Nič ne de, če se lotevaš majhnih stvari; važno je, da jih opravljaš vztrajno. B iti vztrajen pri vsakdanjem op­ravilu, dosledno in z ljubeznijo narediti delo, ki ti je zaupano ter ob tem ohraniti veselo raz­položenje, je v času, ki ga živimo, veli­kokrat nemogoče. Hitro se prepustimo splošnemu družbenemu in medijskemu razpoloženju, da se nič ne splača, da nas vsi izkoriščajo, da se je potrebno znajti ter z malo truda pridobiti čim več, ne glede na to, da pri tem drugemu pri­zadenemo krivico. Vizija Zavoda Marianum Veržej je pov­sem drugačna. Z inovativnostjo in odlič­nostjo želimo spodbujati trajnostni razvoj na različnih področjih človeške ustvarjalnosti, kulturne dejavnosti, raz­ mišljanja, izobraževanja, razvedrila in koristnega preživljanja prostega časa ter posredovanja resničnega, dobrega in lepega za sedanje, predvsem pa za pri­hodnje rodove s poudarkom na mladih. Naše goste in obiskovalce, mlade in nji­hove družine, želimo sprejemati v duhu preventivnega vzgojnega sistema, ki nam ga je zapustil sveti Janez Bosko. Želimo, da je naša ustanova obenem dom, šola, župnija in dvorišče, da je kraj srečevanja in skupne rasti. Kot vzgojna ustanova želimo vzpostaviti ozračje do­mačnosti in soodgovornosti, ki se nav­dihuje v »razumu, veri in ljubeznivosti«. S svojo sedanjo in prihodnjo dejavnostjo bomo otroke, mlade in družine spodbu­jali k zavzetemu, odgovornemu in du­hovno bogatemu družbenemu, narod­nemu, verskemu in kulturnemu življenju. nas na različne načine podpirate, spodbujate in nam vlivate novega upanja. V biltenu, ki ga imate v rokah, je zapi­san del tega bogatega dogajanja Zavo­da Marianum Veržej v preteklem letu. Hvala vsem, ki nas na različne načine podpirate, spodbujate in nam vlivate novega upanja, da naše delo ni zaman in da se je vredno truditi pri majhnih stvareh, ker le tako nastajajo veliki uspehi. Zahvala gre tudi vsem zaposle­nim v našem zavodu, ki iz dneva v dan s svojim požrtvovalnim delom ustvarjajo podobo naše ustanove. V letu 2015 bomo zaznamovali 10 let delovanja Zavoda Marianum Veržej, ki se še vedno razvija in vztraja v iska­ nju svojega poslanstva, v sprejemanju različnosti, in išče priložnosti v času, ki ga živimo. Vse tri organizacijske enote (Penzion Mavrica, Marijanišče in Roko­delski center – Center DUO) postajajo s svojimi vodji prepoznavne v svojih de­ javnostih. Penzion Mavrica omogoča doživet oddih in domačnost prostorov, Marijanišče zagotavlja doživetje pre­sežnosti božjega in Center DUO nas popelje v hram rokodelstva. Naše praznovanje desete obletnice sovpada s praznovanjem dvestote obletnice rojstva svetega Janeza Boska (16. avgust 1815), ki je vse svoje življe­nje živel za mlade in je tudi danes za mnoge »oče, učitelj in prijatelj«. Vzemi­mo si čas in ga v tem letu bolj podrobno spoznajmo, znova odkrijmo tega sve­tnika mladih, ki nam ima tudi danes še toliko za povedati. Pa lepo se imejte in obiščite nas kdaj v Veržeju! Janez Krnc direktor Zavoda Marianum Veržej Dvestoletnica don Boskovega rojstva Decimalni merski sistem Sveto salezijansko leto Poslanica Ángela Fernándeza Artimeja salezijancem, mladim in Maj 1849. Ob skorajšnji uveljavitvi odloka, ki je odpravljal salezijanski družini ob začetku dvestoletnice don Boskovega rojstva. stare piemontske mere in uvedel decimalni merski sistem, je D ragi salezijanci, dragi člani sale­zijanske družine, dragi mladi po vsem svetu, posebno mladi ani­matorji, kateheti in vsi, ki ste vključeni v salezijansko mladinsko gibanje. Praznu­jemo dvestoto obletnico don Boskovega rojstva. To sveto salezijansko leto smo za­čeli v njegovem rojstnem kraju, na Colle don Bosco. Z veseljem se obračam na vse vas s preprostimi besedami. Na prvem mestu kličem svojim sobratom salezijancem, kar je poudaril že moj pred­hodnik don Pacual Chávez, da namen tega leta, ki smo ga začeli, ni v velikih pri­reditvah, ožarjenih z ognjemeti, temveč je namen celotne naše Družbe živeti leto intimne poglobitve naših korenin. Salezi­janci smo na 27. vrhovnem zboru prejeli svež program. Sad dvestoletnice naj bo, da bi vsi mi, naše skupnosti in navzočnos­ti po vsem svetu, zaživeli globino misti­kov, živeli iz Gospoda in v Duhu, v brat­skem občestvu naših domov in skupnosti, privlačni in neustavljivi z nalogo, prepri­čanjem in pripravljenostjo služiti mladim. To bo največja spodbuda in pričevanje. To bo najboljši program in najboljši sad, ki ga lahko obrodimo ob dvestoletnici. Ko gledam na salezijansko družino, ka­tere del smo, naj povem, da smo vsi del drevesa, ki je vzklilo iz semena salezijan­ ske karizme, tega čudovitega dogodka za vso Cerkev in ves svet. Verjamem, da je sad dvestoletnice lahko naslednji: ne za­dovoljimo se, ne čestitajmo sami sebi, ne občudujmo le don Boska, temveč izhajaj­mo iz posebnosti, ki je lastna vsaki skupi­ ni salezijanske družine, posnemajmo don Boska v tem, kar je najbolj bistveno, kar je Duh obudil v njem. To bo najboljši sad. In ne nazadnje, ko pomislim na vse mlade salezijanskega mladinskega gibanja, na animatorje in animatorke, katehete, čla­ne mladinskih skupin … želim vam reči, kar bi vam dejal tudi sam don Bosko: moji dragi mladi: mladi sveta, mladi Cerkve, mladi salezijanskih ustanov vas potre­bujejo; mi vas potrebujemo, da boste njihovi prvi spremljevalci, prvi, ki boste z njimi delili izkušnjo življenja in vere, ki jo živite. Sad in naloga dvestoletnice naj bo vaše salezijansko poslanstvo, poslanstvo don Boska v svetu za mlade, ki vam bodo sledili. Naj vas vse Gospod blagoslavlja, Marija Pomočnica naj nas varuje še naprej, don Bosko pa naj nas spremlja skozi vse leto. Iskrene čestitke vam vsem po celem sve­tu. Lep začetek in lepo leto dvestoletnice don Boskovega rojstva. Se vidimo! • vir: Video Saluto Anno Bicentenario, ANSchannel don Bosko izdal majhno knjižico z 80 stranmi za svoje mlade vajence. Njegov »Decimalni metrični sistem« je postal model vzgojnega pristopa, saj je bil preprost in uporaben. B il sem majhen žepni zvežčič, pre­ cej zdelan zaradi nenehne menja­ ve lastnikov. Dobro se spominjam deževne nedelje v oktobru. Moj lastnik, mlad zidar, ki je delal od zore do mraka, je zgodaj vstal s svojega ležišča, čeprav ni bil delovni dan. Požvižgaval si je tudi med umivanjem obraza in rok z vodo iz zarja­ velega lavorja. Preden se je odpravil, me je vzel med svo­ je žuljave roke. Še enkrat je prebral moj naslov Decimalni merski sistem in se širo­ ko nasmehnil. Vtaknil me je v žep svoje flanelaste srajce. Nadel si je še delavsko čepico in stekel pod dostojanstvene tu­rinske arkade, da bi se izognil dežju, ki je naletaval izpod sivega neba. Z vso moč­jo sem se komaj obdržal v tistem žepu. Zapustil je center mesta in se napotil po blatni poti do Valdocca. Preskakoval je luže, meni pa je med skoki skoraj zmanj­kovalo sape. Prispel je do Oratorija in šele tu se je usta­ vil. Medtem ko je fant s pogledi iskal don Boska, sem se uspel nekoliko oddahniti. Duhovnik ga je opazil in se mu približal. Moj lastnik me je potegnil iz žepa in me visoko dvignil, kot bi pomahal z zastavo ter zavpil don Bosku: »Uspelo mi je … sem vodja de­lovišča … hvala Vam in tej vaši knjižici! Kjer delam, sem edini, ki znam stare enote pre­ tvoriti v decimalni merski sistem.« Menila sta se med seboj kot najboljša pri­ jatelja. Presenečen sem izvedel, da je tisti mladi duhovnik avtor dela, ki je napisano na mojih straneh. Koliko ur spanja si je uk­radel, da lahko pomagal svojim mladim! Ponosen sem izbočil strani, ko sta prever­jala tabele s pretvorbami milj in palcev v metre ter funte in unče v kilograme. Don Bosko je opazil moje natrgane in umazane strani, zato me je spravil v žep in mladeniču dal nov izvod: »Vodja mora imeti nov zvežčič. Tega pa bom dal kakšnemu fantu, ki se še vedno uči.« Novim dogodivščinam naproti sem se ob zori zbudil v žepu plašča zidarskega vajenca enajstih let. Moje strani še nap­rej packajo z apnom, mivko in potom. Raznim tegobam navkljub ostajam zvest svojemu avtorju in mladeniča učim vseh skrivnosti, ki jih bo potreboval za svoje delo. Tako bo tudi on nekega dne postal »dober kristjan in pošten državljan«. • v: Bollettino Salesiano, ottobre 2014 Praznični petki 6., 13., 20. 12. 2013 Miklavževanje 8. 12.2013 Razstava jaslic 6. 12. 2013 Center DUO je v adventnem času pripra-Otroke, zbrane v župnijski cerkvi, je obi-Glavna nit razstave so bile jaslice iz vil rokodelske delavnice za lepšo pripravo skal sveti Miklavž. Najprej so si ogledali »Recultivatur« 10. 12. 2013 lesa, ki jih je ustvaril Marjan Vodnik. na praznike. Udeleženci, predvsem mlajši igrico, ki jih je spodbudila k dobroti in Zavod Marianum je gostil mednarodno Puščenjakovo dvorano Centra DUO so se tako najprej srečali z izdelovalcem ljubezni do bližnjih. Igrico sta odlično konferenco o verskem in kulturnem so zapolnile še odlične jaslice lokalnih jaslic g. Vodnikom, nato so se urili s izvedla otroški in mladinski zbor pod turizmu v organizaciji Občine Veržej, na posameznikov, društev in skupin otrok pletarkami iz Pomelaja, nazadnje pa se še vodstvom Marjete Ivančič. Miklavž je kateri so udeleženci iz držav jugovzho­osnovnih šol. Razstavo je blagoslovil preizkusili v lončarski spretnosti pri Urški pozdravil otroke in starše, jih pohvalil dne Evrope predstavili obuditev romar­predstojnik slovenskih salezijancev Ambrož v lončarski delavnici Centra in jim razdelil težko pričakovana darila. skih poti in z njimi povezanih turistič-Janez Potočnik. DUO. Poredni pa so se srečali tudi s parkeljni. nih ponudb za sodobnega romarja. Bogata bera poletnih dogajanj »Bili so bogati in lepi trenutki ...« Deževnemu poletju navkljub se je začrtani program, ki smo ga pripravili v Zavodu Marianum, skoraj v polnosti uresničil. Sodelovanje Penziona Mavrica, Centra DUO, Marijanišča ter župnije, salezijanskega mladinskega centra in nekaterih drugih organizacij je obrodilo sadove, največje plačilo pa je gotovo nasmeh na obrazih udeležencev. ORATORIJ ZA DRUŽINE T udi letos se je, kot že tradicionalno več let, v Veržeju zbralo lepo število družin na Oratoriju za družine, ki so ga salezijanci organizirali prve dni julija. Oratorij za družine je plod sodelovanja Zavoda Marianum s svojimi enotami in župnije Veržej. Zbralo se je kar 18 družin iz vse Slovenije, katerih skupni seštevek otrok je bil nekaj čez 40. Direktor Zavoda Janez, vodja Penziona Marko, župnik Jože in bogoslovec Mi­tja so s šestčlansko ekipo animatorjev iz bližnje okolice pripravili pestro ponudbo dogodivščin na izbiro, ki so popestrile in počitniško razpoložile prav vse generacije in zadovoljile vse okuse. Ob možnosti vsakdanje svete maše, ob nedeljskem izletu v bližnje zanimivosti pr­leško-prekmurskih ravnic, ob spremljanju lika sv. Katarine v odrski uprizoritvi, ob rokodelskem dnevu za vse generacije, ob večdnevnem kopanju v Termah Banovci, ob bogati kulinarični in duhovni ponudbi ni manjkalo niti večerov zabave, veselja in kulture. Vsak je lahko našel nekaj zase. Bili so bogati in lepi trenutki in z veseljem opažamo, da se dobri znanci in prijatelji tovrstnega programa radi vračajo, čeprav z večletnim premorom. Radi se vračajo med ljudi posebnega temperamenta, radi pridejo na oddih, radi izkoristijo možnost počitniške duhovnosti, radi si vzamejo čas zase in za svojo družino. M. Š. Franc Oratorij za družine 2014 KariKAMP K ariKamp, ki so ga organizirali Zavod Marianum Veržej, Karitas in anima­torji ZAO, je v Trio kampu Centra DUO nekaj nad 20 otrokom, pod vodstvom animatorjev in Ivana Kuharja, omogočil pre­živetje zanimivih in pestrih počitniških dni. Petdnevni program je bil bogat in razno­lik. Prepletali so se delavnice pletenja sla­me, oblikovanja gline, druženje ob tabor­nem ognju, sladkanje ob dobrotah članic Karitasa, uživanje ob risankah, proste ure v igralnici Marijanišča in na igralih v Trio kampu, kopanje v Banovcih, igranje no­gometa. A to še ni vse. Otroci so spoznali folklorno skupino in prisluhnili domačim pevcem Kulturnega društva Slavko Os­terc Veržej, spoznali nekaj plesnih kora­kov, se zabavali na pikniku ob krušni peči, sodelovali pri sveti maši. Za nameček se je v Veržeju ustavila manj­ša cirkuška družina in ogledali smo si del njihove predstave z akrobacijami, ki pa jo je prekinil dež. Zabavno je bilo spanje v šotorih, iz katerih nas tudi deževne noči niso pregnale, pa priprava in posprava miz za obroke z ugotavljanjem, da bi kaj takega lahko počeli tudi doma ... Spoznali smo nove prijatelje in v igri in smehu doživeli čudovite trenutke. To so najlepše pokazala vesela lica otrok, ko so se zadnji dan s težavo poslavljali, da je že konec. Razšli smo se z upanjem, da bo kamp postal tradicionalen in da se naslednje leto otroci zberejo v še večjem številu ter spoznajo nove prijatelje na Ka­riKampu. Vsem, ki ste omogočili otrokom nekaj ne­pozabnih dni, najlepša hvala. Pavel Koroš Otroci so vedno ustvarjalni Božični koncert 28. 12. 2013 Adventni Zagreb 22. 12. 2013 Božični koncert v organizaciji Kulturnega Šola animatorjev 10.-12. 1. 2014 Trikraljevska akcija 26.-28. 12. 2013 Po uspešni animatorski »akciji«, ko so društva Slavko Osterc Veržej in župnije Vseh udeležencev mladih animatorjev iz animatorji SMC Veržej po vseh domo-Frančiškovi otroci pod vodstvom župnika je do zadnjega kotička napolnil cerkev sv. salezijanskih mladinskih centrov je bilo vih župnije raznesli Luč miru iz Betle-Jožeta in s. Zalike so se z veseljem odeli Mihaela tako z nastopajočimi kot z obi-97. Spoznavali so don Boska in njegov hema, so se v meglenem nedeljskem v kraljevska oblačila, v roke vzeli kadilo, skovalci. Le malo, a toliko bolj izbranih način življenja in dela, kako postati popoldnevu odpravili v predbožični kredo in trikraljevske lističe z namenom besed, je povezalo petje in igranje vseh dobri kristjani in pošteni državljani. Zagreb. Ogledali so si nekaj znamenito-zbiranja sredstev za misijone ter od vrat skupin KD Slavko Osterc, učencev osnov-Poglabljali so se v salezijansko mladin­sti, pokukali v stolnico, pred parlament do vrat povezovali farane v vseh treh ne šole, Frančiškovih otrok in pevskega sko duhovnost in se spraševali, kakšno in na adventni trg bana Jelačića. vaseh veržejske občine. zbora Turističnega društva Banovci. mesto ima Bog v njihovem življenju. Bogata bera poletnih dogajanj Trio kamp ponudil številne programe Kamp TRIO, ki je zrastel zraven Centra DUO v Veržeju, je z letošnjim poletjem še dodatno obogaten z različnimi programi za otroke. Poleg že utečenega rokodelskega (RokoArt) in nogometnega kampa, smo učencem v počitnicah ponudili še dva nova zanimiva programa: jezikovni kamp in hip-hop kamp. HIP-HOP KAMP Z a jezikovnega sicer na koncu ni bilo zadostnega zanimanja, zato pa smo toliko bolj zagnano prip­ravljali Hip-hop kamp. Animatorji smo otroke sprejeli kar v zemljankah, saj je letošnje poletje za šotore preveč nepred­vidljivo in ker smo želeli ostati suhi, smo trda tla zamenjali za mehke postelje, ki jih skrivajo zemljanke pod slamnato streho. Že prvi dan pa so otroci spoznali tudi Nino in Tejo, iz plesne šole Urška Po­murje, ki sta vodili strokovni del kampa. Ples je bil vodilo Hip-hop kampa, a ude­leženci niso plesali le naslovne zvrsti, pač pa so se preizkusili tudi v disco dance, break dance in jazz baletu. Čeprav so bile vaje naporne, je čas hitro minil, saj smo se vsi trudili, da bi čim bolje obvladali zas­tavljeno koreografijo, ki smo jo želeli na koncu tudi predstaviti pred starši. Za na- Ogled jaslic 18. 1. 2014 Otroci in mladi iz Veržeja so odšli na Brezje, kjer so si ogledali zelo lepe jaslice in muzej jaslic in se z molitvijo in pesmijo priporočili Mariji Pomagaj. Odpeljali so se še na Bled in si ga zaradi dežja ogledali kar z avtobusa. Udeleženci Hip-hop kampa Zaključni nastop na Hip-hop kampu stop smo si izdelali tudi kostume, saj smo se predstavili s koreografijo Madagaskar, kjer je vsak plesalec imel določeno vlogo. Vsekakor smo dokazali, da se tudi v 20-urnem tečaju, toliko ga je namreč bilo vključenega v program kampa, da veliko narediti in na koncu smo bili zadovoljni vsi – udeleženci, starši, ki so nas občudo­vali in tudi plesni vaditeljici. Ko nismo bili na vajah pa smo se kratkočasili z igrami, plavali v bazenih Term Banovci, kjer je še posebej bila zabavna vožnja po toboga­nih ali pa se preprosto družili. V torek smo tudi sodelovali pri večerni maši v župnijski cerkvi, a tudi sicer nismo pozabili na jut­ ranjo in večerno molitev. Ivan Kuhar Izlet zaposlenih 20.-23. 1. 2014 Kljub slabemu vremenu so se zaposleni v Zavodu Marianum podali na dolgo pot v Črno Goro in Albanijo, kjer so spoznali delo salezijancev v Podgorici, Skadru in Tirani. Obiskali smo tudi črnogorsko primorje, natančneje Stari Bar, kljub dežju okusili slanost morja. Ob skupnih večerih smo se naučili in zaplesali tudi nekaj tradicionalnih albanskih plesov. Udeleženci RokoArt kampa Delavnica na RokoArt kampu RokoArt KAMP R okoArt kamp je združil mlade ustvar­jalce že tretje leto zapored. Ker si želimo bogata znanja in spretnosti naših rokodelcev vcepiti že našim najmlaj­šim, je takšen program idealen, saj so otroci v počitniškem času in v sproščenem vzdušju za te vsebine še toliko bolj dojemljivi. Tako smo poleg lončarske delavnice, v kateri otroci najbolj uživajo, pripravili še delavnico pletenja iz ličja in izdelave po­sodic iz papirja. Prav zadnja omenjena je novost v našem centru, saj se dotika reci­ klaže – posodice se namreč izdelujejo iz reklamnega papirja, ki nam sicer dnevno Pevski vikend 24.-26. 1. 2014 Zbralo se je okoli 40 otrok. Poleg pevskih vaj, ki jih je vodila Bojana Ivančič, so bili organizirani veseli večeri, družabne igre v igralnici in velika igra. Višek pevskega vikenda je bilo sodelovanje pri nedeljski praznični maši ob prazniku svetega Jane­za Boska. Za odlično petje so bili na kon­cu maše nagrajeni z velikim aplavzom. polnijo poštne nabiralnike. In zakaj ne bi iz teh odpadnih materialov naredili česa uporabnega? Udeleženci RokoArt kampa ga v prihodnje zagotovo bodo. Ker pa je priročno, če v novonastalih po­sodicah lahko tudi kaj ponudimo, smo se tudi mi lotili peke zdravih piškotov iz se­ men. Nekateri udeleženci so tako prvič mesili testo, drugi so bili tega opravila že precej vešči, dejstvo pa je, da smo se zabavali vsi. Seveda smo tudi ta program kampa obogatili z zabavnimi vsebinami – kopanje, tabornim ognjem in veliko iger ter zabave. Vsekakor dovolj razlogov, da prihodnje leto prideš na katerega izmed kampov tudi ti. Ivan Kuhar Praznični oratorijski dan 25. 1. 2014 V pripravi na don Boskov praznik so animatorji SMC pripravili praznični oratorij. Začeli se je s pesmijo in uvodno zgodbo, nadaljevali pa so v delu po skupinah, kjer so se spoznali, obnovili zgodbo in pripravili uvode za praznično nedeljsko mašo. Po odmoru so potekale delavnice, kjer so z vžigalicami delali okvirčke za slike s podobo Marije. Bogata bera poletnih dogajanj Napotki za življenje NOGOMETNI KAMP N ogomet jaz igram, ves predan Je­zusu … je od 10. do 14. avgusta odmevalo po sončno-deževni prleški pokrajini, natančneje v Veržeju. V tretje gre rado in res nam je letos šlo zelo dobro. Šestnajst mladih nadobudnih ude­ležencev (kar je največ do sedaj) je vsak dan na igrišču spoznavalo nogometne veščine pod vodstvom trenerjev Merlina in Jocota. Jezusov fairplay pa so fantje vsak dan spoznavali pri katehezah, ki so jih pripravljali salezijanci. Po napornih treningih smo se sprehodili do Banovcev, kjer smo se namakali, poiskali žensko družbo, zaman poskušali potunkati Gre­ga in popili mnogo vode. Bili smo tudi v Turnišču, kjer smo imeli po­sebno mašo, saj so se pri njej srečali naši nogometaši v svojih dresih in sestre klari­se v svojih redovnih oblekah. Ločevale so nas rešetke, združeval pa nas je oltar Je­zusa Kristusa, na katerem je daritev vodil letošnji novomašnik Janez Suhoveršnik, ki nam je na koncu podelil novomašni blagoslov. Po sveti maši smo se poslad­kali s samostanskimi dobrotami, opatinja pa nam je opisala samostansko življenje, prežeto z molitvijo in delom. Zelo po­duhovljeni smo se po obisku samostana odpravili nazaj proti Veržeju, kjer nas je pod žarometi čakala tekma proti mladim iz društva Družina in življenje. Bilo je lepo in skupaj smo se veselili v Gospodu. Ob večerih smo sušili nogavice, sledila sta peka ob ognju ter prošnja Bogu za mirno noč in naslednji dan. Imeli smo tudi to milost, da smo lahko spoznali domačo lončarsko obrt, sami zgnetli glino in si iz­delali kakšno čašo ali posodico. Imeli smo se lepo. Tako smo prišli do zaključka nogome­tnega kampa. Padel je zadnji gol, pojedli smo zadnje kosilo in še zadnjič prejeli tre­nerjeve napotke – ne samo za nogomet, ampak tudi za življenje, kako vse to, kar smo se naučili, uporabiti v vsakdanjem življenju. Upamo, da se naslednje leto zberemo še številčnejši na že četrtem no­gometnem kampu. BoskoTeam animatorji Udeleženci nogometnega kampa Nogometni trening Pisana množica otrok na oratoriju Zaključna oratorijska sveta maša v župnijski cerkvi ŽUPNIJSKI ORATORIJ N a tvojo besedo smo lahko slišali prepevati otroke in animatorje na dvorišču Marijanišča, in sicer v času od 28. 7. – 2. 8. 2014, ko je v župniji Veržej potekal priljubljeni otroški počitni­ški program oratorij 2014. Vsak dan na oratoriju smo začeli z dvigom zastave in himno oratorija. Več kot 70 ot­rok z različnih okoliških župnij je pelo, ple­salo, igralo in zabavalo. Po uvodni molitvi smo spremljali oratorijsko igro, kjer je le­tos bil glavna oseba apostol Peter. Pozneje smo šli v skupine in se pogovarjali o zgodbi in o vrednoti posameznega dneva. Seveda, kot vsako leto, smo animatorji pripravili raznolike delavnice, kamor so se lahko otroci sami vpisali. Prvi dan nas je prišla tudi obiskat gospa za zaščito ži­vali iz Pomurja ter nam predstavila, kako skrbeti za domače živali. Animatorka Ta­mara je otrokom prinesla tudi pokazat morskega prašička, nad katerim so bili vsi navdušeni. V naslednjih dneh so se zvrstili še drugi zanimivi dogodki: Mateja nam je predstavila svojo izkušnjo prostovoljstva v Mozambiku, z avtobusom smo se zape­ljali do limbuške romarske cerkve in v za­ baviščni park v Mariboru, seveda pa tudi letos nismo izpustili kopanja v Banovcih. Z zaključnim piknikom in predstavitvijo dogajanja čez cel teden, ki smo ga prip­ravili za starše, smo se za letos poslovili. Ob koncu smo si obljubili snidenje na ka­ terem izmed številnih programov, ki jih čez celo leto pripravljmo animatorji SMC Veržej. Nina Gaberc Ministrantsko srečanje 23.-25. 2. 2014 Tradicionalno srečanje ministrantov in ministrantk je letos preseglo vsa pričakovanja, saj je število udeležencev napolnilo vse kotičke Penziona Mavrica. Program, ki ga je oblikoval župnik Jože Brečko z animatorji, je obsegal tako duhovni kot zabavni del, povsod pa so se pletla nova prijateljstva. Zimski oratorijski dan 26. 2. 2014 Med zimskimi počitnicami je župnija organizirala oratorijski dan. Udeleženci so se zbrali ob pesmi in molitvi. Sledila je zgodba, ki je predstavila sedmo Božjo zapoved. Pri katehezi so se pogovarjali o tej zapovedi in zaigrali izmišljen dogodek. Sledila je delavnica, v kateri so iz reklam­nega papirja izdelovali majhne košarice. Po dobrem kosilu pa je sledila še velika igra. Srečanje starejših župljanov 6. 3. 2014 Pri sveti maši se je župnija Veržej posebej spomnila starejših župljanov, še posebej tistih, ki so onemogli in ne morejo priti k nedeljski maši. Po maši pa je župnijska Karitas pripravila pogostitev v župnišču. Povabljeni so bili vsi, ki imajo sive lase in tudi tiste, ki se “farbajo”. Za lepo petje pri maši in prijetno vzdušje v župnijski dvorani je poskrbel otroški zbor pod vodstvom Marjete Ivančič. Gradiva za oratorij 2014 22. 3. 2014 Voditelj Oratorija Boštjan Jamnik je z ekipo animatorjev ZAO pripravil celostno predstavitev letošnjega oratorija za animatorje murskosoboške škofije. Spoznali so zgodbo, kateheze in igre iz priročnika in se poglobili v pismo animatorjem. Družina Štajner iz Križevcev pri Ljutomeru Velik zalogaj, a je šlo Klaudija in Marko Štajner sta si pred dobrim desetletjem ustvarila družino. S hčerko Saško in sinom Mihom so se preselili na svoje, v družinsko hišo, ki so jo skoraj dobesedno gradili sami. Oba sta poznana tudi gostom in obiskovalcem Zavoda Marianum. Marko že polno desetletje vodi Penzion Mavrica, Klaudija je v Zavodu prevzela skrb za računovodstvo, oba pa pomagata na vseh področjih, od pospravljanja, kuhanja in gospodarskih opravil, da je hiša urejena in da gostom (skoraj) nič ne manjka. Kot vsaka družina, imata tudi vidva svoje začetke. Kdaj in kako se je začela kazati vajina skupna pot? Klaudija: Prvič sva se spoznala na mla­dinskem srečanju. Čez nekaj let naju je pot spet povezala pri skavtih. Najprej sva bila člana, nato pa voditelja iste skupine – čete. Po končanem vodenju skupine sem šla z dvema prijatelja širit skavtstvo v svojo župnijo, Marko pa je ostal voditelj Salezijansko delo sem spoznal v Želimljem na duhovnih vajah za ministrante. Vozi me vlak v Veržej 27. 3. 2014 Letošnji spominski večer na dr. Franca Kovačiča je potekal v znamenju bližajo­če se 90. obletnice pomurske železniške proge, ki poteka tudi skozi Veržej. O tej progi je spregovoril glavni gost, Karel Rustja, veliki poznavalec razvoja pro­meta v slovenskem prostoru. Večer je popestrila tudi moška vokalna skupina KD Slavko Osterc Veržej pod vodstvom Tatjane Rozmarič Poštrak. v Gornji Radgoni. Kljub temu sva ohranila stike in s časoma je to prineslo sad najine skupne poti. Kako sta sicer preživela otroška in mladostniška leta? Klaudija: Otroška leta sem preživela kot večina mojih vrstnikov, na igriv način. S sestro in bratom smo skupaj preživeli večji del otroštva in mladosti, to nas je močno povezalo. Že od malih nog se zelo rada ukvarjam s športom. Zato sem se najprej posvetila športni dejavnosti. Obi­skovala sem tudi mladinski verouk, nato smo na pobudo župnika ustanovili ženski pevski zbor, potem je prišlo še skavtstvo. Vse je bilo zelo pestro. Marko: Otroška leta so minila v družbi dveh bratov, s katerima sem odraščal, sodelova­nje v župniji, kjer sem bil med ministranti, skavti in mladimi, pa je pustilo svoj pečat. Od malih nog sem svojo moč pridno upo­rabljal za pomoč pri sorodnikih in dedku, s katerim sem preživel veliko časa. Delo me je hitro »zasvojilo« in vsake počitnice sem izkoristil za zaposlitev v kakšnem podjetju. S tem sem si pridobil veliko izkušenj, zato se danes vsake stvari lotim sam. Iz mladih dni mi je ostal nedokončan samo študij, tik pred diplomo. Sicer se »lepo« sliši, da si študent za zmeraj … a mi sploh ni žal, da sem se takrat tako odločil. Priprave prostovoljcev 28.-30. 3. 2014 Skupina štirih misijonskih prostovoljcev se je zbrala na pripravljalnem vikendu. Spoznavali so Ekvador in salezijanske misijone, kamor bodo poleti odpoto­vali za mesec dni. Spoprijeli so se tudi s španščino ter načrtovali delavnice in igre, ki jih bodo uporabili pri svojem delu na misijonu. Oba izhajata iz krščanskih družin. Sta se v pogledih na vero in življenje po njej takoj strinjala ali je bilo tudi na tem področju prehoditi pot usklajevanja in dogovarjanja? Marko: Ja, tako je. Oba izhajava iz krščan­skih družin, tako da sva imela že na začet­ku najine skupne poti isti pogled na vero in jo imava še danes. Vse to posredujeva tudi najinima otrokoma, ki prav tako pri­ dno sodelujeta v župniji. Kdaj in kako sta spoznala salezijance in Marijanišče v Veržeju? Marko: Salezijansko delo sem spoznal v Želimljem na duhovnih vajah za mini­strante. To je bila prava pustolovščina, saj smo se v tretjem razredu s še dvema mi­ nistrantoma iz Radenec odpravili na vlak proti Ljubljani (še danes ne vem, kako so me v tistih časih doma sploh pustili). Prišli smo v Ljubljano (ta je bila za nas Ameri­ka), s seboj pa smo imeli listek z napisom, na kateri avtobus moramo iti. Ko smo zgubljeni našli avtobus, se je »norost« šele začela … Šofer nas je odložil na hribu, spomnim se gozda, in nam dejal, da mo­ramo po hribu navzdol do doma duhovnih vaj … Po valjanju čez tisti hrib smo prispeli v Želimlje. Tam nas je sprejel Janez Potoč­nik, ki je v meni pustil pečat za zmeraj. Marijanišče sem prav tako spoznal v mla­dosti. Z družino smo se večkrat hodili ko­pat v Banovce. Ko smo se peljali tu mimo, so nas starši opozarjali, da če ne bomo pridni, gremo v klošter (tu je bila tedaj po­boljševalnica). In prav tu sem pristal pet­najst let kasneje … Odločitev za službovanje v Marijanišču verjetno ni bila lahka ... Marko: To je moja prva redna zaposlitev, prej sem preko študenta delal v Termah Banovci. Večkrat sem bil v Marijanišču z gosti term in opazoval, kako se spreminja podoba Marijanišča. Pobudo za zaposli- Bandero glej vihrati … 11. 4. 2014 Na velikonočni razstavi v Centru DUO so bila poleg tradicionalnih pirhov društev, osnovnih šol ter posameznikov iz Pomurja in drugih delov Slovenije ter iz Avstrije in Hrvaške na ogled ban­dera skoraj vseh slovenskih pokrajin. Zbrane sta nagovorila Slavko Petovar in Janez Krnc, škof Štumpf je razstavo blagoslovil, dogodek pa je vodila Marja Dolamič. tev je dal Janez Krnc, ki me je na nekem sestanku v Banovcih povabil v službo. Sprejel sem jo brez pomislekov in vesel sem, da lahko vodim takšno hišo. Klaudija: Sem sem prišla štiri leta kasneje. Meni je bilo malo težje, verjetno zato, ker sem bila že prej zaposlena v drugem pod­jetju, kjer smo se kot kolektiv dobro razu­ meli. Pa tudi zato, ker nisem vedela, kako bo to delovalo, da bova z možem delala skupaj. Ampak ni mi žal za ta korak. Oranje »ledine« v Marijanišču, gradnja hiše in vzgoja dveh otrok so gotovo zahtevali veliko časa, usklajevanj in načrtovanj. Klaudija: Že na samem začetku najinega zakona sva si res zadala velik zalogaj, a kljub temu nama je uspelo. Bilo je seveda veliko odrekanja in usklajevanja. Dogo­vorila sva se, da se Marko posveti gradnji hiše, sama pa vzgoji otrok. S trdim delom nama uspeva. Ni nam bilo vedno lahko, predvsem otrokoma ne, saj sta očeta vi­dela bolj malo. Danes poskušamo to kar najbolje nadoknaditi. Delo z ljudmi, pa naj bo vzgoja v družini ali spremljanje gostov vseh vrst v Penzionu Mavrica, je pestro. Kako se spoprijemljeta z vsemi željami otrok in gostov? Marko: Vzgoja otrok ni ravno lahka. Večji so, več mej jim moraš postavljati. Ampak s pogovorom se za zdaj da rešiti majhne konflikte. Pri gostih pa je seveda drugače, gost je »kralj«, pravijo. Poskušamo ustvarjati okolje, v katerem se gosti počutijo doma­če in sprejete. To je osnova, da se vračajo. Gotovo sta (bila) deležna opazk in komentarjev, da sta zaposlena v cerkveni ustanovi, vsi pa vemo, kakšno je danes javno mnenje o Cerkvi. Kako »prenašata« te opazke? Marko: Na začetku je bilo tega več. Sča­soma se človek navadi na vse kritike in na nekatere skušaš pametno odgovoriti, ve­čino pa jih enostavno preslišiš. Otroka sta očeta videla bolj malo. Danes poskušamo to kar najbolje nadoknaditi. Verjetno delo in zaposlitev pri vama ni samo način preživetja, čeprav živita prav od tega. Kako vidita salezijance in veržejsko salezijansko ustanovo kot celoto? Marko in Klaudija: Nekaj je, da delaš za preživetje (to pač počnemo vsi), drugo pa je živeti z ustanovo, da preživiš ti in usta­nova. Na salezijance in samo ustanovo v Veržeju z leti, ko delava tukaj, gleda­va drugače. Vidiva njihovo delo, trud za sočloveka in predvsem velik napredek v razvoju in življenju veržejske ustanove, ki bi bila danes brez salezijancev verjetno velika ruševina. Jeseni je v Vatikanu potekala sinoda o družini. Kaj vam pomeni Cerkev kot zagovornica družine? Je v pomoč in se lahko naslonita nanjo ali je to vse težje? Marko in Klaudija: Sinoda o družini … hm … občutek imava, da se pozablja na mlade družine. Eno je vera, ki temelji na Svetem pismu, drugo pa je živeti z Cerkvijo. Način življenja se je močno spremenil in mlade družine smo se morale temu prilagoditi. Tudi Cerkev bo morala narediti korak v tej smeri in se približati človeku, da bo v po­moč in podporo. Živimo namreč v časih, ko potrebujemo prav to. • Za dobro počutje namlajših Igra je »zakon«! Zavod Marianum obiskuje vedno več družin, zato veseli predstavljamo dve novi in preizkušeni pridobitvi: otroška igrala v Trio kampu za varno in sproščeno razigranost celotne družine ter priložnostno otroško igralnico v stari vhodni avli za najmlajše, kjer lahko le streljaj stan od staršev uživajo v svetu igrač in iger ... Brez predsodkov 27. 4.-3.5. 2014 Pri enotedenski mladinski izmenjavi PEPA (Prleška energija v podeželskih aktivnostih), je 18 mladih iz Estonije, Latvije in Slovenije z voditelji razmišlja­lo o predsodkih, ki jih imamo ljudje do podeželja in drug do drugega. Nastanje­ni so bili v Penzionu Mavrica. Obisk mladih iz Vojvodine 1.-4. 5. 2014 Med prvomajskimi prazniki so zem­ljanke v Trio kampu, prvič letos, gostile mlade animatorje z voditeljem Stojanom Kalapišem iz Mužlje v Vojvodini. Mladi Madžari so bili v sklopu projekta Craf­tour na nekajdnevnem srečanju, kjer so spoznavali rokodelsko tradicijo Pomurja in Porabja, se družili z mladimi in ob tem načrtovali svoje poletne dejavnosti v domačem kraju. Srečanje družin prvoobhajancev 10. 5. 2014 Animatorji s s. Zaliko so pripravili jut­ranji uvod, župnik Jože je z molitvijo vse povabil k lepo in globoko preživetemu dnevu. Starši so odšli v Kovačičevo dvo­rano, kjer jim je spregovoril salezijanec Peter Pučnik. Prvoobhajanci so napolnili župnišče in njegovo okolico, kjer so v sku­pinah prisluhnili zgodbi o kruhu, nato pa sami oblikovali svoj kruh želja. Pripravili so se na sveto mašo v župnijski cerkvi. Za konec so se ponovno vsi zbrali na dvori­šču Marijanišča na piknik. Glasbena in baletna šola 9.-11. 5. 2014 Penzion Mavrica so do zadnjega kotička napolnili učenci Glasbene in baletne šole Zavoda Antona Martina Slomška s svojimi profesorji, ki so se zbrali na intenzivnem vikendu. Čeprav je bila hiša polna, pa je bilo večino časa slišati le sladke melodije raznoraznih inštrumen­tov, saj so učenci pod taktirkami svojih učiteljev prijeli za inštrumente oz. se dvignili na prste ter pridno vadili. Vmes so si privoščili kopanje v Banovcih in preizkusili nova igrala Trio kampa. Gostoljubnost in kulturni užitki z roko v roki Domačnost in mir Tudi v tem letu ste gostje in obiskovalci Penziona Mavrica zapisali misli in želje v knjigo vtisov. Hvala za spodbude in kritike! Združenje Marije Pomočnice z Rakovnika se zahvaljujemo za prijetno bivanje, od­ lično postrežbo, okusno hrano, prijazno osebje. Hvala. Bog vas živi! 30. 3. 2014 Po sledi vere in kulture z g. Jožetom Za­dravcem ob 40. letnici študentske skupi­ne. Hvala za gostoljuben sprejem! Prekmurska študentska skupina Rakovnik, 31. 5. 2014 Dvodnevno bivanje pri vas nam je dalo mnogo novih idej za naše nadaljnje us­pevanje, dosti novih idej za ustvarjanje in to nam bo ostalo v dobrem spominu. Oddahnile smo si od vsakdanjega stresa in naužile nove energije. Hvala tudi ‘per­sonalu’ za trud in dobro postrežbo in oku­sno hrano. Sekcija »Lise«, »Brest Art« in gostov s Hrvaške in Avstrije, 1. 6. 2014 Hvala za lepe trenutke, dobro počutje, domačnost in mir ter vse dobro vsem. Hvala še enkrat tudi Marku. Rosa Magda in Alfonz Razstava klekljanih čipk 16. 5. 2014 Komaj se je umaknila razstava pirhov in bander, že so Puščenjakovo dvorano Centra DUO napolnili klekljani ročni izdelki. Dekleta in žene iz Veržeja so se celo leto pridno zbirale v Marijanišču in se učila klekljanja. Ob zaključku tečaja so imele kaj pokazati, zato so prtiče, prte, modne našitke in dodatke, uhane in ogrlice postavile na ogled. Vedno znova lepo sprejeti. Kot da bi prišli domov. Hvaležni, da se lahko vračamo. Vse dobro vsem, ki služite in živite s tem domom. Bernarda z družino, 10. 8. 2014 Nagradna križanka Salezijanski vestnik: ja, rešil, poslal, dobil vikend paket. Vseka­kor hvala. V tako prijetnem okolju, duhov­no bogatem, prijaznem osebju, odlični prehrani, namestitvi človek odhaja vesel, radosten, bogat. Peter Leben, Kranj, 7. 9. 2014 Dragi sobratje, navdušen sem nad vsem, kar sem uspel videti v Veržeju med kratkim obiskom ob spoznavanju naše pokrajine. Čestitam vsem za odličnost ustanove, ki se razvija in nadaljuje pot v soglasju z zname­nji časa. Želim vam veliko ustvarjalnosti in odprte oči. V imenu vrhovnega predstojni­ka Angela F. Artimeja vam izražam globo­ko in bratsko naklonjenost in vam želim uspešen razvoj. Bog vas blagoslovi! Tadeusz Rozmus, vrhovni svetovalec salezijancev za pokrajino Srednja in Severna Evropa, 4. 10. 2014 Evropski red vitezov vina 24. 5. 2014 Svečani zbor Evropskega reda vitezov vina je potekal v Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum, sledila je pokušina hišnega vina in prleška jüžina. Viteška povorka je ob glasbi Pihalnega orkestra Apače krenila v župnijsko cerkev sv. Mi­haela, kjer je potekala viteška sveta maša, ki jo je daroval redovni vikar pater Mirko Pihler. Po sveti maši je še sledilo letno poročilo konzula in prokonzula, opravili so blagoslov vin insignij ter medse sprejeli nove člane viteškega reda po stopnjah, ki so tudi svečano zaprisegli. Praznik Marije Pomočnice 17.-18. 5. 2014 Začelo se je z vigilijo v Kovačičevi dvorani Marijanišča, ko je sveto mašo ob prepeva­nju župnijskega otroškega pevskega zbora daroval župnik Jože Brečko. Naslednji dan se je po molitveni uri v cerkvi razvila lepa procesija nazaj na dvorišče Marijanišča, kamor je množica pospremila Marijo Po­močnico, ki so jo nosili člani prostovoljskih gasilskih društev Veržej, Bunčani in Banov­ ci. Otroški zbori so pod vodstvom Bojane Ivančič premierno zapeli njeno mašo. Sveto mašo je vodil dekan Lojze Kozar. 6. RAZSTAVA JASLIC 6. december 2013 – 3. februar 2014 Lepo, da je vsako leto nekaj drugačnega, v glavnem pa je zelo lepo in občudovanja vredno. Nikar ne odnehajte in hvala. Milena in Marjan iz Beltinec, 9. 12. 2013 Izjemna razstava! Vredno obiska! Vsem ustvarjalcem iskreno čestitava za trud in v letu 2014 želiva zdravja in notranjega miru! Izjemna razstava, vredna ogleda. Zelo sporočilne misli. Vse čestitke avtorjem in organizatorju. Želimo vsem še veliko navdiha. Animatorji iz salezijanskega mladinskega centra Maribor smo si ogledali prelepo razstavo, ki nas je zelo navdihnila. Če­stitke avtorjem in umetnikom za vse lepe jaslice! 20. 12. 2013 »Ko se povežejo oko, roka Obiskovalci Centra DUO ste lahko občudovali kar nekaj razstav v Puščenjakovi dvorani in v prostorih Ekomuzeja. Nekaj utrinkov ... Čudovito! Opremljeno z bogato in močno vsebino ob jaslicah. Hvala in srečno v pri­hodnost. TD Vitica, Vrhole-Preloge, 26. 12. 2013 Avtorji vseh jaslic iz lesa imajo bujno do­ mišljijo, zato so mi všeč. Naj jim da Bog zdravja, da bodo imeli še naprej tako do­ mišljijo. Patricija, 9 let, 28. 12. 2013 Nekje na razstavi je zapisano, da je vsak začetek življenja povezan s smrtjo. Vendar ko se povežejo oko, roke in srce (duša), mrtev les oživi, živi v novi zgodbi našega življenja. Karmen Simonič Mervic, Egon Mervic, 30. 12. 2013 Prišli smo s Slomškove Ponikve in z vese­ ljem opazujemo jaslice. Vse so nam všeč, nekatere pa so še posebej dobre. Ministranti, bralci SBP in pevke, 25. 1. 2014 TUJ IZRAZ, SODOBNI PRLEŠKI POGRINJEK ODRAZ, razstava 19. junij – 31. avgust 2014 in srce (duša) ...« izdelkov, da jih 6. RAZSTAVA PIRHOV predstavite tudi IN VELIKONOČNIH v Veržeju. Lepa misijonskih dežel BANDER SLOVENSKIH razstava! TD Gradišče pri 19. junij – 31. avgust 2014 POKRAJIN Tišini, 21. 4. 2014 11. april – 5. maj 2014 Vse je lepo, izvirno … žal se SUHA ROBA teh čudovitih izdelkov premalo Z dediščino v sodobnost dobi v prodaji. 28. september – 30. november 2014 Hvala iz Postojne, 23. 4. 2014 The exhibition is really interesting. All the Veržej in okolica sta lahko upravičeno po­ eggs are very beautiful! nosna na Center DUO, TIC Veržej in Zavod Group from Latvia: Marianum. Vse je na izjemnem nivoju! Nad razstavo sem naravnost navduše­ na. Kljub barvitosti in raznolikosti tehnik je razstava postavljena zelo usklajeno in preprosto. Čestitke vsem ustvarjalcem, ki so v svoje izdelke vložili obilo ljubezni in potrpežljivosti. Mateja Pezdir, 12. 4. 2014 Prijetno presenečeni nad lepo postavitvi­jo in prikazom ljudske umetnosti. Čestit­ke organizatorjem. Obiskovalci iz Škofje Loke, 18. 4. 2014 Vaša razstava je naši družini polepšala te praznike. Izvirnost in trud je najlepše da­rilo. Družina Meško, 21. 4. 2014 Daiga, Karina, Sergejs, Ivita, 29. 4. 2014 Razstava je zelo lepa, predvsem so ek­sponati izvirni in domiselni. Hvala vsem za trud. Družina Keber, Ljubljana Polje, 1. 5. 2014 RAZSTAVA KLEKLJANE ČIPKE IN ROČNIH DEL 16. maj – 16. junij 2014 Čestitam za izredno lepe in kvalitetne izdelke, ki lahko polepšajo vsak dom. Se veselim naslednje razstave. • Sonja Šterman, 16. 5. 2014 Razstava nas je navdušila, hvala vsem, ki se trudite da lahko vidimo, kaj znamo ustvarjati z malo dobre volje in domisel­ nosti. PD Lovrenc na Pohorju, 21. 4. 2014 Pozdravljamo vaš način sodelovanja z več Poletje je kljub dežju in nizkim temperaturam postreglo s kakšnim vremenskim ustvarjalnimi društvi iz Slovenije – pov­ presenečenjem. 9. julija 2014 zvečer je Jože Brečko spustil vse iz rok in v objektiv sod je lepo videti, ko ti zaupajo vsaj nekaj hitel »loviti« dvojno mavrico, ki se je razvila prav nad Veržejem. Rokodelska akademija 2 28. 5. 2014 Na zaključni konferenci v Kulturnem domu v Veržeju so se zbrali vsi projek­tni partnerji in ostali zainteresirani ter prisluhnili celostni predstavitvi projekta Rokodelska akademija 2. Ivan Kuhar je predstavil Center DUO, ki je izvajal aktivnosti predvsem na izobraževalnem področju in področju aktivnega pre­življanja počitnic z rokodelci. Celoten projekt je vodila Mateja Rus. Likovna kolonija 30. 5.-1. 6. 2014 Likovne kolonije Ustvarjajmo skupaj, ki jo organizira KD Studenci Maribor, se je udeležilo 14 ljubiteljskih slikarjev. Kot običajno, so bili večeri namenjeni druže­nju. Prvi večer so za nas pripravili lep kul­turni program s petjem in plesom člani Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej. Drugi večer smo namenili sprostitvi ob meditaciji s kristalnimi skledami in gongi ter krajšem predavanju bioterapevtke Majde Kovačec iz Kranja, tudi udeleženke kolonije. V. & D. iz Ljubljane, 23. 7. 2014 Čudovita razstava. Vsako leto pridemo pogledat, kaj lepega imate. Smo na do­pustu v Veržeju in uživamo. 26. 8. 2014 Društvo živilskih in prehranskih strokovnih delavcev Maribor vam čestita za odlično promocijo rokodelstva in ohranjanje kultur­ ne dediščine. Želimo vam veliko uspehov. Vanja Selan, predsednica društva, 7. 10. 2014 Nedelja jubilantov 15. 6. 2014 V lepem sončnem nedeljskem dopoldne­vu so v župniji obhajali letošnje jubilante. Vabilu se je odzvalo devet parov. Po lepi nedeljski maši, pri kateri je sodeloval de­kliški pevski zbor, so se zbrali v župnijski dvorani na prijetno druženje in obujanje prehojene poti. Kulturno bogato poletje 19. 6. 2014 Začelo se je z blagoslovom novih igral v Trio kampu, ki ga je pospremila pesem vokalne skupine Jua. V Centru DUO je sledilo odprtje dveh razstav: Tuj izraz, domač odraz – razstava rokodelskih moj­strovin misijonskih dežel; druga razstava pa je združila Srednjo šolo za gostinstvo in turizem iz Radencev, Društvo kmečkih žena Križevci-Veržej in Zavod Marianum v Projektu Prlek’ja (sofinancirano iz pro­grama LEADER, LAS Prlekija). Zakonca Šadl v ljubezni do cvetja in krašenja Vsaka postavitev je timsko delo Povezanost človeka in narave je neizbežna in zaskrbljeni lahko opazujemo, kaj se zgodi, ko se toravnovesje ruši ali nadvlada. V harmoniji z naravo živita tudi Marjan in Nada Šadl iz Veržeja. Ljubezen do narave in rož kažeta tudi v naši hiši. Nada velikokrat poskrbi za cvetlične lončke, korita in grede v Marijanišču ter drugih zaposlenih ne pozabi opomniti o pomembnosti tega področja, Marjan pa skoraj »nevidno« poskrbi za lepoto razstav v Puščenjakovi dvorani, še posebej pa razveseljuje Marijo rat z že štiriletno hčerko, preselila v Ver­ Marijanišče je žej, v hišo, ki sva jo zgradila. Praznik Marije pomočnice … Jaz sem se zaposlil takoj po končanem prostor za srečevanje, Kar se tiče praznika Marije Pomočni­študiju še kot absolvent pedagoške aka-ce, sodelujeva že od prve procesije, ko demije. Moje prvo delovno mesto sta bili druženje in še kaj. je bila ta svečanost prvič po dolgih letih spet obnovljena. Za okrasitev Marije niso potrebne posebne priprave, veliko mož­nosti za spreminjanje okrasitve namreč ni in zato je več ali manj vsako leto po­dobno. Drugače je z zunanjim oltarjem, pri katerem pa je že potrebno malo raz­misliti in se spomniti, kako smo naredili prejšnje leto. Z Nado skupaj premisliva, predebatirava in poiščeva kakšno novo idejo. Nada mi pomaga ter poskrbi tudi za nabavo rož, če pa ji ni preveč všeč, kar naredim, me tudi skritizira. Center DUO … S Centrom DUO prav tako sodelujemo od vsega začetka. Skupaj z Janezom Krncem in Sonjo Šterman smo postavljali prvo prodajno razstavo v prvem majhnem pro­storu Centra DUO še pred njegovo otvo­ritvijo. Glede ostalih razstav – postavljali smo jih že v Kovačičevi dvorani Marijani­šča pred obnovo Puščenjakove dvorane v Centru DUO. Pomočnico za njen praznik … Začetek skupne poti … Rojen sem v Ljutomeru, žena Nada pa v Veržeju. Spoznala sva se na praznovanju rojstnega dne pri Nadini sošolki, ki je bila istočasno moja nekdanja soseda. Po po­roki sva sedem let živela v Ljutomeru pri mojih starših, nato sva se leta 1986, tak­kmetijski šoli dobila službo na takratni kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci kot vodja perutninske farme v Borecih. Štiri leta po preselitvi smo družino povečali še za enega člana. Dobila sva sina. Ljubezen do cvetja … Kaj pa vem, Nadi je to del poklica in tudi njena mama ji je ta odnos do rož privzgo­jila, saj jih ima tudi sama zelo rada. Jaz sem že kot gimnazijec začel delati cvet­lične aranžmaje za različne priložnosti. Rastline, ki rastejo okrog naše hiše, sva v veliki meri vzgojila sama. Sama jih tudi oblikujeva in negujeva. Srečanje z Marijaniščem … Prag Marijanišča, mislim, da sva prvič prestopila ob otvoritvi prve etape ob­nove, ko so bili obnovljeni prostori za bivanje članov salezijanske skupnosti. Z župnijo in z gospodom župnikom pa smo sodelovali že prej pri krašenju cerkve za posebne priložnosti, tako da smo posre­dno povezani z Marijaniščem že od vsega začetka, ko je bilo vrnjeno salezijancem. Frančiškov tabor 25.-31. 6. 2014 Romanje na Sveto goro 25. 6. 2014 Naslov letošnjega tabora je bil: Skupaj s Kolesarji z Dolenjske 27.-29. 6. 2014 Sedem skupin pridnih žena, ki čisti-Frančiškom po poti svetosti. Tabora se je Velikokrat je slišati, da premalo poznamo Jeep club »Veteran« Murska Sobota je organiziral dvodnevno 6. tradicional­ jo župnijsko cerkev in župnišče, se je udeležilo okrog 50 otrok in animatorjev. svojo domovino, ki nudi mnogo očarljivih no srečanje starodobnih vojaških vozil odpravilo na romanje na Skalnico. Pri V dopoldnevih so spoznavali svetnike, ki lepot in premore veliko gostoljubja. Zato »Pomurje 2014«, kjer so se člani iz Slo­ sveti maši so molili za domovino in se so se navdihovali ob svetem Frančišku: so se najpogumnejši člani Rekreacijskega venije in tujine s svojimi starodobnimi priporočili Svetogorski Mariji, nato pa svetega Ludvika, sveto Klaro in sveto Eli­ si ogledali še Marijanski muzej. Na poti zabeto. Dneve so popestrili z delavnicami, vojaškimi vozili potepali po Pomurju. društva Šentrupert odpravili na pot iz Na dvorišču Marijanišča organizirali Šentruperta do Veržeja in jo brez težav domov so se ustavili še v Cerknici pri velikimi igrami, sprehodi, kopanjem v prekolesarili. Vmes pa občudovali lepote skupno večerno druženje, popestreno s nekdanjem župniku Jožefu Krncu. Banovcih in vodnimi igrami. hrano, pijačo in dobro glasbo. Tu so tudi vzponov in spustov ... prespali. Z Nado skupaj premisliva, predebatirava in poiščeva kakšno novo idejo. Prvo razstavo jaslic smo postavljali skupaj z dvema članoma društva jasličarjev, od takrat pa vse razstave postavljamo sami. Tudi razsta­vo pirhov pred Veliko nočjo smo letos postavili že šestič. Najbolj mi je v spominu ostala prva, to je bila razstava pirhov in velikonočnih vo­ščilnic. Zahtevna je bila postavitev voščilnic, ki smo jih dobili iz muzejev, saj se niso smele poškodovati, bilo pa jih je zelo veliko, tako da je bilo s pripravo razstave kar precej dela. . Ideje … Posebnih idej za postavitev razstave pravza­prav ne potrebujem, saj je vsaka postavitev timsko delo. Zelo dobro sodelujemo z Janezom Krncem, ki običajno pripravi idejno zasnovo postavitve in z Markom Suhoveršnikom, ki po­ skrbi za lične opise pri posameznih eksponatih. Sam potem poskušam eksponate postaviti v nek red in kompozicijsko urejenost, tako da ima razstava estetski izgled. Pomen Marijanišča … Marijanišče nam pomeni veliko več kot le prostor za delo. Vsi dogodki v Marijanišču pri­vabijo kar precej obiskovalcev, tako iz Veržeja kot tudi od drugod in tako je Marijanišče tudi prostor za srečevanje, druženje in še kaj. Ma­rijanišče in Center DUO tudi s prireditvami, ki jih pripravita samostojno ali skupaj z Občino, kot je to Miholov sejem, veliko prispevata k utripu življenja v naši Občini. • Oratorij za družine 4.-11. 7. 2014 Zbralo se je 18 družin iz vse Slovenije, katerih skupni seštevek otrok je bil ne­kaj čez 40. Spoznavali so lik sv. Katarine v odrski uprizoritvi, imeli rokodelski dan za vse generacije, kopanje v Termah Banovci. Ob bogati kulinarični in du­hovni ponudbi ni manjkalo niti večerov zabave, veselja in kulture. Vsak je lahko našel nekaj zase. KariKamp 7.-11. 7. 2014 Otroci so ustvarjali v delavnici pletenja slame, oblikovali glino, se družili ob tabornem ognju, sladkali ob dobrotah članic Karitasa, se igrali v igralnici Mari­janišča in na igralih v Trio kampu, kopali v Banovcih. Spoznali so folklorno skupino in prisluhnili domačim pevcem, spoznali nekaj plesnih korakov, se zabavali na pi­kniku ob krušni peči, sodelovali pri sveti maši. KariKamp so organizirali Zavod Marianum Veržej, Karitas in animatorji ZAO. RokoART kamp 13.-17. 7. 2014 Poleg lončarske delavnice je potekala še delavnica pletenja iz ličja in izdelave po­sodic iz papirja. Prav zadnja je novost, saj se dotika reciklaže – posodice se namreč izdelujejo iz reklamnega papirja, ki nam sicer dnevno polnijo poštne nabiralnike. Župnijski oratorij 28. 7.-2. 8. 2014 »Na tvojo besedo« je na dvorišču Ma­rijanišča prepevalo kakih 70 otrok iz Veržeja in okoliških župnij. Dnevi so se začeli z molitvijo in igro o apostolu Petru. Sledile so kateheze in delo po skupinah. Kot vsako leto, so animatorji pripravili raznolike delavnice. Po kosilu so sledile velike igre. Za oddih so se kopali v Banovcih, za užitek pres­pali v zemljankah, nazadnje pa se Bogu zahvalili za lep oratorij pri sveti maši, kjer so tudi dejavno sodelovali. Neprecenljiva fotokronika Bilo je nekoč ... Ob stoletnici Marijanišča, pred tremi leti, smo podrobneje spoznali njeno zgodovino. A še vedno se odkrije kaj novega. »Domov« se je po zaslugi dobrih ljudi vrnila bogata in za salezijansko zgodovino neprecenljiva fotokronika salezijanca Antona Hanželiča (1902­1993), veržejskega rojaka in gojenca Marijanišča v letih 1919-1921. Salezijanske sotrudnice Marijanišča iz Veržeja, Šalinec, Krištanec, Ilijaševec, Gornje Radgone in Banovec. Marijina družba v Marijanišču. Šolsko leto 1920/21. Nova maša Antona Hanželiča leta 1932. Fotografija je nastala na dvorišču Marijanišča. Hip-hop kamp 3.-10. 8. 2014 Ples je bil vodilo Hip-hop kampa, a udeleženci niso plesali le naslovne zvrsti, pač pa so se preizkusili tudi v disco dance, break dance in jazz baletu. Čeprav so bile vaje naporne, je čas hitro minil, saj so se vsi trudili, da bi se pred starši čim bolje predstavili s koreografijo Madagaskar, kjer je vsak plesalec imel določeno vlogo. Plese sta vodili Nina in Teja iz plesne šole Urška Pomurje. Nogometni kamp 10.-14. 8. 2014 16 mladih nadobudnih udeležencev je vsak dan na igrišču spoznavalo nogo­metne veščine pod vodstvom Merlina in Jocota. Jezusov fairplay pa so fantje vsak dan spoznavali pri katehezah, ki so jih vodili salezijanci. Po napornih treningih so se sprehodili do Banovcev, obiskali sestre klarise v Turnišču, ob večerih sušili nogavice, pekli ob ognju ter se izročili Bogu za mirno noč. Poletna šola violončela 16.-24. 8.2014 Šole se je udeležilo osem učenk Glasbene šole Ljutomer, Murska Sobota in Zasebne glasbene šole Parnas Domžale. Šolo je organizirala profesorica Zdenka Kristl Marinič, vodja glasbene šole Parnas. Mla­de violončelistke so se veliko naučile, saj je delo je potekalo v dveh skupinah. Pouk je vključeval igranje resne glasbe, klasike do zahtevnejših del, kot je igranje v operi. Največji poudarek pa je bil na tehniki igranja violončela. Izlet animatorjev SMC 18.-21. 8. 2014 Cilj potovanja je bil Krakow. V kapeli Božjega usmiljenja sv. Favstine Kowal­ske smo imeli sveto mašo. V Auschwi­tzu smo se zamislili nad človeško kru­tostjo, v Wadowicah pa obudili spomin na papeža Janeza Pavla II. Zadnji dan smo obiskali še največjo puščavo v Srednji Evropi ter Czestohowo, kjer smo imeli sveto mašo. Dobrotniki Marijanišča Dr. Ernest Frumen Spomini na Marijanišče Kako smo kradli jabolka Gospod Avgust Bobnjar iz Veržeja, nekdanji oratorijanec Marijanišča, pravi, da je med salezijanci preživel lepe čase. Don Bosko in salezijanci so bili njegovi vzgojitelji. Tu je nekaj utrinkov ... N ekoč smo ušpičili neko stvar. Za nas je bil odgovoren g. Prah. Na vrvico smo navezali žebelj, razbili kletno okno in »lovili« jabolka iz zavodske kleti. Prišel je g. Prah in nas zalotil. Nag­nal nas je h g. prefektu. Jezus Kristus, kaj bo?! Prefekt je bil g. Zajec. Imel je »trdo« roko, bil je mesar, klal je svinje, a čudovit človek, gospodar. Pridemo notri, postavimo se trije, poleg mene še Mulečov Marjan in Kosejev Ciril. G. prefekt nas pogleda, mi pa mu prizna­mo: »G. prefekt, kradli smo jabolka.« In on odvrne: »Nikdar več tega ne napravite. Če boste želeli jabolka, pridite h g. Prahu in vam jih bo rade volje dal. Za to, kar ste ušpičili in da ste prišli povedat, pa dobi vsak eno napolitanko.« Veste kaj je takrat pomenila ena napolitanka?! To je moje »največje« spričevalo, koliko škode smo napravili salezijancem. Lepi časi so bili. Ob nedeljah na oratoriju smo počeli vse mogoče. Najprej sem bil malo mini­stranta. A nisem bil prvi ministrant, ker nisem znal confiteor (izpoved vere). Maša je bila v zavodski kapeli ob 9.00. V župni­jo nismo šli, ker tam so ženske »cvilile«. Bili smo tu, dobili smo jesti, nato smo se igrali. V Veržeju je bila grozna politična stvar: sokoli in orli. Eni JNS, eni pa JRZ. Feren­čeva Micka, mati od zgodovinarja Feren­ca, je pred volitvami, ko je bil zbor, se­ stavila pesem s 43 kiticami. Nekaj se jih spominjam: V krčmi JRZ zboruje, Osterc* pa mu predseduje, vroče se železo kuje. * To je bil Stanjkov Jožek, izobražen, vsakokrat je prebral vse časopise v gostilni, kvartopirec številka ena. Če boš z nami ti držal, za bika ti bom jurja dal, če pa z nami ne držiš, nič za bika ne dobiš. Celo življenje me je bílo, ker nisem bil na pravi strani. Bil sem cerkveni pevec. Tak­rat je to bil smrtni greh. Bil sem obsojen kot delomrznež. Takrat so jih pošiljali v Kidričevo, kateri niso šli v službo in delali. Rešil me je gospod dr. Farkaš. Za časa Kraljevine je bil vrhovni sodnik Jugoslavije. On je obsojal Kidriča Pred časom je v Kanadi v 97. letu starosti umrl rojak z Goričkega v Prekmurju, pravnik dr. Ernest Frumen, pred drugo svetovno vojno gojenec salezijanskega dijaškega doma Martinišče v Murski Soboti. »Delovni« obisk iz Rima 3.-4. 9. 2014 Salezijanec poljskega rodu, Tadeusz Rozmus, ki je bil spomladi izvoljen za člana vrhovnega sveta salezijanske družbe kot pokrajinski svetovalec za salezijansko pokrajino Srednja-severna Evropa, si je na kratkem obisku ogledal našo ustanovo, se podrobneje seznanil z delovanjem vseh treh enot Zavoda, se srečal s salezijanci in nekaterimi zaposlenimi ter jim prenesel pozdrave vrhovnega predstojnika salezi­jancev Angela Artimeja. P ogreb rajnega je bil v nedeljo, 19. oktobra 2014, na pokopališču v Otovcih, župnija Grad. Pogrebni obred je vodil dr. Jože Bajzek, ki je rajne­ga spoznal v Hamiltonu in mu je slednji tudi zaupal svojo težko življenjsko zgod­bo, odhod od doma in željo, da bi bil po­kopan v domači zemlji ob svojih domačih Dr. Jože Bajzek je med drugim dejal: »Ma­lokdo od nas ve, kako težko je, ko je treba zapustiti svoj dom, svoje drage, svojo do­movino in oditi od doma. Kdor ima to izku­šnjo, ve, kako je hudo, ko moraš na novo zaživeti, kakor da bi se na novo rodil v tu­jem kraju, ne v svoji domovini. Gospod Er­nest je to izkusil. Dolgo ni imel nobenih stikov z našimi ljud­mi. Ko pa je bil že v letih, se je vrnil med svoje ljudi. Spoznal sem ga, ko sem bil eno leto v Hamiltonu. Takrat je prihajal k meni. Kako neverjetno rad je prihajal v župnišče. Ves čas bi bil tam. Dobro se spomnim, kako sem mu neko soboto dejal, naj gre malo po­čivat, jaz pa bi med tem opravil kako delo, pripravil oznanila. Počival je pet minut, nato pa se vrnil k meni. Rad je pripovedoval svojo zgodbo življenja. Vsak človek mora nekomu povedati svo­jo zgodbo življenja, mora imeti nekoga, ki ga posluša. Takrat sem mu prisluhnil in povedal mi je veliko težkega, tragičnega o sebi. Tega ne moremo obnoviti, zapisano je v naših srcih in sedaj, ko je že pri Bogu, je Bog prisluhnil in sprejel njegovo zgodbo življenja. Med tistim pogovorom me je prosil, če bi lahko vodil njegov pogreb. Nemalo sem se začudil: 'Veste, kje je Kanada, daleč je.' Do-dal je še, da bi bil rad pokopan doma, kjer je pokopana njegova mama. Tedaj nisem vedel ne za Otovce, ne za ta kraj tukaj. Ko AnimaKamp 6.-7. 9. 2014 Animatorji oratorijev murskosoboške škofije smo se zbrali na jesenskem srečanju. V soboto smo se odpeljali na Ptuj, kjer smo se pridružili animatorjem mariborske nadškofije. V nedeljo smo ovrednotili letošnje oratorije, druženje pa smo zaključili s sveto mašo v župnijski cerkvi. sem prišel domov na počitnice, sem poi­skal to pokopališče in našel grob njegove mame. Zaželel si je, da bi tu počival tudi on. Čeprav odidemo daleč od doma, v tuje de­žele, radi počivamo v svoji domovini, na svoji zemlji, v krogu tistih, ki so nas imeli radi. V tem trenutku uresničujemo željo g. Ernesta, da bo počival tu, da bo tu našel svoj mir, ki ga je iskal po tako oddaljenem svetu.« Pogrebu je sledila sveta maša v podru­žnični cerkvi sv. Antona v Vidoncih. Sveto mašo, pri kateri je pel moški pevski zbor iz Veržeja pod vodstvom Tatjane Rozma­rič Poštrak, je ob somaševanju salezijan­cev iz Veržeja vodil salezijanski inšpektor Janez Potočnik. Zahvalil se je rajnemu dobrotniku za velikodušno pomoč in pod­poro salezijanskemu delu v Sloveniji, še posebej za ustanovo v Veržeju. • Posvet o SMP 11.-12. 9. 2014 Razvejano delo salezijancev v Slove­niji, Črni Gori in Vojvodini potrebuje blagoslov od zgoraj, osebje, načrte in preverjanja. Tudi letos so se salezijanci v lepem številu, bilo jih je več kot 30, zbrali na posvetu o svojem življenju in delu. Vodja Marijanišča se predstavi Prleški »žabar« Salezijanska skupnost v Veržeju se je povečala in okrepila z mladimi močmi. Na hodnikih Marijanišča in v pastoralnem delu z animatorji lahko srečamo nov nasmejan obraz, ki velikokrat kuka skozi objektiv fotoaparata. Predstavlja se salezijanec Grega Valič. Grega, kako se po prvih mesecih Si salezijanec duhovnik. Na kakšen počutiš na novem »delovnem mestu«? način te je Gospod poklical na to pot? Hiša je velika in se še ne znajdem ved-Kakšen je bil tvoj prvi odziv? no povsod. Je pa res, da imam z vsakim Gospod me preseneča že celo življenje in dnem več informacij, da poznam vedno me je tudi z redovnim in duhovnim pok­ več ljudi, tako da mi hiša postaja vedno licem. Ker me dobro pozna, me je znal bolj domača. tako nagovoriti, da se mu nisem mogel dolgo upirati. Božji klic je v moje življe- Kdaj si prvič slišal za Veržej in Marijanišče? Si bil z njim že prej povezan? nje udaril kot strela z jasnega in mi vse Čeprav si še mlad, si si že utrl svojo ravljal v dijaškem domu v Želimljah, kjer postavil na glavo. salezijansko pot? Kaj vse si počel do imamo svojo gimnazijo, med vikendi pa V Marijanišče sem prvič prišel že v bo-Po prvih (neuspešnih) poskusih upiranja sem kot animator sodeloval tudi na du­ zdaj? goslovskih letih, ko smo si s »sotrpini« sem se sprijaznil, da Bog očitno računa Kot bogoslovec sem najprej deloval na hovnih vajah. Po končani pastoralni pra­ ksi sem še dve leti hodil v Celje, do du­ privoščili kakšen dan oddiha in se na­makali v Banovcih. Z mladimi smo sem hodili na usposabljanja, ki so namenjena salezijanskim animatorjem, zadnja štiri leta pa sem kot kaplan iz Sevnice semkaj spremljal tudi birmance na duhovne vaje. Ocenjevanje prleške tünke 26. 9. 2014 Društvo za promocijo in zaščito pr­leških dobrot je pripravilo ocenjevanje prleške tünke. Ocenjevalke so imele kar precej okusnega dela, da so ocenile izdelke 12 ponudnikov tünke. Župan Občine Veržej Slavko Petovar je na tiskovni konferenci predstavil potek zaš­čite prleške tünke, ki ima danes oznako geografska označba tako na nacional­ni ravni kot na ravni Evropske unije. Predstavnik Panvite Mir je predstavil dejavnosti in načrte, kako prleško tünko približati najširšemu krogu uporabnikov preko gastronomije in prodajne mreže. tudi name. Svoj poklic sem, malce v šali in malce zares, predvsem sebi, kasneje pa tudi drugim predstavil takole: Bog ni na­šel nikogar, ki bi bil slabši od mene, zato Skali, kjer sem pred tem tudi spoznal sa­lezijance. To je organizacija, ki se v Lju­bljani ukvarja z mladinsko ulično vzgojo. Danes delujejo drugače, kot so pred 14. Angeli so lahko tudi brez kril in jih srečujemo dan za dnem. Nekateri nas spremljajo z nasmehi, drugi s pogledi, spet drugi z drobnimi dobrimi deli. Vsi skupaj pa skrbijo za lepši in bolj vesel vsakdan. je izbral mene. To misel povezujem tudi s Pavlovim zapisom v prvem pismu Korin­čanom: »Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas ve­ liko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh 2. 9. 2014 leti, ko sem se jim pridružil, še vedno pa se trudijo, da bi mladim ponudili čim več dobrega za mladost in za življenje. Potem sem eno leto hodil na pastoralno pomoč ob koncu tedna na Trstenik, v manjšo sa­lezijansko župnijo pod Storžičem, kjer je takrat deloval Jože Brečko, sedanji župnik v Veržeju. Nato sem eno leto hodil v Celje, kjer smo salezijanci začeli z novo župnijo hovniškega posvečenja. V Sevnici sem bil štiri leta kaplan in voditelj Salezijanskega mladinskega centra, sedaj pa sem prišel v Veržej. Po rodu si Ljubljančan. Kakšno je (bilo) življenje v mestu in kakšno je v Veržeju, ki je daleč stran od centra in mesta? Z družino smo najprej živeli v bloku, kas­neje pa smo se preselili v hišo z velikim vrtom. Vedno sem imel rad naravo, tako da Ljubljane ne pogrešam preveč. Morda je še največja slabost življenja v manjšem kraju, da je potrebno obiskati več trgovin, preden najdeš tisto, kar iščeš in da niso vse stvari tako na kupu kot v Ljubljani. Ampak to so malenkosti, ki niso tako pomembne. Prednost manjšega kraja se mi zdi v tem, da poznaš več ljudi in prej veš, na koga se lahko obrneš, kadar potrebuješ pomoč. V Veržeju prevzemaš odgovornost za enoto Zavoda Marianum Marijanišče in sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar in novim mladinskim centrom. Pastoral-za SMC Veržej. Kakšne so tvoje ideje in je močno« (1 Kor 1,26-27). no prakso sem kot vzgojitelj dve leti op-načrti? Praznovanje farnega zavetnika sv. Miha­ela je povzdignila zlata maša domačina Antona Rozmariča. Sledil je blagoslov folklornih skupin, oblačil in instrumen­tov. Skozi ves dan se je odvijal Miholov sejem z več kot 40 ponudniki izdelkov domače in umetnostne obrti, nastopile so folklorne skupine in otroške skupine na MiHeC Festu. Na sejmu so razglasili najboljše proizvajalce prleške tünke. Ustvarjalni osnovnošolci 29.-30. 9. 2014 Na svojem izletu po Prlekiji in Prekmurju so se v naši hiši ustavili učenci 9. razreda Osnovne šole Alojzija Šuštarja iz Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. V Centru DUO so ustvarjali v delavnicah iz koruznega ličkanja in iz gline. Njihovi spretni prsti so pod budnim vodstvom lončarke Urške in umetnice Štefke ustva­rili lepe izdelke iz naravnih gradiv. Tečaj pisanja ikon 3.-5. 10. 2014 Letos je skupina pod vodstvom mag. Silve Božinove ustvarjala lepote vzhodnih Cerkva. Ob spoznavanju zgodovine in smisla ikonopisja so se udeleženci lotili izdelave vsak svoje ikone. Izbrali so si ikono Marije, angelov in sveto družino. Večini udeležencev pisanje ne dela več ve­likih težav, saj so bili na tečaju že večkrat, pri detajlih pa so vseeno rabili pomoč izkušene in mirne roke mentorice. Predvsem si želim, da bi okoli sebe imel čim več mladih, ki bodo tudi sami pri­spevali svoj čas in ideje, da bomo skupaj pripravljali programe za otroke, mlade in družine. Čutim malce pritiska zaradi po­membne vloge in nisem še čisto prepri­čan, da sem pravi za to poslanstvo. Trudil se bom, da bom čim več časa posvetil mladim, potem pa bomo videli kaj bo. Človeško je, da so nam nekateri ljudje bliže kot drugi. Krščansko je, da se trudimo oboje imeti radi. 18. 9. 2014 Za zabavo se ukvarjaš še z nekaterimi stvarmi … med temi sta film in fotografija. Od kdaj si filmski navdušenec in kdaj si prvič v roke vzel fotoaparat? Nikoli se nisem imel za filmskega nav­dušenca, res pa je, da rad gledam filme. Zame je to bolj zabava in sprostitev kot pa kakšno resno spremljanje ali analizi­ ranje filmov. Sem pa nekaj dobrih filmov uporabil tudi kot pastoralne pripomočke pri delu z animatorji in birmanci. Drugače je s fotografiranjem. Sam zase po navadi rečem, da sem bolj fotore­porter kot pa fotograf, vendar sem dobil kakšno pohvalo tudi za umetniške foto­ grafije. Fotografirati sem začel šele kot študent, moj prvi fotoaparat je bil še na film, kasneje sem delal s »službenimi« fotoaparati, šele pri petindvajsetih letih sem prišel do svojega prvega »digitalca«. Danes imam kup opreme, ki jo uporab­ ljam predvsem pri reportažni fotografiji, saj sem kar nekaj let fotografiral dogod­ke, ki so se dogajali v rakovniški cerkvi ali v rakovniškem gradu. Sodeloval sem tudi pri revijah Ministrant in Salezijan­ski vestnik in prispeval nekaj naslovnih fotografij. Svojih slik sicer ne objavljam v kakšni spletni galeriji ali na kakšnem blogu, videli pa jih boste lahko na spletni strani www.donbosko.si/verzej/, ko bom fotografiral dogodke v naši hiši. Izpod tvoje roke je izšlo že nekaj knjižic z duhovnimi mislimi. Kdo te navdihuje za misli, da jih deliš z drugimi in zapišeš? Komu jih namenjaš? Misli sem začel pisati v srednji šoli. V šestnajstih letih pisanja jih je nastalo že veliko, preko tri sto petdeset strani. Lahko bi rekel, da so misli utrinki, ki se utrnejo, včasih drobne molitve, včasih pa samo za­pis mojega počutja. Povezane so z Bogom ali govorijo o njem. Nastanejo ob različ­nih priložnostih. Največkrat potrebujem mir in tišino, pa morda kakšen dogodek v dnevu, ki ga potem »prežvekujem«. Pi­ sanje misli razumem kot del svojega ži­vljenjskega poslanstva, zato sem se tudi trudil z izdajo knjižic. Do sedaj jih je izšlo pet, verjetno pa jim bo sledila še kakšna. Poslužujem se tudi sodobne tehnike in kakšno od boljših misli pošljem naokrog s pomočjo telefona v obliki SMS-ov. Odzivi prejemnikov so večinoma pozitivni. Kak­šen morda potarna zaradi neobičajnih ur pošiljanja, to pa je tudi vse. • Srednješolci september, oktober 2014 V jesenskih mesecih si je nadebudna mladež skoraj podajala kljuko naše hiše. Pri nas so gostovali 1. letniki Srednje fri­zerske šole Ljubljana, 1. letniki Gimnazije Želimlje, dijaki 3. letnikov Strojne šole Šolskega centa Velenje, dekliški pevski zbor Gimnazije Celje Center in gimnazij­ci Gimnazije Bežigrad. Vsakokrat je bilo pestro in lepo. Upamo, da so se tudi oni pri nas počutili dobro. 23.–25. januar Pevski vikend za otroke in otroške pevske zbore 25. januar Praznovanje Don Boska 15.–17. februar Duhovne vaje za ministrante in ministrantke 21. marec Predstavitev gradiv oratorija 2015 27. marec Odprtje 7. razstave pirhov 23. maj Vigilija ob prazniku Marije Pomočnice 26. junij Odprtje poletne razstave 3.–10. julij Oratorij za družine 12.–16. julij RokoART kamp 27. julij–1. avgust Oratorij v Veržeju 16.–20. avgust DanceART kamp 6.–8. september Župnijsko romanje v Turin 2.–4. oktober Tečaj pisanja ikon Datumi in dogodki so informativni in se lahko spremenijo. Organizatorji si pridružujejo pravico do sprememb. Spremljajte napovednik na www.marianum.si Puščenjakova ulica 1 . 9241 Veržej . 02 588 90 60 051 370 377 . info@marianum.si . www.marianum.si DOM 102 Bilten Zavoda Marianum Veržej 2014. C507-6749. Izdal Zavod Marianum Veržej. Pripravil in uredil Marko Suhoveršnik. Fotografije iz arhiva Zavoda Marianum Veržej. Oblikovanje . Organizacija tiska Salve d. o. o., Ljubljana, november 2014. Naklada 1.800 izvodov. Tiskano v Sloveniji. Srečanje verženskih upokojencev 23. 10. 2014 Kot že nekajkrat doslej so se v naši hiši na svojem srečanju mudili člani društva upokojencev Veržej. Izjemno okolje, dobra hrana in postrežba gotovo vabita pod stoletne oboke Marijanišča, sprošče­no in veselo ozračje samih obiskovalcev pa doda piko na i prijetnemu druženju v medsebojnem srečevanju, kramljanju in pesmi. Za dodatni kulturni utrinek so poskrbeli najmlajši s svojim nastopom in tako najlepše poglobili medgeneracijsko sodelovanje. Krompirjeve počitnice 24.-31. 10. 2014 Prišel je čas prvih počitnic za osnov­nošolce in to se pozna tudi v naši hiši. Lepo je videti družine, ki si vzamejo čas in si v posedanju ali igri podarjajo dragocen čas. Otroški živžav napolnjuje velike hodnike ter igralnico v kleti in jih tako dela domače. Tudi glavni hodnik pri Štrku je večino dneva srce skupnega druženja: za starejše ob degustaciji in druženju, za najmlajše pa v otroški igral­nici, ki otroke kar vabi, da se predajo igri le za vogal stran od svojih staršev.