CELOVEC ČETRTEK
VESTNU
DVOJEZIČNI POUK
Vpisovanje učencev in dijakov
Seje čas, da vpišete svoje otroke k dvojezičnemu pouku v ljudskih šolah! Pretehtajte prednosti, kijih ima otrok, če obvlada dva jezika v pisani in govorjeni obliki.
Prav tako je še mogoče, da vpišete otroka v Zvezno gimnazijo za Slovence, Dvojezično trgovsko akademijo, Višjo šolo za gospodarske poklice ali pa enoletno Gospodinjsko šolo. Informacije dobite v ravnateljstvih omenjenih šol._
mi
SVEČANOST ZA PADLEGA
F. Visočnika - Falenta
V Podpeci nad Mežico je bila minulo nedeljo svečanost ob spominski tabli koroškemu partizanu Francu Visočniku-F'alentu, kjer je padel pred petdesetimi leti pri Najberžniku.
Pripravila jo je Zveza borcev NOV z Raven na Koroškem, govorniki pa so orisali Visočnikovo življenjsko pot ter okoliščine, v katerih je padel. Navzoči sta bili tudi Falentovi hčerki (slika), ob plošči pa sta spregovorila tudi Lipej Kolenik - Stanko, podpredsednik ZKP, ter predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Več prihodnjič.
ZSO predlaga vključitev______
ustavnih služb dežele in zveze
Na tiskovni konferenci, ki je služila predstavitvi jesenskega dela sosveta za koroške Slovence ter aktivnosti Zveze slovenskih organizacij v okviru povezovalnih ukrepov Sveta Evrope, je predsednik ZSO in sosveta za koroške Slovence dr. Marjan Sturm najavil, da bo na prihodnjo sejo sosveta, ki bo ob koncu septembra na Dunaju, povabil ustavni službi zvezne in koroške deželne vlade, naj raziščeta in določita, kdo je pristojen za vprašanje zastopstva
koroških Slovencev v deželnem zboru.
V bistvu gre za spremembo ustav in za to, ali je ta sprememba možna na osnovi obstoječih določih deželne oz. zvezne ustave. Drugo vprašanje je, kakšne spremembe bi bile možne.
Sedaj sta v diskusiji dva zastopstvena modela:
■	etnozbornica, ki jo zagovarjata Narodni svet koroških Slovencev in deželni glavar Zematto oz. ÖVP, ter
■	povečanje pomena sosveta
na deželnem nivoju, za kar se zavzemata Zveza slovenskih organizacij in predsednik koroških socialdemokratov Ausservvinkler.
Sploh pa je ZSO v tem vprašanju odprta za ostale predloge in zagovarja kompromisno rešitev.
V zadevi sosveta za štajerske Slovence zvezni kancler Vranitzky meni, naj bi se štajerski rojaki vključili v sosvet za koroške Slovence. Kot je znano, je vprašanje štajerskega
sosveta sprožila manjšinska zastopnica Zelenih Terezija Stoisič. Marjan Sturm je kot predsednik sosveta za koroške Slovence tozadevno informiral, da bojo na prihodnji seji sosveta predstavniki štajerskih Slovencev imeli priložnost predstaviti svoja stališča k temu vprašanju: ali lasten sosvet ali pa članstvo v koroškem. Če se bojo odločili za članstvo v koroškem sosvetu, jim po mnenju Sturma pristaja najpada vsaj eno mesto. (Več prihodnjič.)	F. W.
Bosanski Srbi spet odločen NE
Za Karadžiča in njegove Srbe razdelitev Bosne in Hercegovine po načrtu ženevske kontaktne skupine ne velja. Kot lani Vance-Ownov plan so tudi na referendumu preteklo soboto in nedeljo s skoraj absolutno večino zavrnili najnovejšo formulo peterice. Nič ni pomagalo, da je srbski predsednik Miloševič pohitel in še pred referendumom »spravil skozi« obsodbo Karadžičeve politike v srbski skupščini v Beogradu, nič ni pomagal tudi obisk ruskega zunanjega ministra Kozirje-va v Beogradu in na Palah. Karadžič se ni omajal, za njim pa očitno strnjeni stojijo vsi bosanski Srbi. 96-odstotna zavrnitev načrta razdelitve daje misliti tako mednarodni skupnosti, ki bo morala na novo razmisliti o nadaljnjih ukrepih, Miloševiču, ki po sejanju vetra žanje burjo, in seveda tudi Rusom, za katere je izid referenduma pravi poraz. Miloševič si ne upa dovoliti namestitve mednarodnih opazovalcev na mejo z bosanskimi Srbi, brez tega ne bo ukinitve embarga, ki ga tako močno zagovarjajo Rusi. Vojna v Bosni pa se razplamteva.
Zematto vztraja pri tristrankarskem paktu
PREBERITE
6	Celovec se pripravlja na dva sejma
3	Gen. konzul
Jeraj o aktualuostih med Koroško in Slovenijo
4	Projekt
Milita rova »Divji lovec«
5	Motol Je
koncertiral v Šentjakobu
€► V Ljubljani VIMO'94
7	Pliberški
jormak
Slovenski spored avstrijskega radia v Celovcu je v zadnjih dveh tednih vodil obširne poletne razgovore z deželnim glavarjem Zernattom in njegovim namestnikom Ausservvinkler-jem. Oba vodilna deželna politika sta zavzela stališče do vprašanj sožitja med manjšino in večino, a do istih vprašanj izrazila dokaj različna stališča. Medtem ko Ausservvinkler ne zagovarja več tristrankarskega pakta za vsako ceno, Zernatto slej ko prej zagovarja konsenz vseh v deželnem zboru zastopanih političnih strank. V vprašanju zastopstva Ausservvinkler predlaga pragmatično rešitev v smislu dviga pomena sosveta na deželnem nivoju (sedež za manjšino v pododboru deželnega zbora), Zernatto pa se ogreva za etnično zbornico, katere predsednik bi bil kot virilist v deželnem zboru in tam zastopal zgolj interese
manjšine. V sklopu reforme deželne ustave naj bi se to vprašanje rešilo najkasneje v dveh letih in v konsenzu treh deželnozborskih strank. Ausservvinkler želi izgraditi mrežo dvojezičnih otroških vrtcev, Zernatto pa meni, da je to vprašanje zadeva občin, ki naj o tem same odločajo.
Tudi o slovenski glasbeni šoli imata politika različni stališči: Ausservvinkler se zavzema za rešitev, ki bi omogočala slovenski glasbeni šoli večjo deželno finančno podporo, Zernatto pa meni, da je glasba »mednarodna« in ne vidi potrebe po kakih ukrepih. V zadevi razširitve slovenskih radijskih oddaj se Ausservvinkler zavzema za rešitev v okviru javno-pravnega ORF v smislu koncepta »Radio sosedstva«, Zematto pa je za rešitev v okviru privatne frekvence za koroške Slovence.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ŽILA
vabi na koncert
Mednarodne poletne šole za mlade glasbenike
prof. Igorja Kureta
v petek, 2. septembra ob 20. uri
v cerkvi na Ziljski Bistrici
KULTURNI REFERAT OBČINE POREČE OB VRBSKEM JEZERU
vabi na
klavirski koncert
rfi	• •
Tonija
Kernjaka
Igral bo skladbe J. Brahmsa,
L. V. Beethovna,
A. Skrjabina in F. Chopina
v petek, 2. septembra ob 20.30
v Werzerjevi dvorani
M3inmi
dr. Kristijan Schellander
Ne, M 3 ni tip tanka sovjetskega izvora, tudi ne ameriška raketa ali kemično sredstvo za čiščenje popackane obleke. Zakaj vas torej dolgočasim s to čudno kratico, se bo mogoče vrašal marsikateri bralec, saj je menda čas kislih (poletnih) kumaric počasi mimo?
Malo potrpežljivosti, cen-jenila bralec/bralka. Pravzaprav je to suhoparna gospodarska tema. Kljub temu, da ta list gospodarskim temam zaradi veliko bolj pomembnih (pokašljujem, česar seveda vi ne morete slišati) drugih zadev posveča le bolj malo pozornosti, bralci vedo, da jih včasih vsaj jaz nagovorim s kakšno gospodarsko zadevo. Tako tudi tokrat. Torej, zakaj vas nadlegujem z M 3?
Zato, ker M 3 tako ali drugače malce vpliva tudi na naše denarnice, in ker o njem včasih piše tudi kak od tistih avstrijskih časopisov, ki niso samo pisanih barv in malega formata in vsak dan pišejo o ničemer (täglich alles über nix).
Vpliv M 3 na naše denarnice je takle: M 3 je, da končno preidem k stvari, neke vrste monetarni (M) kompas nemške Bundesbank, indikator za inflacijski potencial v Nemčiji. Ker se avstrijski šiling in avstrijsko gospodarstvo močno zgledujeta po nemški marki, je zaradi tega tudi pomemben za avstrijsko gospodarstvo.
Z M 3 se označuje količina denarja, ki je do štirih let naložena pri bankah. Sem spadajo predvsem tri vrste vlog (3!): vloge na vpogled, terminske vloge in hranilne vloge, torej denar, ki lahko kratkoročno vpliva na povpraševanje. Če greste k posojilnici in z vašega konta ali hranilne knjižice dvignete denar, ker si hočete kupiti nov mountain bi-
ke, torej gorsko kolo, s katerim se boste vozili po vasi in po lepi delno asfaltirani dravski kolesarski stezi, ste nacionalekonomsko gledano povečali povpraševanje.
Ekonomska teorija pa pravi: če količina denarja raste hitreje kot ponudba blaga za splošno porabo, grozi inflacija. Lep primer za to, da ima ekonomska teorija kapitalizma včasih prav, so bivše socialistične države. Tam, npr. v Rusiji ali Srbiji, pride do večtisočprocentne inflacije, ker je v obtoku veliko denarja, a premalo blaga.
Da bi omejila količino denarja, nemška in tudi avstrijska centralna banka nekoliko vrtita gumbe predvsem pri obrestnih merah. Po teoriji je torej, če je količina denarja visoka, treba obrestne mere znižati, tako da je držanje denarja na bančnih kontih manj atraktivno. Če ljudje več kupujejo, postane povpraševanje večje, to pospeši konjunkturo, pravtako kot nizke obresti pomenijo za podjetja nižje stroške za kredite, kar tudi pomaga zboljšati konjunkturo. Če je konjunktura - podjetja več investirajo, povpraševanje po denarju raste, s tem pa tudi obresti, kar pa že spet pomeni nevarnost za zvišanje inflacije, tako da se mačka ekonomske teorije sama vgrizne v rep -, centralna banka začne gumb spet vrteti v drugo smer. Seveda je tudi medtem konjunkture že spet konec, povpraševanje po denarju je že ponehalo, obresti spet padajo, ljudje iz strahu kljub temu bolj varčujejo, M 3 (zdaj že vemo, kaj je to) spet raste in ves cirkus se začne znova.
Kot že rečeno, pa teorija in praksa predvsem v razvitih državah radi gresta svoje poti. Čeprav je bila npr. v Nemčiji količina denarja v prvem polletju daleč višja od planirane, je inflacija zaradi nizke vrednosti dolarja in skromnih zvišanj plač padla - teoriji navkljub. Strokovnjaki to utemeljujejo z »izrednimi faktorji«, jaz pa se z njimi pridno strinjam.
Nazadnje, torej poleti, je količina denarja le padla. Kaj pa bo z obrestmi? Nadaljnjega padanja, vsaj bistvenega, ni pričakovati; v Ameriki obresti že rastejo in prej ali slej bodo tudi pri nas. In to, da se vrnem k začetku, pa ima rahle posledice tudi za mojo in vašo denarnico ter hranilne knjižice.
To ste vedeli tudi brez moje pisarije? No, dobro. Toda zdaj vsaj veste, kaj je M 3.
Celovški atentat povod za neute melj ene obtožbe proti Sloveniji
Peklenski stroj, ki ga je doslej neznan storilec podtaknil pri Rennerjevi šoli, ni samo najteže ranil enega policista, dva pa laže, sprožil je tudi vrsto političnih reakcij. V njegovi senci pa je prišlo tudi do čudnih reakcij koroških politikov na račun bilateralnih odnosov s Slovenijo.
Kot smo v SV že poročali, je v noči od torka, 23., na sredo, 24. avgusta doslej neznan moški za stikalne omarice pri Rennerjevi šoli, v njej se nahaja tudi javna dvojezična šola, položil zavoj, ki se je pozneje izkazal kot približno petdeset centimetrov dolg in okoli pet kg težak peklenski stroj. Pri kontroli oz. pri deakti-viranju bombe so bili trije policisti težko ranjeni, enemu od njih (42-letne-mu inšpektorju Theu Kelzu) je odtrgalo oba lakta in tudi na eno oko bo ostal slep.
Sledovi za storilcem ah storilci so zelo medli. Notranje ministrstvo je razglasilo popolno informacijsko blokado, po nekaj dneh pa je le obvestilo javnost, da je možni storilec star med 20 in 40 leti, velik 175 cm in temnolas. Vozil da je svetlo japon-
LESNI SEJEM 94:
sko vozilo, čigar registracija se prične s črko K.
Doslej še nihče ni priznal atentata.
Policija, ki pri svojih preiskavah še naprej tava v popolni temi, je prepričana, da atentat ni bil politično motiviran, čeprav je bila bomba podtaknjena pred poslopjem, v katerem ima svoje prostore tudi javna dvojezična šola. Predsednik ZSO Marjan
strijskem veleposlaništvu v Ljubljani pozanimal za točnejše podatke. Iz tega pa je beograjska agencija Tanjug napravila »protestno noto« (pravo medijsko raco), v kateri da Slovenija Avstrijo svari pred napadi na manjšino. Peterle je Tanjugovo podtaknjeno vest zavrnil, vendar ga je svobodnjaški politik Strutz kljub temu hudo napadel in dejal, da je Slovenija tista, ki ne
Sturm je obsodil atentat in zahteval njegovo popolno razjasnitev ter razčiščenje ozadij, da ne bo nepotrebnih sumničenj. Podobno se je izrazil tudi predsednik NSKS Matevž Grilc.
Celovški atentat pa je dobil tudi bilateralno dimenzijo. Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je namreč pri av-
spoštuje pravic manjšin. Od deželnega glavaija Zematta je svobodnjak zahteval uraden koroški protest proti »grožnjam Slovenije«. Ob obisku v Sloveniji sta Peterle in Zematto izdala skupno sporočilo, v kateri pravita da celovški incident ne sme bremeniti odnosov med državama.
Franc Wakounig
Strokovnost, ne gigantomanija
Dva sejma v Celovcu bosta od 7. do 10. septembra v središču domače in mednarodne lesno-gospo-darske pozornosti. To sta tradicionalni, že 40. mednarodni lesni sejem in najnovejši sejemski otrok Interlast. Sejma se bosta odslej vrstila v dveletnem ciklu na liha leta. Prihodnji lesni sejem in Inter-last bosta na programu spet med 11. in 14. septembrom 1996.
Med 13. in 16. septembrom v prihodnjem letu (in vsa naslednja soda leta) pa bojo v Celovcu priredili sejem Holz Klagenfurt/Les
Celovec, ki bo naravnan predvsem na robo in potrošnike.
Lesni sejem in Interlast sta izrazita strokovna strojna in gozdarska sejma, na njiju bojo izdelovalci lesnoobdelovalnih strojev in temu ustrezne opreme predstavili najnovejše tehnološke dosežke, precejšnja pozornost bo namenjena lesni obrti, trgovini z lesnimi izdelki in lesni dobavni industriji. V okviru Inter-last pa bo na ogled najsodobnejša nakladalniška, transportna, embalažna in skladiščna tehnika.
40. mednarodni lesni sejem v Celovcu in Interlast se lahko
ELBilčovs vložila pritožbo
Frakcija bilčovške Enotne liste je v zvezi s povečanjem in sanacijo nogometnega igrišča in igrišča za treninge na Potoku pri Uradu deželne vlade, oddelek 3 (občinska nadzorna oblast), vložila pritožbo, ki zadeva občinski natečajni postopek, ogrožanje pitne vode v vasi Moščenica, zastrupljanje tal z umetnimi gnojili, humusno kislino, neskrbno gospodarjenje z javnimi sredstvi in nepotrebne stroške v detajlirani pogodbi za izvedbo del.
Vodja EL frakcije Ingrid Za-blatnik se v pritožbi sklicuje na ponudbo Ökobau, ki je bila za milijon šilingov cenejša, vendar po starih standardih, ki ne vpo-števajo novejših dognanj na področju varstva narave.
V tem smislu izgradnje športnih objektov na Potoku bi bila ogrožena pitna voda na Moščeni-ci, ki se prav iz tega vodnega re-zervarja napaja z lastnim vodovodom. Prav tako v načrtu ni vpošte-vano zastrupljanje z umetnimi gnojili in herbicidi, katere bi uporabljali na igrišču. Nadalje tam
zaradi razprostrtja travne ruše lahko nastane problem humusne kisline, ki bi zastrupljala tla in odtekala v talno vodo.
V pritožbi Enotne liste Bil-čovs je nadalje rečeno, da občinski svet ni dobil na vpogled ustreznih podlag podjetja, zato se je na osnovi mnenja inženirja MUllerja z deželne vlade odločil za nesodoben projekt, ki pa ne vpošteva naravovarstvene problematike.
Nadalje je na igrišču na Potoku nepotrebna nočna osvetlitev, saj v koroški podligi ne igrajo
nočnih tekem, izgradnja ne vključuje sodelovanja občinskih delavcev in tudi ne prostovoljnega dela članov domačega ASKÖ, skupen razpis del pa zvišuje stroške izvajanj, saj jih izvajalec ne opravi sam, temveč za dela zaračuna tudi svojo provizijo.
Ingrid Zablatnikova občinsko nadzorno oblast pri Uradu deželne vlade poziva, da preveri izgradnjo igrišča in igrišča za treninge v smislu skrbnega gospodarjenje z javnimi sredstvi, še posebej pa usklajenost uporabe umetnih gnojil in humusne kisline z naravnovarstvenimi predpisi.
pohvalita z rekordno udeležbo razstavljalcev: na sejmu je posredno ali neposredno zastopanih 478 firm iz 32 držav.
Vzporedno s sejmoma bojo potekali razni strokovni simpoziji in lesni dnevi ter seveda strokovna srečanja.
Predsednik in ravnatelj celovškega sejma, Dermuth in Pawlik, sta na predstavitvi sejemske ponudbe predvsem poudarila, da se je celovški lesni sejem davno pred vsemi drugimi lesnimi in podobnimi sejmi odločil za strokovnost in se tako uveljavil v mednarodnem sejemskem dogajanju. Celovški lesni sejem ne želi biti gigantom-anski, ampak zgledno strokoven in mednaroden. Zato zavrača vse igrice s številom obiskovalcev, kajti najpoglavitnejše merilo uspešnosti sejma je še vedno počutje oz. zadovoljstvo razstavljalcev in trgovcev.
Pa tudi številke, s katerimi razpolaga domače lesno gospodarstvo, potrjujejo pomen in potrebo sejma. Avstrijska lesna trgovina letno obme okoli 14,5 milijarde, izvoz pa znaša okroglih letnih 50 milijard šilingov. Koroška je s 60 odstotk^ gozdne površine ali s 10.370 m2 na prebivalca v samem vrhu avstrijskih dežel.
Franc Wakounig
Pogovarjal se je Franc WAKOUNIG
Gospod generalni konzul, kaj je bila tema vaših nedavnih pogovorov z deželnim kulturnim referentom dr. A ussenvinklerjem ?
Obravnavala sva vrsto tem, ki se nanašajo na odnose med Slovenijo in Koroško, kajti prav on je tudi predsednik Kontaktnega komiteja za sodelovanje Koroške s Slovenijo in poleg tega velik protagonist za sodelovanje v okviru Alpe-Jadran. Ocenila sva, da bi bil sporazum o kulturnem sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo vsekakor koristen za krepitev kulturnega sodelovanja, še posebej pa med Koroško in Slovenijo, kajti tak sporazum zagotovlja tudi sredstva za določene prireditve. Ausser-winkler je dejal, da pozna vprašanje financiranja, da pa zanj ni pristojen, ker je to v zvezni pristojnosti. Obljubil pa je, da bo na deželni ravni prispeval po svojih možnostih in da bo organiziral srečanje kulturnih ministrov Pelhana in Scholtna, na kar je Pelhan že dal pristanek.
Slovenija je suverena država, Avstrija tudi. Ali ne bi morali stiki teči na najvišji ravni, ne pa na nesorazmerni ravni države in dežele? Strokovni in politični sogovornik z Ljubljano je Dunaj, ne pa Celovec.
Biti moramo pragmatični. Mimo okvirov in norm seveda ne moremo. A tisto, kar je ustrezno med Ljubljano in Dunajem, ni nujno, da je dobro za Koroško. Iniciative, ki prihajajo iz Koroške, imajo navadno večjo možnost, da uspejo, kot pa če gredo mimo nje.	>
Kdaj naj bi bil kulturni sporazum podpisan in katera vloga je namenjena koroškim in štajerskim Slovencem?
Vsebina še ni določena. Obe kulturni organizaciji koroških Slovencev pa sem že vigredi prosil, naj mi vendar navedeta svoje videnje nalog, ki bi jih moral zajemati kulturni sporazum. Po več mesecih prošenj teh predlogov še nisem dobil.
JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 24
9020 Celovec, Ebentaler Str. 24
VPISOVANJE
v vse razrede
Javne dvojezične ljudske šole za šolsko leto 1994/95
12. septembra 1994, ob 9. uri Možne so tudi prijave za sledeče proste predmete:
-	italijanščina
-	glasbeno ustvarjanje
-	likovno ustvarjanje
-	telovadba
V neposredni bližini šole, v Mladinskem domu, je varstvo, Glasbena šola in lutkovna skupina.
Podrobnejše informacije posreduje vodstvo šole. Uradne ure v počitnicah:
7. in 9. septembra od 9. do 11. ure, tel.: 537/411
Ravnateljstvo
Javne dvojezične ljudske Sole 24
Manjšina pa naj bi kljub tej zamudi imela pomembno vlogo?
Seveda, saj prav tu vidim sprostitev za manjšino.
Slovenija ima pogodbe o gospodarskem sodelovanju s številnimi državami, z Avstrijo pa ne. Po drugi strani pa avstrijski izvoz v Slovenijo krepkeje narašča kot slovenski izvoz v Avstrijo. Škarje se večajo. Kako bo Slovenija v prihodnje ukrepala proti tej dejanski enosmerni-ci ali pa bo še naprej dopuščala občutek, da je mladoletniški partner Avstrije?
Avstrija nam je ponudila izvoz svojih mlečnih presežkov, a mleka imamo sami dovolj, mi pa smo jim ponudili vino, ki pa ga ima Avstrija sama dovolj. Resno smo zainteresirani za izvoz perutninskega mesa, sadja, povrtnin in delno tudi nekaterih mlečnih proizvodov. Tudi pogovori v začetku meseca julija niso prinesli zaželjenih rezultatov, ker Avstrijci niso popustili. Sedaj upamo, da bojo jeseni končno pristali, ker sicer bi se ta sporazum avtomatsko prenesel v EU.
Zakaj je Slovenija opustila mešana podjetja, medtem ko je Avstrija svoja gospodarska
oz. vodenja teh firm. V Sloveniji ne bi nihče nasprotoval, da bi manjšinske strukture prevzele te pozicije. Izjema je Elan.
Dejstvo, da je Italija pod določenimi pogoji omogočila državljanom Slovenije in Hrvaške, da si pridobijo tudi njeno državljanstvo, je v Sloveniji pripeljalo do hudih polemik. Na drugi strani pa je slovensko zunanje ministrstvo najprej reagiralo zelo ohlapno. Šele na pritisk javnosti je svoje stališče zaostrilo. Zakaj je Slovenija ob znanih italijanskih pritiskih in prisilah reagirala tako neodločno in zakaj nasprot-
Generalni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj:
Kulturni sporazum ne bo obšel manjšine
mostišča v Sloveniji izgradi- no ne ponudi državljanstva la in okrepila?	Slovencem v Italiji?
Čas seje spremenil. Te firme so Po mojih informacijah je stvar svojčas delovale tudi na celot- sledeča: slovenski zakon ne nem jugoslovanskem tržišču,	onemogoča dvojnega držav-
veliko so delovale po posred- ljanstva. Večina Slovencev je niškem principu, manj na proiz- proti temu, da bi Italijani v Slo-vodnem, največ pa so poslovale veniji imeli dvojno državljanst-preko sejemskih aranžmajev,	vo...
... Večina prosilcev za italijansko državljanstvo so Slovenci, ne Italijani...
Čisto tako to ni. Avstrija je šele peti gospodarski partner Slovenije. Govoriti o dominaciji avstrijskega gospodarstva v slovenskem prostoru je na osnovi podatkov težko. Prvi partner je Nemčija, drugi Italija, tretji Hrvaška, četrti Francija in potem je Avstrija. Avstrijski delež pri uvozu znaša 9, pri izvozu pa okoli 4 odstotke. Razmerje je 1:2. Avstrija in Slovenija sta aprila leta 1992 sklenili sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki pa je v bistvu samo bilateralna ratifikacija GATT-a in nič drugega. Vsebinsko pa ni rešil ničesar. V bistvu pa gre za enakopravno sodelovanje in ne za enostransko dominacijo. V začetku 1993. leta je prišlo do sestanka medvladnih delegacij, na katerem pa so se zelo malo domenili, tudi poznejši razgovori z ministrom Schiiss-lom in po intervenciji kanclerja Vranitzkega na GAST ’94 z državno sekretarko Fechterjevo so bili nezadovoljivi.
V bistvu je Avstrija odklonila vsakršen bilateralen gospodarski sporazum, čes da je vključitev Avstrije v EU dejstvo in da se bojo s tem nekatere zadeve avtomatsko rešile. To delno drži, delno pa tudi ne. Kljub temu sem dosegel začetek pogajanj o sodelovanju in trgovini s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Trije pogovori so že bili.
... tudi Slovenci. Skratka, v teku je ofenziva političnih strank, da se to prepove. Ta dvojnost ne bo šla. Je pa tudi res, da je ideja, da bi Slovenci v zamejstvu i-meli slovensko državljanstvo, simpatična. Vendar to ni tako močno pomembno.
Bi rekli, da je italijanska pobuda o dvojnem državljanstvu izraz tendenc trenutnih političnih ekspanzijskih ciljev?
Tako je!
So zamejci za Slovenijo sub-jekt?
To je odvisno od tega ali hočejo biti ali ne?
To ni vsebina mojega vprašanja, ampak, ali Slovenija zamejce pojmuje kot subjekt?
Slovenija želi, da so zamejci, tako v Avstriji kot v Italiji, subjekt
Slovensko gospodarstvo je prišlo v splošno krizo, ki so jo mešane firme neposredno čutile.
Tretja stvar, ki ni nepomembna: avstrijsko tržišče je za slovensko blago bolj zaprto kot katerokoli drugo zahodnoevropsko. Cilj, da bi bile te firme odskočna deska Slovenije za izvoz na zahod, se ni uresničil.
Pri tem bi rad načel še en, in to velik problem. Koroški Slovenci se niso dovolj angažirali, ali pa niso bili sposobni prevzeti breme marketinga, tehnologij
in v tem smislu zelo intenzivno dela. Na posvetu vigredi pri predsedniku Kučanu je bilo jasno izpostavljeno, da si Slovenija in zamejci želijo, da so subjekt.
Kakšna pa je manjšinska strategija Slovenije?
Stvar je precej zamotana, megli jo preteklost, v katero se vedno vračamo, namesto da bi gledali v prihodnost. Pri strategiji bo treba nekaj zadev razčistiti in analizirati. Nam pa bi bila stvar olajšana. Ta razdvojenost manjšine zelo bega slovensko politiko.
Mi živimo v demokraciji in pluralizem je za nas nekaj povsem normalnega.
To drži, polemika je nekaj normalnega, in Slovenija si ne jemlje pravice diktirati manjšini.
Ali ni malce čudno, da se demokratična in pluralistična Slovenija ne znajde s pluralistično ureditvijo manjšine. Kaže, da je prejšnji enostrankarski sistem s tem pluralizmom znal bolje ravnati kot demokratična in pluralistična Slovenija?
To ne drži. Slovenija ima bolj omejene možnosti kot so bile svojčas, to pa iz čisto gospo-darsko-finančnih razlogov. Drugo pa je, da je veliko stvari odprtih. Slovenija bi lahko nastopala dosti bolj dosledno, če bi bile osnovne dileme znotraj manjšine dogovorjene.
Katere so te dileme?
Eno je politično zastopstvo, drugo je poenotenje programov, tudi medijev itd.
Je pa odnos Slovenija - zamejci zavit v celo vrsto vprašanj. Glede zastopstva pa bi menil, naj Slovenci ponudbo, ki jo je dal Ausserwinkler, sprejmejo, ker s tem nič ne prejudicirajo in lahko nekega dne dobijo tudi svojega voljenega zastopnika.
Ali bi Slovenija to varianto podprla?
Če jo sprejmejo koroški Slovenci, jo Slovenija podpre. Moram pa poudariti, da se v notran-jemanjšinske zadeve nočem -in tudi ne smem vmešavati. Opozarjam pa, da se mora manjšina sama zavesti, ali hoče biti subjekt in da mora kot subjekt izbrati tudi svoje vodstvo.
Hvala za pogovor.
Jože Jeraj, rojen 28. februarja 1938 v Zgornji Savinjski dolini. V Ljubljani opravil študij agronomije, se potem zaposlil v trgovinskih in živilskih podjetjih. Bil je med drugim sodelavec Beograjske banke in dolga leta na vodilni funkciji pri Ljubljanskih mlekarnah. Je strokovnjak za prehrambeno in zunanjetrgovinsko področje. Po volitvah 1. 1990 je kot član Slovenske ljudske stranke postal podpredsednik mestnega Izvršnega sveta v Ljubljani in sekretar za trgovino, kmetijstvo in preskrbo. Februarja 1992je bil po odstopu ministra Bastla izvoljen za ministra za trgovino in jeseni 1992. leta imenovan za generalnega konzula v Celovcu. Jože Jeraj je poročen in oče štirih otrok.
»Divji lovec«, kakršnega še ni bilo
Likovna kolonija mladih v Vuzenici
Kar naenkrat se je v bogati slovenski gledališki paleti pojavilo novo ime: Gledališče v naravi TURNC Šmarna gora. To je nekaj podobnega kot je bilo pred leti pri nas popularno ime Samorastniki, ki pa je žal zamrlo ali pa se je izpelo. Zanimivo pa za obema imenoma tiči nam dobro znani Peter Militarov, režiser pri nas dveh največjih ma-sovk, leta 1987 Miklove Zale v Svatnah pri Podrožči in 1990. leta Požganice v Spodnjih Vina-rah v Podjuni, in številnih drugih odrskih uprizoritev.
Militarov si je že dolgo želel pripraviti igro na prostem v čudovitem okolju Šmarne gore, na področju »svojega« gledališča Odra treh herojev v Pirničah pri Medvodah. Letos mu je to uspelo. Zaradi slabega vremena je moral premiero predstaviti za en dan na prejšnjo soboto.
Tume je del Šmarne gore, tisti, ki ga krasijo skoraj navpične stene skalovja, kjer je vadbena plezalna pot, pod njo pa je bil nekoč kamnolom.
Na tisoče prostovoljnih delovnih ur je bilo potrebno, da so ljubitelji gledališča ta prostor uredili in ga usposobili za masovno gledališko predstavo. Militarov jih je motiviral tudi z izbiro igre, saj
se je odločil za Finžgarjevega Divjega lovca, ki je v teh krajih zelo poznan tudi zaradi avtorja, ki je svoje duhovniško poslanstvo opravljal v bližnji Sori.
Povezal je gledališčnike iz okoliških društev - Tanča, Medvod, Sore, domačih Pirnič, - pritegnil k sodelovanju Lovski pevski zbor iz Medvod in tako ustvaril množico okrog 80 igralcev in pevcev. Z vložki ljudskih in narodnih pesmi, pri čemer mu je pomagal Janez Čadež, je popestril vsebino igre in jo postavil v okvir ljudskosti.
Glavne vloge so zaigrali poklicni igralci Urška Hlebec, Bine Matoh, Andrej Kurent, Vojko Zidar in Kondi Pižorn. Predvsem Pižorn in Kurent si za odlično odigrani težki vlogi razdvojenih osebnosti Gašperja in kmeta Rihtarja zaslužita najvišjo oceno. Prava popestritev je tudi vaški posebnež Tonček, v interpretaciji Bineta Ma-
toha. Tudi druge govoreče vloge amaterskih igralcev so bile prepričljive in v igralskem smislu niso kazale vrzeli med poklicnimi in amaterskimi igralci.
Militarov je zelo dobro izkoristil prostor, promet prihajajočih in odhajajočih skupin, kolektivno in posamično igro, v dogajanje vključil realnost vseh časov - siromake in invalide (ob tem skoraj ponovil nekatere elemente iz koroških masovk), petje skupin je bilo uskaljeno, ustvarjalo je nostalgično klimo med številnim gledalstvom; skratka: velika paša za oči in ušesa.
Naši starejši bralci vsebino Divjega lovca najbrž poznajo. Gre za splet odnosov v tistem Radetzkijevem času Avstro-Ogrske, ko je cesarska vojska novačila slovenske fante za obrambo monarhije. Če je zmanjkalo prostovoljcev, jih je s prisilo vtaknila v vojaško suknjo. Pri tem pa so se vpletali odnosi na vasi. Nezaželjeni so bili pogoste žrtve. Tako tudi Janez, ki je bil kriv le tega, da ni bil dovolj imovit za Rihtarjevo Majdo, vmes je mešal še Gašper, zato so se ga hoteli znebiti in ga poslati na fronto. Janez pa se ne da, uide cesarsko-kralje-vim vazalom in se spet pojavi v
vasi. Zaplet je popoln, razplet pa si oglejte sami!
Naj še povem, do osvetljavo vodi nam znani Zoran Najde-nov (Puntarija, Miklova Zala, Požganica), sceno je izdelal Milan Hrast (iste koroške predstave), Petra Militarova pa že tako vsi poznamo.
Ponovitve v Turncu pod Šmarno goro bodo spet ob koncu tega tedna, in sicer v petek, soboto in nedeljo, 2., 3. in 4. septembra, vsakič ob 20.30.
Od parkirišča do prizorišča je nekako četrt ure peš.
Ogled Divjega lovca Vam iskreno priporočam.
Jože Rovšek
Dr. Franc Wutti,
zdravnik v Borovljah, sporoča, da ima od 4. do 11. septembra dopust.
»Bili smo v lepih krajih in med dobrimi ljudmi in del počitnic risali«, je bilo slišati od številnih otrok, ki so se letos med 21. in 27. avgustom udeležili likovne kolonije v Vuzenici. Iz skromnih začetkov pred 24. leti se je ta kolonija razvila v eno najpomembnejših kulturnih akcij sodelovanja med zamejskimi Slovenci in matico. Že od nekdaj v njej sodelujejo otroci iz Koroške in Vuzenice, zadnja leta pa tudi iz Tržaške in Porabja. Sodelovanje je tako dobro utečeno, da je vsakoletna likovna kolonija svojstveno doživetje za otroke, starše, gostitelje, mentorje, likovne pedagoge in vodstvo vuzeniške osnovne šole, kamor seje likovna kolonija letos po štirih letih spet vrnila.
Letos je sodelovalo blizu 60 otrok, večji del iz Vuzenice, 13 jih je bilo iz Koroške, nekaj pa iz Tržaške in Porabja. V svet likovnega dogajanja in ustvarjanja so otroke vodili prav za to usposobljeni likovni pedagogi, med njimi tudi akademski slikarji. Teh v koroški regiji onstran meje ni malo, saj je med drugim prav vuzeniška osnovna šola znala in še danes zna otrokom posredovati veselje do likovnega izražanja. Je pa tudi ena izmed redkih šol v Sloveniji, kjer ima likovna vzgoja v učnem načrtu posebno mesto. Že po prvem sprehodu skozi šolo je opaziti, da so Tisnikar, Dolenc, Golja, Jakac, Hajnc in drugi akademski slikarji močno povezani s to šolo. Ne samo, da so pomagali in živeči še pomagajo strokovno usmerjati delo likovne kolonije, njihove umetnine so v vuzeniški šoli našle svoj trajen prostor. Likovna pestrost teh mojstrov je šoli in kraju lahko v velik ponos.
Otroci so v tednu kolonije
spoznali različne slikarske tehnike: slikanje z akrilnimi barvami, slikanje na prostem s tempero in oljem, barvni linorez, suha igla, slikanje na steklo in modeliranje z glino. Poleg tega pa je bil rekreacijski program usmerjen v spoznavanje krajev ožje in širše koroške regije, med drugim so obiskali tudi Narodno galerijo v Ljubljani. Za to zvrst dogajanja pa so z izrednim gostoljubjem skrbele tudi družine iz Vuzenice, ki so gostile otroke iz zamejstva. Morda je prav v tem eden izmed pomembnih vzgojno-izobraževal-nih ciljev: ob likovnem ustvarjanju naj druženje mladih ne bi poznalo meja.
Tako je svoje misli v pozdravnih besedah zaokrožil tudi župan občine Radlje ob Dravi, ko je sprejel otroke likovne kolonije: »Tukaj v koroški regiji ste v lepih krajih in med dobrimi ljudmi. Likovna umetnost, ki jo spoznavate in se ob njej urite, pa naj da medsebojnemu spoznavanju še globlji in trajnejši pomen«. Reakcije otrok in splošno zadovoljstvo vseh, ki so prispevali k uspehu kolonije, so tem besedam najlepše potrdilo.
Neposredno je eden izmed otrok svoje zadovoljstvo izrazil takole: »V likovno kolonijo grem rad, ker spoznam veliko novih tehnik risanja in slikanja. To je prvi vzrok. Drugi je, da lahko spoznam nove otroke. Še eden pa je, da gremo na veliko zanimivih izletov. Pri starših, kjer stanujem, pa bi najraje ostal, tako lepo mi je, vendar malo domotožja pa le imam ...«
Vodstvo likovne kolonije je bilo letos v novih rokah. Že leto dni vodi osnovno šolo Miran Kus, naslednik Lojzeta Gobca, bivšega ravnatelja, ki je šolo
vodil 31 let in je bil med ustanovitelji in vseh 23 let glavni odgovorni za potek likovnih kolonij. Mladi ravnatelj Kus je skrbel za odlično organizacijo in za kontinuiteto ter nam dejal, da se bo tudi v bodoče prizadeval za dobro vzdušje ob srečanjih s pripadniki istega naroda ob likovnem ustvarjanju. »Likovna govorica mladih in njihovo dobro razpoloženje potrjujeta uspeh srečanja, ne pa širo-koustne besede, ki jih na račun mladih starejši včasih dokaj radi izrekamo«, je dejal mladi ravnatelj.
Njegov starejši kolega in predhodnik Lojze Gobec pa je v biltenu, ki gaje ob letošnji koloniji izdala vuzeniška šola, zapisal: »Mladi so posebej radi prihajali v kolonijo. Korošcem so se pridružili Porabci in končno še Tržačani. Mladi iz Smederevske Palanke so nam prišli v goste. 23 srečanj je poleg udeležencev vuzeniške šole privabilo še 399 Korošcev, 55 Porab-cev in 36 Tržačanov. Po 23 srečanjih sem ugotovil, da koloniji tako po številu srečanj in po času izvajanj ni podobnega primera v slovenskem kulturnem dogajanju z mladimi«.
Naslednje leto bo 25. jubilejna kolonija na Koroškem. Iz nekdanje,.na Vuzenico vezane, je nastala krožna kolonija po celotnem slovenskem kulturnem prostoru, iz Porabja, Koroške in Tržaške se bo v štirih letih spet vrnila v Vuzenico. Ob zaključku letošnje kolonije je Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze, obljubil, da bo SPZ skrbela za uspešno 25. srečanje na Koroškem in zaključil: »Prizadevali se bomo, da boste tudi pri nas videli lepe kraje in spoznavali dobre ljudi.«
J. M.
Odlični igri Andreja Kurenta (Rihtar) in Kondija Pižorna (Gašper).
CONSTANTIN MOTOI V ŠENTJAKOBU
Virtuoz na panski flavti
Pretekli četrtek je šentjakobsko cerkev napolnilo koncertno poslušalstvo. Prišli so poslušat učenca znamenitega romunskega flavtista Georga Zamfira Constantina Matoija.
Za tistega, ki ne pozna romunske flavte, je bil instrument umetnika nekoliko nenavaden. Igral je na med seboj povezane cevke različnih dolžin, ki vsaka daje glede na dolžino svoj ton. Pri koncertu je uporabljal kar tri take splete, jakost piha ali pa spremenjena lega instrumenta so mu omogočili različno bravo in višino tona.
Prvenstveno je Matoi izvajal glasbo romunskih pastrijev, kajti samo ti so v miru planin in pašnikov lahko tako globoko dojeli tisti nesklajeni mir, dih narave in vpetost melodije vanjo.
Z izrazito mirnostjo, brez motečega napovedovanja, je Motoi nizal drugo za drugo čudovite melodije, v vsaki pa je bil opazen umetnikov prispevek, njegov odnos, njegova interpretacija.
Melodije so izražale otožnost, ponazarjale so naravo in njen dih, veselje in težke trenutke, v duru in molu, pel je o gorah, sedmih dolinah, o svatbi, slovesu, dežnih kapljah, za zaključek pa je umetnik zaigral čudovito interpretacijo pesmi škrjančka in poslušalstvo gaje nagradilo s spontanim mogočnim aplavzom.	J. R.
Jezik
H
duša
Janko Messner
Naš tednik z dne 12. velikega srpana 1.1. v poročilu iz Bilčovsa: »Njen suh odgovor je bil le ta, da bo pač že nekaj naredila ...« Za svojilnimi zaimki (moj, tvoj, najin itd.) govorimo in pišemo za m.sp.ed. določno pridevniško obliko: moj novi klobuk, tvoj stari dežnik ... Nedoločna oblika nov, star je uporabna v povedku: Moj klobuk je nov, tvoj dežnik je star. Na strani 5 taiste številke se urednik S. K. še zmeraj ne mara posloviti od svojega nemarnega čim bolje: »Naše kmete bomo skušali čim bolje pripraviti na EU«.
Kolikič ponavljam, da »čim« ni nič prida, če nima pri sebi tudi »tem«, na primer: čim dalje... tem bolje, čim bliže ... tem huje, č i m več ... tem bolj, č i m bolj so otroci doraščali, t e m težje jih je mati oblačila, bila je huda suša: čim bolj je delal, tem manj je pridelal, ali: bolj ko je delal, manj je pridelal.
Čim prej prideš, tem bolje, ali: Prej ko prideš, bolje bo, v pomenu kar se da hitro. Tako tudi »čim se privadiš kraju, ni pravilno povedano, prav je: Kakor hitro se privadiš, brž ko se privadiš. Da, čim bolj temu uredniku trobiš, kaj je prav in kaj narobe, tem manj se ga prime. Takšni peropraski so pravi narodovi škodljivci.
Tudi o razlikovanju prislovov »točno« in »natančno« sem nedavno razglabljal, a ko da se to njegovega posla sploh ne tiče: »Treba bo točno poznati politiko EU«, je zapisal, namesto treba bo natančno poznati politiko EU. Študent je natančno preštudiral celo knjigo, ne pa točno! »Natančno« pomeni genau, gründlich, streng, »Točen« pa genau, pünktlich!
Mož pa tudi naše »Nedelje« ne bere, čeprav jo ima v hiši, drugače bi bil pred nedavnim v Jezikovnem kotičku Franceta Vrbinca zasledil opozorilo, da Evropska zveza podpor ne bo »nudila«, ampak ponujala ali dajala.
TEČAJA ITALIJANŠČINE IN NEMŠČINE ZELO USPELA
in osvojili prijatelje
Učili so se
Da pregovor »Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš« v času in na pragu združene Evrope ne bi bil prazna fraza in ker je z učenjem jezikov treba začeti prav pri otrocih, sta Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in tržaški sklad Mitje Čuka v letošnji okvir svojih poletnih in izobraževalnih ponudb vključita tudi učenje italijanščine za koroške otroke in nemščine za primorske otroke.
Odziv je bil razveseljiv
Najprej (od 14. do 21. avgusta, SV je o tem poročal) je prišlo deset otrok naših primorskih rojakov iz Trsta in okolice na enotedenski jezikovni tečaj nemščine na Koroško. Stanovali so pri družinah v Škofičah (tam jih je poučevala Tamara Kapus) in pri Vidi Obidovi v Vasji vasi. Tečaj je potekal po geslu »Združiti koristno s prijetnim« (čeprav je bilo tudi koristno prijetno, a pregovor se pač tako glasi). Dopoldne je bil na sporedu jezikovni tečaj, popoldne pa je bil čas oddiha, izletov, igre in podobnega.
V nedeljo, 21. avgusta, pa je devet koroških otrok šlo na tečaj italijanščine v Trst, kjer
so bili gostje tamkajšnjih slovenskih družin v Bazovici in okolišnjih vaseh. Dopoldanski tečaj je bil v kulturnem domu na Opčinah, popoldnevi pa so bili namenjeni igram, izletom, pač oddihu.
Bazoviški otroci na Koroškem
Pri Boštiju na Šentjanških Rutah pa je bil v nedeljo, 28. avgusta družabni zaključek tečaja. Udeležili so se ga vsi otroci tečaja in njihovi starši. To je bila prava priložnost za medsebojno spoznavanje, za navezovanje novih stikov in sploh za pomenek o prijetnih in drugačnih vprašanjih, s kateri-
mi se soočajo zamejci na Koroškem in Primorskem.
Otrokom je tečaj ugajal, družine gostiteljice so občasno domotožje ali druge težave, ki pač težijo otroško dušo, spretno znale pomiriti. In v nedeljo
popoldne je bilo slovo kar težko, tu in tam malce solzno.
Organizatorja tečaja ga bosta prihodnje leto spet priredila, kajti letošnje začetne izkušnje so pokazale, da so zanimanje in potreba ter pripravljenost za tečaj veliki. V tem smislu lahko rečemo samo: Srečno ma jezikovnem tečaju 1995. F. IV.
Slovo od dr. Janka Tischlerja
V prelepem sončnem vremenu se je pretekli petek popoldne na hodiško pokopališče zgrinjala množica ljudi v žalnih oblekah. Od vsepovsod, iz vseh koroških dolin in grap, iz Celovca, Slovenije, iz širne Avstrije. V vrsti, ki se je nemo poslavljala od pokojnega Janka Tischlerja, so bili sorodniki, prijatelji, poslovni sodelavci, funkcionarji slovenskih organizacij na Koroškem, gospodarskih ustanov, cerkvenih inštitucij, iz Slovenije v spremstvu generalnega konzula v Celovcu inž. Jožeta Jeraja državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj in še mnogi, mnogi.
Pogrebni obred za pokojnikom je ob asistenci prominent-nih duhovnikov opravil rektor Doma katoliške prosvete in predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Jože Kopeinig. V govoru ob odprtem grobu je poudaril življenjske zasluge pokojnega Janka Tischlerja,
spregovoril o njegovem življenju in prizadevanju za ohranitev slovenske narodne skupnosti. Še posebej je naglasil njegovo pomoč pri razvoju Mohorjeve in Doma v Tinjah. Dr. Matevž Grilc se je pokojnemu zahvalil v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev, saj je vseskozi, od časa svojega očeta dr. Joška Tischlerja,
sodeloval v njegovih vrstah, mu poklicno pravniško in tudi materialno pomagal.
Prof. Jože Wakounig seje od pokojnega poslovil v imenu slovenske gimnazije v Celovcu in ob tem poudaril njegove zasluge za to našo osrednjo srednješolsko izobraževalno ustanovo.
O strokovnem odvetniškem delu pokojnega dr. Janka Tischlerja je spregovoril v imenu Odvetniške zbornice dr. Kurt Dellisch. Pokojni je namreč v veliki meri skrbel tudi za ustrezno strokovno usposobljenost odvetniških pripravnikov, poleg tega pa je kot Slovenec tudi v veliki meri povezoval koroške pravnike s Slovenijo, za katero je bil pravi strokovnjak.
Za pokojnim Jankom Tisch-lerjem ostaja praznina. V uteho so njegovi otroci Marica, Janko in Silvo, ki bodo zagotovo vsak po svoje nadaljevali očetovo delo.
Vsem, ki so nam ob smrti moža in očeta
dr. Janka Tischleija
stali v zadnjih tednih in mesecih ob strani, prisrčna hvala.
Zahvaljujemo se rektorju Jožetu Kopeinigu ter ostalim častitim duhovnikom za opravljene pogrebne obrede. Vsem pevcem (MoPZ Foltej Hartman, Lovski pevski zbor Železna Kapla in Smrtnikovi fantje) zahvala, da so se tako lepo poslovili od rajnega. Iskrena hvala gre govornikom *za besede tolažbe in priznanja. Predvsem pa se zahvaljujemo dr. Klausu Henningu, vsem sestram urološkega oddelka deželne bolnišnice, za dnevno bolniško oskrbo na domu diplomiranim sestram, dr. Mariji Zerzer, terapevtoma in dolgoletnemu zaupniku in hišnemu zdravniku dr. Friedrichu Steinböcku.
Hvala vsem, ki so v tako lepem številu pospremili našega očeta na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za cvetje in darove.
Vemo, da ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoče družine Tischler in Hartman
PRIREDITVE
PETEK, 2. 9.
Pliberški jormak
14.00	Srečanje upokojencev šotoru SPD »Edinost«
Občina Borovlje
Kmečki trg >- na Glavnem trgu v Borovljah SPD Žila
20.00	Koncert mednarodne poletne šole za mlade glasbenike prof. Igorja Kureta >• v cerkvi na Ziljski Bistrici
Občina Poreče
20.30 Klavirski koncert Tonija Kernjaka. Igral bo skladbe J. Brahmsa, L. v. Beethovna, A. Skrjabina in F. Chopina >- Werzerjeva dvorana v Porečah
SOBOTA, 3. 9.
Pliberški jormak
15.00	Slavnostna otvoritev 601. pliberškega jormaka >• na sejmišču v Pliberku
NEDELJA. 4. 9.
SPD Kočna
18.00 14. Sveški slikarski teden Začetek slikarskega tedna z dodatnimi prireditvami >■ Sveče
ČETRTEK, 8. 9.
Občini Hodiše in Otok
15.30 Obolenja hrbtenice - predavanje v okviru Dnevov zdravja Hodiše - Otok, predava dr. Maks Zdovc => Schloßstadl v Hodišah
SPD Kočna
20.00 O. Vecchi: L'Amfiparnaso Izvaja Hortus Musicus iz Celovca, režija Tine Varl => pri Adamu v Svečah
SOBOTA, 10. 9.
Slov. plan. drušstvo
18.30 Felix Mitterer »MUNDE« - zbirališče ob 17.30 pri Celovški koči, nato skupen odhod na Kozjak. Priporočamo topla oblačila in žepne svetilke za povratek v dolino. Ob slabem vremenu predstava odpade. Igra gledališka skupina z Radiš.
SPD Kočna
20.00 14. Sveški slikarski teden Zaključna prireditev in predstavitev slik ► Sveče
Alpski klub Obir
20.00	Koncert svetovnih prvakov v jodlanju »Fredi in Robert« >- pri Trklnu v Selah
NEDELJA, 11. 9.
SPD Šentjanž
9.30	Vaški praznik - pričetek >• pri stari šoli v Šentjanžu Dekanija Pliberk
14.30	Družinsko romanje dekanije Pliberk; zbirališče do 14.30 pri tablici pod Svetim mestom, bogoslužje bo ob 15.00. Po maši agapa. >• Sveto mesto
NEDELJA, 18. 9.
SPD Radiše
10.30 Radiško žegnanje >- pred Kulturnim domo na Radišah KPD Šmihel
14.00	Vaški praznik - pričetek >■ na Davidovem travniku v Šmihelu
NEDELJA, 29. 9.
Zveza slovenskih izseljenecev
14.00 Srečanje bivših pregnancev in OBČNI ZBOR >• v kulturnem domu v Šentprimožu
RAZSTAVE
CELOVEC
EVROPSKA HIŠA, Reitschulgasse 4 Tarahumara - Indijanci severne Mehike (do 4. 9.)
ŠENTPAVEL v Labotski dolini
Samostan - Razstava »Glas & Porzellan - Tischkultur und Lebensfreude« (do 27. 10. vsak dan od 9. do 17. ure)
ŠTALENSKA GORA
Izkopanine na Štalenski gori / Magdalensberg do 28. 10. od 9. do 12. ure in 12.30 do 17. ure
BOROVLJE
Puškarski muzej odprt do 8. oktobra: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah od 10. do 13. ure
SEMISLAVČE
Galerija Rožek razstava Konrada Kollerja
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
gallery 'anin - Dorothea Annaili - oljne slike, ogled do 4. 9., ob sobotah in nedeljah med 18. in 21. uro.
SLOVENIJA
Kostanjevica na Krki Razstava Valentina Omana v galeriji Božidarja Jakca
14. SVEŠKI SLIKARSKI TEDEN
Nedelja, 4. 9.. 18.00
Otvoritev in srečanje z umetniki
Četrtek, 8. 9., 20.00
Koncert »L Amfiparnaso«, nastopa Horfus Musicus iz Celovca
Sobota, 10. 9., 20.00
Zaključna prireditev in predstavitev slik
Prireditve bodo pred Galerijo Gorše in v gostilni Adam (Zerzer) v Svečah.
SPD Kočna vabi ob otvoritvi slikarskega tedna, člane in prijatelje društva na PIKNIK v nedeljo ob 16.00 pred Galerijo
Reden začetek pouka na ZG za Slovence in dvojezični TAK
Morebitne tihe želje dijakov slovenske gimnazije in dvojezične trgovske akademije, da bojo zaradi gradnje šolskega poslopja vendarle podaljšane počitnice za nekaj dni, se ne bojo uresničile. Kljub gradnji bo začetek novega šolskega leta v ponedeljek, 12. septembra 1994 in pouk bo normalno potekal v razredih, je dejal ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik. To pomeni, da tudi kontejnerska rešitev ne bo potrebna. Enako velja tudi za Dvojezično trgovsko akademijo, ki ima sedaj tri razrede v gimnaziji, ostali pa so dislocirani v Modestovem domu. Do božiča naj bi bili vsi razredi TAK dokončno nastanjeni v povečanem šolskem poslopju na Trgu prof. Janežiča.
Kot rečeno, se bo pouk na obeh izobraževalnih ustanovah kljub gradnji pričel in potekal povsem regularno. V ponedeljek, 12., in v torek, 13. septembra, bojo popravni izpiti, v
sredo, 14. septembra, je vpisovanje in v četrtek, 15. septembra, se bo začel redni pouk. Začasna posledica gradnje je le vhod v šolo skozi garderobo za dijake.	P w
SREČANJE IZSELJENCEV
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 25. septembra, s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu »Danica« v v Šentprimožu svoj redni občni zbor. Kot v minulih letih, bo očni zbor tudi tokrat povezan z družabnim srečanjem. Pireditev bodo s kratkim kulturnim sporedom popestrili domači prosvetaši.
Bivše izseljence vabimo, da se prireditve udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci. Skupaj se bomo spominjali časov pregnanstva, v prijetni domači družbi pa se bomo pomenili tudi o današnjih vprašanjih.
Zveza slovenskih izeljencev

Hotel Palace v Malinski
VESTNIKOV IZLET 94
Dragi bralci in prijatelji Slovenskega vestnika!
Kot najbrž že veste, smo letošnji Vestnikov izlet, tokrat 9. po vrsti, zaradi državnozborskih volitev pomaknili za en teden.
Odpeljali se bomo torej v petek, 14., vrnili pa v nedeljo, 16. oktobra. Tokrat smo pet izbrali morje, čudovito Ma-linsko na jugozahodni obali otoka Krk.
Tam smo za vse udeležence izbrali hotel Palace v hotelskem mestu Haludovo. Hotel je A-kategorije z vsem ustreznim udobjem - od notranjih in zunanjih bazenov z morsko vodo, frizerskih salonov, športnih in rekreacijskih objektov, kazina itd. do zdravstvene oskrbe. Nudi torej vse, kar si srce poželi.
Ker bomo že na morju, se bomo z ladjo popeljali na po-noramski izlet po prelepem Kvarnerskem zalivu, ob večerih pa se zavrteli ob razposajeni in tudi umirjeni glasbi „Dua Peugeot“, ki ga sestavljata Hanzi in Heinzi iz Šentprimoža. Letos nas bo torej na vsej poti spremljala živa in domača glasba!
Vse navedeno smo vam pripravili za zelo ugodno ceno 1.400 šil. po osebi. Višino dodatka za enoposteljne sobe po želji vam bomo sporočili naknadno.
V miru se odločite, dogovorite z vašimi prijatelji in znanci in se nam prijavite. Vašo odločitev sporočite Milki Kokotovi ali Urški Brumnikovi na ZSO,
Tarviser Straße 16, tel. 0 46 3/51 43 00 (int. 40 ali 14).
Odločite se, tudi letos nam bo lepo!
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrek, 1. 9.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja Petek, 2. 9.
18.10 Kulturna obzorja Sobota, 3. 9.
18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 4. 9.
6.30 Dobro jutro na
Koroškem - duhovna misel (mag. Mirko Isop) 18.00 Pozdravljeni s
Pliberškega jormaka!
Pondeljek, 5. 9.
18.10 »1 + 1 = 2« : Še je čas za priprave k dvojezičnemu pouku
Torek, 6. 9.
18.10 Partnerski magazin Sredna, 7. 9.
18.10 Društva se predstavljajo 21.05 Glasbena oddaja
Dober dan, Koroška
Nedelja, 4. 9.,
13.00 ORF 2
Ponedeljek, 5.9.
17.20 TV SLO 1
Predvidena vsebina:
Prijave k dvojezičnemu pouku so še možne
Jezikovni tečaji: spoznavanje kulturnozgodovinskih posebnosti
-	poletna univerza v Bovcu
Znanost kot doživetje: gobarski muzej v Beljaku
Velikemu zagonu so sledili zastoji
-	iniciativa »KUMST« v Žitari vasi
Mag. Engelbert Logarje dobitnik nagrade »Walter Deutsch-Preis« avstrijskega združenja za ohranitev ljudske pesmi in ministrstva za znanost
»Pliberški jormak na farovškem travniku« -največje ljudsko slavlje ' gospodarskega pomena
V Vogrčah ugodno prodamo kmetijo (3 ha), gostilno in stransko poslopje.
INFORMACIJE:
Glanreal, dipl. inž. Ebner, Frie-sacherstraße 80, 9300 St. Veit/Glan, telefon 0 42 12/58 66
SLOVENSKI
VESTNIK
Urcdništvo/Redaktion:
Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/-Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30,33, 34 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie:
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki/Redakteure:
Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik/ Herausgeber und Verleger:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck:
Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,
9020Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51431X171.
Pliberški jormak
1. septembra 1994
Pliberški sejem na travniku 2.-5.9.19%
PETEK, 2. septembra
16.00	Mednarodno srečanje upokojencev
18.00	Prižiganje luči — uglasitev sejma na travniku
SOBOTA, 3. septembra
10.00	Sveto mašo na avtodro-mu »Prechtl« opravi duhovni asistent razstav-Ijalcev Josef Franzi
14.00	Velika povorka z vpregami in s spremstvom kakor tudi slavnostni sprevod
15.00	Postavitev sejemskega znamenja; tržni referent mestni svetnik Stefan Visotschnig naznani začetek sejma
15.30	Simbolična otvoritev sejma na travniku z načetjem sodčka piva; opravita jo deželni glavar dr. Christof Zernatto in deželni poslanec mag. Raimund Grilc, župan mestne občine Pliberk
18.05 Neposreden prenos čestitk na ORF
21.00	Velik ognjemet
21.30	V Breznikovem šotoru predstavitev nove laserske plošče skupine »Die Buben«
NEDELJA, 4. septembra
11.05 V ORF neposreden
prenos dopoldanskega glasbenega sporeda 13.00 Odprtje razstave ovčjerejcev - prikaz pridelovanja ovčjih proizvodov
PONEDELJEK, 5 septembra
13.00	Nadaljevanje razstave ovčjerejcev
15.00	Občine okraja Velikovec se v nogometni tekmi pomerijo z mestno občino Št. Vid na Glini (na športnem igrišču v Pliberku)
V dnevih sejma v velikem šotoru velik bovšji trg z žrebanjem za dobrodelne namene.
Vse dneve sejma tudi kramarski sejem.
Z novo železnico na Pliberški sejem na travniku. Več zvez z vlaki. V soboto poseben vlak Kleine Zeitung iz Celovca.
PETEK, 2. septembra
2. mednarodno srečanje upokojencev
13.00	Kulturni spored Društev upokojencev, sodelujejo: MePZ DU Pliberk, MePZ DU Ostrožno, MePZ DU Vojnik, Ženski PZ DU Radovljica »Lipa«
15.00	Ples in prosta zabava Igra ansambel »Melos«, srečolov, soprireditelj DU Pliberk
	*•*' v *				
|||||§§W	
	15.00 Koncert Godbe na pihala
m	Litostroj Ljubljana 17.00 Ples in prosta zabava ob glasbi. Igrajo Podjunski
m	muzikantje
NEDELJA, 4. septembra
11.00	Koncert Godbe na pihala Šmihel
14.00	Ples in zabava ob glasbi. Igra ansambel »Melos«
18.00	Slovenska oddaja v živo (ORF)
PONEDELJEK, 5 septembra
11.00	Prosta zabava ob pesmi in zvokih citer, nastopa Karli Gradišnik
15.00	Ples in prosta zabava ob glasbi. Igra ansambel »Mak« s pevko Andrejo Zakonjšek in pevcem Edvinom Fliserjem
Obiščite nas šotor, ne bo vam dolgčas!
Tudi za dobro hrano in pijačo ob prijazni strežbi bo poskrbljeno! Vsi prisrčno vabljeni! Odbor SPD »Edinost« v Pliberku
/\_ ALPETOUR
SPEDITION - TFiANSPORT-GES.M.B.H. ŠPEDICIJSKO-TRANSPORTNA DRUŽBA Z O. J.
A-9150 BLEIBURG / PLIBERK
Km
Konus, proizvodna in trgovska dejavnost, Pliberk Konus, Produktions- und Handelsgesellschaft, Bleiburg
A-9150
PLIBERK /BLEIBURG
Völkermarkter Straße 11 Tel. 0 42 35/36 50
POSOJILNICA-BANK
PLIBERK
Bančne posle urejamo kvalitetno • hitro • tajno vse vrste naložb • menjava • ugodna posojila
Poslovalnice v
Globasnici, Šmihelu in Žvabeku
MALEREI • ANSTRICH • FASSADEN RAUMAUSSTATTUNG • FARBEN • AUTOLACKE
/J
BREDSCHNEIDER
BLEIBURG/PLIBERK Dammweg 1 Tel. 0 42 35/21 23
PLESKARSTVO • BARVE • AVT0LAKI TAPETE-PODI-ZAVESE
MALEREI • FARBEN • AUTOLACKE TAPETEN'BÖDEN-VORHÄNGE
Das Bad.

Die Heizung.
Wir planen + bauen
V TRENDU:___________
Kurilne naprave, ki varčujejo energijo
KOMPLETNI SISTEM:
auto igerc		GOSTIŠČE
inh. franc igerc kfz-verkauf • werkstätte • überprüfungsstelle		Juenna
völkermarkter Straße 22 - 9150 bleiburg/pliberk tel. 0 42 35/31 22 - auto 0 66 3/84 42 43		ČEPIČE
Überprüfungsstelle für PKW • LKW bis 3,5 t Ges.-Gewicht Havarie-Schnelldienst • Einbrennlackierungen • Abschlepp-		
dienst • PKW- LKW Verkauf • Reparatur aller Marken		
PKW- LKW Nutzfahrzeuge aller Marken		tel. (0 42 30) 271
Nova kopalnica po Vaših individualnih željah
VAŠ STROKOVNJAK:
WERNER
FINDENIG
9125 Mittlern / Metlova Telefon (04232) 6222
HOTEL-RESTAVRACIJA
BREZNIK
PLIBERK/BLEIBURG
Dragulj koroškega gostinstva. Priporočamo našo izvrstno kuhinjo z njenimi specialitetami
Tujske sobe z vsem komfortom
Idealna hiša za Vaš zimski ali letni dopust
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
REGIONALNA LIGA
Po derbiju SAK še naprej na prvem mestu
SAK -WAC	0:0
Postava: Preschern, A. Sadjak, F. Sadjak, Blajs, Sumberac, Škof (45. Pihorner), Wölbl, Eberhard, Petschenig, Lippusch
Slovenski atletski klub je odigral proti WAC svoj prvi koroški derbi na domačem terenu in v četrti tekmi regionalne lige ostal neporažen. Tekma se je končala brez zadetkov in z delitvijo točk. Čeprav je bil SAK favorit, WAC pa, kot predzadnji na lestvici, logičen poraženec, smo tudi v Celovcu spoznali značilnosti derbijev, v katerih je možen vsak izid.
Potek igre je pokazal, da je WAC nastopil zelo dobro pripravljen, začel je zelo motivirano, trdo je pokrival in tako igralcem SAK preprečil način igre, s katero so sicer zmagovali. Slovenskim nogometašem ni dopustil hitre igre in hitrih kombinacij. WAC, ki je v zadnjih tekmah igral nekoliko slabše, je tokrat presenetil in igral zelo zavzeto, saj ni imel kaj izgubiti. Točko, ki so jo osvojili, so igralci WAC proslavljali kot zmago.
Žal slovenskim nogometašem pred domačo publiko ni uspela podobna tekma kot v Marchtrenku, čeprav so imeli tudi tokrat lepe priložnosti, katerih pa žal niso izkoristili.
vratar SAK Adi Preschern se je spet izkazal.
Trener dr. Ivan Ramšak po vedel, da bo WAC igral moč-tekmi: »Vedeli smo, da nam neje kot v tekmah poprej. To je takšna tekma, kakršna je bila v nekako logično. Žal pa je še Marchtrenku, ne uspe še naša slaba dnevna forma pri-enkrat; pravtako sem tudi spevala svoje k izidu tega der-
bija. Ob koncu smo lahko veseli, da smo odnesli vsaj točko. To se nam bo še kdaj zgodilo, kar pa ni nič hudega. Vedno ne bo šlo vse tako gladko. Priložnosti za gol smo imeli, prav tako tudi WAC, zato mislim, da je delitev točk upravičena.
■	Prihodnjo soboto igra SAK spet na tujem. Tokrat nogometaši potujejo v Voitsberg, od koder, tako so prepričani in optimistični, bodo prinesli točko, ki sojo proti WAC izgubili.
■	Nato, 10./11.9., imajo moštva regionalne lige odmor, ker je na sporedu 2. kolo avstrijskega pokalnega tekmovanja. Iz tega tekmovanja se je SAK poslovil že v prvem kolu.
■	Težka in gotovo zanimiva tekma bo v nedeljo, 18. septembra, ko pride v Trnjo vas »stari prijatelj« VSV.
1. RAZRED D
Šentpavel - Sele 5:2 (2:2) Tudi tokrat so se Selani poraženi vrnili iz Sentpavla (5:2), kjer so v prvem polčasu odrezali nekoliko bolje, v drugem pa jim je zopet pošla sapa. Točka, ki so si jo obetali, je ostala domačinom. Selani tičijo še naprej v krizi, zato trener Travnik vidi izhod iz nje le še v ostrejšem treningu.
Železna Kapla - Dobrla vas 2:0 ((k0)
Tekmo med Železno Kaplo in Dobrlo vasjo so Kapelčani z 2 : 0 odločili v svojo korist. S to zmago so na lestvici prehiteli Selane.
Frantschach - Šmihel 3:0
Šmihel, ki je v Frantschachu izgubil s 3:0, ter Dobrla vas pa sta na koncu lestvice.
2. RAZRED E
HSV - SAK II 2:3	(1:2)
Drugo moštvo SAK je tokrat zapustilo igrišče v kasarni Len-dorf kot zaslužen zmagovalec. Z goli Šmida, Zankla in Tiga-nja so premagali HSV s 3:2. S tem so ponovno dokazali, da so na tujih igriščih boljši, doma jim še ni uspelo zmagati.
PODLIGA VZHOD
Šentlenart - Bilčovs 1:0 (0:0)
Kljub prvemu porazu ostaja Bilčovs še naprej na vrhu lestvice. Strah, ki gaje imel trener S. Hobel pred tekmo, češ da se boji, da priložnosti, ki jih imajo, ne bodo uspeli izkoristiti, je bil upravičen. En sam gol je zadostoval nasprotniku in Bilčovs se je moral vrniti iz Šentlenarta praznih rok.
Globasnica - Vetrinj 0:1 (0:0)
ZA NAŠE PLANINCE
Na Wöllanemock v Krških Alpah
Piše Lubo Urbajs
Nedkaj bolj zapostavljene Krške Alpe/Nockgebiet pridobivajo vedno bolj na privlačnosti, še posebno v zadnjem času, ko so del teh Alp razglasili za nacionalni park. Tu gre za kopaste vrhove v obliki cmokov, zato so jim pridali ime Nock, kot so to Rosennock, Mirnock, Mallnock, Wöllaner-nock itd. Ti »Nocki« so neka posebnost srednje Koroške, ker tega gorskega imena drugod ne najdeš. Zaradi kopaste oblike so »Nocki« oz. Krške Alpe lahko pristopne gore s prostranimi pašniki.
Za zakjuček serije izletov, ki jih je objavil Slovenski vestnik, se bomo podali spet na takšen »cmok«, na 2.145 metrov visoki Wöllanemock, ki pa je zunaj Nacionalnega parka Krške Alpe. Wöllanemock predstavlja zelo razčlenjeno gorsko območje, severno nad Klein-kirchheimom in južno nad dolino Arriachtal, na zahodu ga obdaja Gegendtal, na vzhodu pa zgornja Krška dolina.
Wöllanernockov bližnji južni vršni sosed je 2.090 metrov visoki Vorderer Wölla-nernock, ki je druga najvišja vzpetina tega pogorja. Severno pod vrhom na 2.055 metrov višine se nahaja znamenita Kaiserburg z mogočno gorsko postajo žičnice iz Kleinkirchei-
ma. Vse severno pobočje Wöl-lanernocka nad Kleinkirchhei-mom je svetovno znano smučarsko območje in zato močno obiskano. Vsaj mene pa bolj zanima oz. privlači južna stran Wöllanernocka s pašniki, pastirskimi stanovi in lepimi gorskimi kmetijami. Zato sem si te kraje izbral za pristop na to goro.
Pot nas vodi iz območja Beljaka v dolino Gegendtal do soteske za naseljem Innere Einöde, kjer zapustimo to dolino in zavijemo na desno v Arriacher Tal, ki loči Wöllanemock od Osojščice/Gerlitzen (1.911 m).
Iz gorske vasi Arriach na približno 900 metrov višine se peljemo pod vrh Wöllanernocka po gorski cesti do 1.956 metrov visoke zasebne planinske postojanke Walnerhütte. Za vožnjo je treba plačati cestnino 60 šilingov. Od koče do vrha hodimo pičle pol ure. Ko sem pred kratkim bil s prijatelji na tem vrhu, smo imeli lep razgled, kije segel celo do Groß-glocknerja. Tik pod nami pa se je pogled ustavil na prevelikem betonskem objektu gorske postaje žičnice, ki bi bolj spadal v mesto, kot pa v to lepo gorsko naravo. Lep razgled se
nam je nudil tudi na bližnje sosede: na zahodu na Mirnock, na jugu na Osojščico, na severozahodu na oba vrhova Rosen-nocka in na severu na Mosche-litzen. S širokega vršnega območja pa smo občudovali tudi domače Karavanke, Julijce s ponosnim Triglavom in Karnijske Alpe. Po obisku Kaiser-burga. Ob. Wöllanernocka in Pfaffenecka (2.046 m) smo se vrnili v Walnerhütte, kjer smo se ločili: večina seje odpeljala v dolino, trije pa smo ostali v koči z namenom, da prenočimo in zjutraj nadaljujemo s pohodi. Zvečer pa se je nenadoma pooblačilo in že je lilo kot iz škafa. Strele so švigale, strašno je grmelo, da so se tresle šipe. Ubogi ljudje, ki bi jih nevihta zalotila na prostem. Po neurju, trajalo je približno pol ure, smo šli iz koče opazovat oddaljene nevihte z bliski, ki so razsvetljevali temno noč. Posebno veličastno, vsaj za nas, je bilo na območju za Svinško planino in Golico/Koralpe, kjer so bliski razsvetljevali nebo, da smo videli celo oddaljeno pogorje Pohorja. Ta čudovita igra narave mi bo ostala v nepozabnem spominu. Naslednjega dne, ko smo si še ogledali razne zanimivosti, smo se poslovili od prijazne oskrbnice in obljubili, da še pridemo.
Kot sem že omenil, je koča zasebna in se ponaša z naslovom navišje gostilne v Krških Alpah. Odprta je tudi pozimi. Takrat pa jo najlažje dosežemo iz Kleinkirchheima z žičnico do gorske postaje Kaiserburg, od koder ni več daleč. Če želite uživati lep razgled, sedite v avto in po pol ure hoje ste na tem imenitnem razgledniku srednje Koroške.
Slovensko planinsko društvo vabi vse ljubitelje gora na gledališko predstavo (igra na prostem)
Feliksa Mittererja
MUNDE
na vrhu Kozjaka
Nastopa igralska skupina SPD Radiše
Predstava bo v soboto,
10. septembra 1994 ob 18.30 uri
■	Zbirališče: 17.30 pri Celovški koči (Klagenfurter Hütte), nato skupen odhod na Kozjak.
■	Priporočamo topla oblačila in žepne svetilke za povratek v dolino. Ob slabem vremenu predstava odpade.
Ob križn na vrhu Wöllanernocka