov? — je vprašal Oert. Lena se je zasmejala naglas. Niti pojma nimate o spravi za jedila v hiši Berndt. Najin stari stric Je bil dober gospodar ter je dal nakupiti vse stvari na debelo. Gospodična Alving straži ta zaklad tako ljubosumno! Kuharici je dovoljen vstop ob katerikoli uri in njo veseli, če lahko kaj poštenega postavi na miv>. 6tric Rok je moral živeti zelo skromno in pošteno kajti v jedilnici Je nagromadenih vse polno dobrot. Torej hočemo napraviti kuharici kako veselje ter si postaviti na mizo kaj dobrega. Ali pa hočemo *koparsko ravnati z dedščino? Pri teh besedah se je pojavil v očeh Lene zavraten blisk. Gert pa je bil kos tudi temu. Nedolžno se je nasmenniL — NUcakor ne, milostljiva gospodična! Ce bi smel odločati jaz o tem, bi pustil prinesti na mizo najboljšega, kar premore hiša. — Založite torej dobro besedo pri gospodični Alving. kajti vaša be-»eda bo najbrž dobro zalegla! Oert nI smel izgubiti te prilike, da izpregovori par oesed z Al»nko Dvignil se je takoj. — Takoj bom govoril z gospodično ter skušal pregovoriti jo. Brat In sestra sta bila vesela, da sta bila lahko par minut sama ter ga nista zadrževala. POZOR, ROJAKI direktna, ali pa pri tih CALIFORNIA Font ana, A. Hocbevar Ban Francisco. Jacob ■ *M\> J.WWJP," 1 ki se je izpočetka branila, konečno se pa le zopet združila s Karolom. Sedemnajsto poglavje. Oert Je srečal zunaj Henrika, katerega je vprašal, kje bi lahko na-4el Alenko. Ta mu Je pojasnil, da je v delavni sobi svojega strica in da spravlja v red gospodarske knjige. Gert se Je napotil tjakaj ter potrkal. Alenka mu je takoj rekla, naj vstopi. Sedala Je ra pisalno mizo ter imela pred seboj odprto knjigo. — Ali motim, gospodična Alenka? — Ne. ne, prosim vstopite. To Je storil ter zaprl vrata za seboj. Nato pa se je smehljaje ozrl vanjo. — Prihajam, da vam zopet prijavim vsiljive goste. Gospodična Borndt mi Je še posebej naročila, naj rečem svojo tethno besedo za dober obed. To nalogo sem sprejel le radi tega, da lahko izpregovorim z vami par besed. Ali ste hudi, če vas zopet nadlegujem? Smehljaje je zmajala z glavo. — O tem ne more biti nobenega govora. V splošnem pa vidim.v vas gospodarja v hiši. četudi vas sodišče ne bo takoj potrdilo. — Ali vam ne delam ni kakih neprihk? — Gotovo ne. Vse je bilo že pripravljeno. Naročila sem posebno slo-vosen obed. kot ga ljubita brat in sestra. Skrajno težko je sicer zame gostiti te zločince v vaši hiši, a moram se udati. -- Prosim vas, storit* to. Meni je dosti na tem, da obedujeta še z menoj Imam posebno prošnjo na vas. > — K*J morem storiti za vas? — je vprašala na svoj pri pros ti in lju-beznjlri način. — Prosil bi vas, da bi potem, ko bi ju zvabil na vrt, pozvonili pri doktorja Jugmanu ter ga vprsiali, 6e Je gospodična Berndt v resnici telefonirala ter vprašala, če bi lahko prišli danes: ven. Domnevam namreč, da Je preje le finirala pogovor po telefonu. Ce vam bodo rekli, da m pozvonila gospodična Berndt, potem mi dajte, ko se bom vračal z vrla. znamenje Za trenutek zadostuje, da pokažite roko na oči. Ce pa vam bodo rekli, da Je pozvonila, držite v rski robec. Alenka Je smehljaje prikimala. — Zgodilo se bo. Meni se adi, da razvijate detektivske talente. Ali ste izvedeli že kaj drugega? — Ena stvar Je gotova, — brat in sestra nista našla dokumenta v listnici. In če boste dobili od dr. Jugmana poročilo, da ni pozvonila go~ spodična Berndt Je zame ugotovljeno, da bosta šla brat in sestra v nastavljeno past in da bom moral zopet zadremati. Vi morate biti na svojem mestu v kotičku ter vstrajati toliko časa. dokler ne boste slišala različno 'svoje ime iz rmenega salona. Potem pridite k meni Najboljše je Se. če bo Henrik delil z vami skrivališče ter pričel notri z vami vred. 6e nekaj Poeneje. ko bomo zopet pri mizi, recite bratu in sestri, da imate nekaj opravka v vrhnji sobici in da vam bo Henrik pomagal. Gotovo vam bosta rekla, da vas ne potrebujeta. Oficijelno boste šli potem v čummato — a v resnici na svoje opazovalno mesto. Alenka Je razburjeno dihala. — Storila bom vse, kar želite Ali pa ste v resnici gotovi, da ne preti ni kaka nevarnost va&m načrtom? Jaz zaupam bratu ih sestri naj-hujže! Smehljaje Je pogledala iz svoje knjige. H ife" — V mojih gospodarskih knjigah mana biti vse čist? ta jasno. Njegove oči so segle ob steni navzgor preko pisalne mize ter zagledale sliko Marijo Berndt. NJegow oit so zablesteie. — Tb Js moja mati, kaj ne? — Da VI ste podedovali o« svoje matere, dasiravno ste drugače povsem »lični svojemu staremu očetu Drugače pa niste podobni svoji materi Vse imate po svojem starem očetu, njegove poteze, njegovo po- in način boje. Ko Je bil tako mlad. kot ste vi seda^, vam je moral te bolj podoben. Pokušala vam bom ob priliki njegovo sliko iz nriaj-Tedaj >e seveda le nosil brado, katere pa ne nosite vi. To je rafUfca Vafta mati Je morala biti skrajno lepa Obleka. >• nosila na sliki, se nahaja sgoraj v enem njenih kovčegov. Je globoko. H IX lilll l^hmi ctadft&ot, katero ml Je sapustii stari oče, upam da mi bodo vsaj izročili to sliko. In če imajo mrtvi že moč. da ščitijo svoje zaostale ljube, -potem mi bo moja mati vendar pomagala, da pridem do svojih pravic. — Bog .naj da tako, gospod Herfurt! Podal ji je roko. — Na svidenje torej pozneje. Telefonirajte takoj, ko bomo na vrtu ter dajte dogovorjeno zr amenje. — Zgodilo se bo. Gorko ji je stisnil roko ter imel pri tem občutek, kot da prehaja novo, sveže življenje iz njegove roke v njeno. Njene oči so zrle, ko je rekel to, k sliki njegove matere. — Ti in jaz, — povsem edina sva v želji, da bi prišel do svojih pravic. Ti tega ne pustiš, da bi drugi triumfirali nad njim — in ti ga ščitiš! - - Osemnajsto poglavje. Lena in Kurt sta se dogovorila s par besedami, ko je Gert odšel. — Še enkrat se mora zgoditi. Kurt, kajti zasačila sva napačno listnico. — Ali naj cbstaneva na polovični poti? Kuri je zrl temno proti vratom, skozi katera je odšel Gert. — Gotovo je! Prekleta! Kako sem mogel vedeti, da nosi pri sebi dve listnici? Sedaj bo pestala sva stvar seveda sumljiva in strašno bi moral biti omejen, če ne bo ničesar zapazil. Kaj pamaga? Dokument morava dobiti ter ga temeljito uničiti! — Brezpogojno! Ali imaš cigarete s seboj? Potrkal se je po žepu telovnika. Nato pa je rekel: — Upam, da ne bo prišla Alving vmes. Včeraj nama je zelo koristilo, da je ni bilo poleg! — Morava gledati na to, da jo spraviva s poti. K mizi je itak ne bo. Sedaj pa tiho o tem! Ti veš, kaj moraš storiti Sedaj pa kramljajva o drugih, bolj nedolžnih stvareh. Vse to sta govorila med seboj šepetajo. Sedaj pa sta pričela govoriti o povsem nedolžnih stvareh, dokler se ni vrnil Gert. — Gospodična Alving nam je obljubila slovesen obed. Medtem pa bi predlagal lep izprehod po vrtu. Vreme »je krasno. — je rekel. Brat in sestra sta bila takoj zadovoljna in navidez najboljše volje so žli vsi trije na zasneženi vrt. Ko so stopili v vežo. je videl Gent, kako je Alenka, ki je stala poleg stebra, položila roko preko oči. On se je zahvalil s tem, da so se mu oči zaiskrile, kajti vedei je, da je Lena le fingirala telefonski pogovor z Jungmanom. Vedel je nadalje, da Lena ni želela, da bi notar prišel že danes. Ker pa je slednji istotako odrekel na željo Gerta. seveda ni niti slutila. Na vsak način sta brat in sestra prav tako malo potrebovala notarja za svoje zločinsko dejanje kot Gert sam. (Dalje prihodnjih.) Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški driavlian in pa tudi vsak nedržavljan, U Je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je teraj namenjen potovati to leto. naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: 'He de France" Po FRANCOSKI progi s pamikom preko Havre: ČETRTI POLETNI IZLET dne 1'. avgusta 1930 fradaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 12. septembra ..... PRVI JESENSKI IZLET 12. decembra......VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH progi preko Trsta PRVI POLETNI IZLET s parnikom *'VULCANIA" dne 1. avgusta Nadaljni izleti po Isti progi: t Septembra _ "VULCANIA M. novembra—"SATURNIA" «. oktobra — "VULCANIA- 19. decembra-«VULCANIA" T-T—---——— Za cene, sa pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov itd., pišite na naitarejio slovensko tvrdko, preko katere so te sto In s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči ga dobro in solidno postrežbo In pa, kar Je najvaineje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK « CORTLANDT ST., NEW TORS Tel. Barclay QSSO COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig. John Oerm, Frank Janesh. A. Baftlč. Bali da. Louis CosteDo. Walsenburg. M. J. Bajuk. INDIANA Indianapolla. Loir Is ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph BUab. J; Bevttč, Mrs. P. Laurlch. Andrew Bpillar. Cicero. J. Fabian. Joliet. A. Anxelc. Mary J. Zaletel. Joseph HrovaL La Salle. J. Spellch. Mascoutah, Frank Aogustln North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborlch. Summit. J. Horvath. Waukegan. Jrrank Petkovtek Id Jože Zelene. kansas Glrard. Agnes Močnik. Kansas City. Frank iagir. Maryland Steyer. J. Cerno. KltzmlUer, ft. Vodopivoe. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular, Ant. Ja- nezlch. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Gouts. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Sokola. Eveleth, Louis Oouio. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng. John Povts Virginia. Frank Hrvatici*. Sheboygan. Johx> Zorman. West Allls. Frank Skok. MISSOURI 8t. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. IL Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Go wan da. Karl Stemlsha Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton, Jonn Baiant. Joe HltL Cleveland, Anton Bobek. Chaa Kar linger, Anton Simclch, Math. Blapnlk Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagodo. Lorain. Louis Baiant In J. Kumte Niles. Frank Kogovtok. Warren, Mrs. F. Rachar-Youngstown, Anton Klkslj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakfto. Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Gem. Broughton, Anton Ipavto. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Bresovee. V. Ro-vanftek. Grafton. Fr. Marhofc Export. Q. Prevld. Louis Japan« at. A. Skerlj. Farrell, Jerry okora. Forest City. Math. Kamln. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Pe-renchack. Irwin. Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc. Martin Korosheta. Krayn. Ant. TaoielJ. Luzerne. Frank —Vh Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlviok. Midway John 2 ost. Moon Pun, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh In U. Jakoblch. J Pogačar. Presto. F. B. Reading J. Bleellou. A Unity Sta. In okolico. J Plr. Schlfror. WlBock. J PetarnaL UTAH Helper. FT. Kreba. WEST VXROHUA: Williams River, Antoa Milwaukee, Jos. Konn. in muk m S. Julija: Aquitania, Cherbourg julija: lVe.*,dent I lard inc. Cherbourg Itr*-m*-n Olympic. C*herb"»uric I*utat bland. Cherbourg. Hamburg 10. juhja: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 11 Juija: lie <1e France. Havre — IZLET I~apland. <'hertw.urjr, Antwrrpen Cleveland. f'h^rlM.urjf. Ilamlr.rjc New .\ni9t«-r«lam, I'-uuiocne Sur Mer. Rotterdam 15. juitja: Columbus, Cherbourg. Bremen 16. Julija: Hertrigaria. Ch»rhourf Bremen. Cherbourg. Hremen L^viatltan, CherlMmr({ I'lesident Koowvelt. Cherbf.ure. Bremen Majestic. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 17. julija: Berlin. Boulogne £ur iler. l:re-»n^n 18. julija: Pari««. Havre WeaternJarid, CTherb- -irg. Antwer-pen Htajt'ndam, Rotterdam, Boulogne Bur Mer 19. Julija: Mlnnetonka. Cherlxiurg Coo'e Ui.iiivamaiio. I. Cer. va 23 julija: Mauritania Cli«rl>nurK Kur>>j»a, •"herbourg. fireman f.^rg. W.uthingtoo. Chertn-urg. Er-m^n Albert Ilallin. Cherb-'urit. tUmburg 25. julija: Franc1, Flavre Homer i« . Cherbourg Rotterdam. I'.muI gne Sar Mer. Il>jt-terd un Roma. Xapoll. Genova 26. julija: Republic. Cherbourg. Itr» rr\er» Belgentand. Cberl>«>uig. Antwerpen Minnekahda. i:<>u;''gt.e Sur Mer St. I.-'Ui.-*. CherlK.ujg. Hainbuig 30. julija: A(|iiitania. Cherbourg America. Cliert»oijrg. Bremen Neu York. Cberb>.urg, Hamburg 31. julija: L»resden. Cherbou-g. l:remen 1. avgusta: lie de France. Havre Vulcanla. Trst Bremen. Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg IVnnland. Cherbourg. Antwerp« n Volendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 2. avgusta: l.e\iath;«n. Ch... .irg Mi nncwiiska, Cherbourg 5. avgusta: Berengaria. Cherborg 6. avgusta: lYesiflent Harding. Cherbourg. Hre-men Deutschland. Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus. Cherbourg. Bremen 8. avgusta: Majestie, Cherlw.urg I.ai>!an'l. Cherbourg. Antwrpen New Amsterdam. Bou!--gne sjf Mer, liotterdam 9. avgusta: President Roosevelt, Cberberg, Foremen Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte (Jrande, Napuli. Genova 13. avgusta: Mauretania. Cherbourg K'ir"|>a^ Cherbourg. Hremen Hamburg. Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 15. avgusta: I'arlii, Havre Saturnia. Trst Homeric, Cherbourg Westernland. Cherbourg. Antwer* pen CleveJan«!. Cherbourg. Hamburg Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 16. avgusta: Aquita^iia, Chert«iurg Minnetonka. Cherbourg 19. avgusta: Leviathan. Cherbourg. Rrrmrn 20. avgusta: France. Havre Premen «'herb»>urg. Premen «;e..rge Washington, Cherbourg. Bremen Albert Ratlin, Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: P^-r'in. prf»uU>gr!e Sur Mer. Bremen 22 avgusta- olvmpii-. »*berl>- urg Rotterdam. B-.uhignc Sir Mer. Rotterdam Augustus. Na{«o'l. Oen >va 22 avgusta' Mi:!i:ckal'!a, B<>ul<-gne Sur Mer 2S avgusta: Renance. Cherbourg. Hamburg 2?. avgusta: lie de Kram*, Hair. Berengaria. Cherbourg Columbus i'h<-rlm'ir*. Bremen America. Cherbourg. I Bremen N'-w York, Cherb-.urg, Han>burg 23. avgusta: IVresden. Cht-rb-.urg iSremen 23 avgusta: Kur'ip.1. Ol-rbourK. Hi emen M ijest:c. s *',erS...iirg I'enr'and. Cherbourg Antwerpen V'-l- ndam. Boulogne S ir M<.r. Rotterdam 30 avgusta: Itep'ibl 11 f"),erb' a llremen St > "n. rl-. r k. Il aml-urg C'»rite Piaiicamakio. Naf-Ii. »i«nova 6 DNI PREKO OCEANA Najh.ajsa in najbolj ugotfna »ot aa ootnvinl, f* ogromni* « j FRANCE 25. julija; 20. aupusla j 17 P. M.> 17 P. M » j N'ajkr»ja* p«t i*, I„,sn el VutA. Jo v p<,f<«bnl kabini a vnetni Bi dernl I ml ud bno.n _ in slavnaj frsncoak« kuhinja fsrodno nisko eone V.'U»]U ks.t eregakoll poublai£(Bod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. letat onih nedr-žavljanov. ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT 2STBEET NEW TOILS —^——i