Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President. A. S. Burleson, Postmaster, General.
P
bptl
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV. — LETO IV.	CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY) JANUARY 14. '21.	ŠT. 11 (NO.)
Single Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
PROHMJA ŠKODUJE AMERIŠKI TRGOVINI NA MORJU.
URADNIKI PAROBRODNIH DRUŽB NAPOVEDUJEJO, DA JE AMERIŠKO POMORSKO TRGOVANJE OBSOJENO NA SMRT, AKO SE NE IZ-PREMENI DOLOČBE, GLASOM KATERE JE PROHIBICIJA VELJAVNA TUDI NA AMERIŠKIH PARNIKIH. .
WASHINGTON, 13. januarja. — Ali bodo prohibi-01Jski slepci kdaj izprevideli, da prohibicija ne koristi nikomur drugemu kot nekaterim brezvestnim izkoriščevalcem, medtem ko trpi večina naroda tako v moralnem kot gmotnem oziru.
Ka'ko dalekosežen in škodljiv je prohibicijski zakon, .le razvidno iz apela, ki so ga podali na vlado uradniki a-meriških parobrodnih družb. Apel, ki je bil podan pred kongresnim^' komitejem za modifikacijo Volsteadovega "vsilnega zakona, kratkomalo pravi, da ameriške paro-brodne družbe ne bodo mogle kompetirati s tujezemski-mi parobrodnimi družbami v svetovnem prometu, ako se ne odpravi sedanje določbe Voldsteadovega zakona, ki pravi, da se vsako ameriško ladjo smatra za ameriški teritorij, in da mora se na krovu vsake ameriškfe ladje upoštevati prohibicijo brez ozira na to, kje se ladja nahaja, v Ameriki, na Kitajskem, ali na Turškem.
Toda pri kongresnem komiteju so parobrodni uradniki jako malo dosegli. Edino "tolažbo", ki so jo dobili, J® podal kongresman L. C. Dyer, ko je dejal, da nimajo mti najmanjše prilike, da bi se njih apel uresničilo.
V istem smislu se je izjavil tudi ^Wayne Wheeler, glavni pravdni zastopnik Proti-salonskev4ige> ki je dejal,. (a se v tem oziru ne sme odstopiti niti za korak, in da 0 Prišel čas, ko bodo vse ladje širom sedmih morja polenoma "suhe".
Seveda taka tolažba ameriškim parobrodnim družbam ne pomaga dosti, kajti oni se imajo boriti s tem pro-k emom danes, in predno se bodo "posušili" vsi narodi na sve'tu, katerih ladje plovejo po morju, bo lahko že vsa ameriška trgovina šla k vragu.
Uradniki ameriških parobrodnih družb pravijo, da absolutno niso v stanu tekmovati z angleškimi parobrod-mmi družbami, kajti nihče se ne bo vozil na ameriškem Parniku, ako lahko kupi potni listek za angleški oziroma lrancoski parnik, kjer ima tekom vožnje na razpolago vsakovrstne opojne pijače, ki so posebno dobre v slučaju Gorske bolezni.
E. A. Quarles, predsednik od United States Mail '-teamship Co. je pred kongresnim komitejem izjavil, da ^ se vsakega, ki bi pod sedanjimi okolščinami investiral oenar v ameriška paroplovbna podjetja, lahko preiskalo, ni sposoben za norišnico, kajti vsak pameten človek da bo prohibicijska naredba glede ameriških parčkov zadala ameriškemu parobrodništvu smrtni udarec. Zastopniki drugih družb so izjavili, da pod sedanjimi poboji bodo dobili le one potnike, katere bodo zavrnile tuje užbe, kadar jim bo zmanjkalo prostora.
Kongres ogorčen nad stroški ar-, made.
Washington, 1 3. dec. — Kongres je močno ogorčen nad zahtevo vojnega tajnika Bakerja, da se pokrije $100,000,000 stroškov, katere je napravil proti volji kongresa, ki ni nikdar dovolil tako velike svote za vzdržanje armade.
Republikanski kot demokratični poslanci v poslanski kot senatni zbornici obtožujejo Bakerja, da je namenema povzročil tako velikanski deficit pri armadni aprovi-zaciji.
Sedaj se nahaja pred kongresom New-ova predloga, katere namen je zmanjšati armado Združenih držav od 280,000 na 175,-000.
Bakerja se dolži, da je $60,-000,000 potrošil v kampanji, katero je vodil za rekrutiranje armade do maksimalne točke, ako-ravno je kongres že spomladi določil aprovizacijo samo za armado, ki bi ne štela več kot 1 75, 000 mož. Baker pravi, da je mislil, da sme armado zvišati na 250,000 mož, ker se mu je dalo dovoljenje, da je v stanu to napraviti, akoravno je aprovizacija dovoljevala le vzdrževanje armade 175,000 mož.
AVSTRIJA NA ROBU POPOLNEGA PROPADA.
DRŽAVA JE BANKEROTNA IN NOBENA STRANKA NECE SPREJETI NA SVOJE RAME VLADNE ODGOVORNOSTI.
Načrt za razdelitev naseljencev.
Washington, 1 3. jan.— Danes je bil zaslišan pred senatnim na-selniškim odsekom H. A. McBri-de, ravnatelj oddelka za potne liste, in je priporočal nov način, po katerem naj bi se rešilo naselniški problem.
On priporoča, da se sestavi komisija, ki bo imela moč nadzirati naseljevanje v splošnem, in bo obenem sodelovala z že obstoječimi uradi državnega in delavskega departmenta. Ta komisija bi odredila, kje se naselniki najbolj potrebujejo in bi jih pošiljala tjakaj. Da bi se delo kimisije olajšalo naj bi ameriški konzul v inozemstvu vsakega potnika vprašal, kaj je njegov posel, kam namerava iti ter vse zapisal na potni list.
Naselniška komisja bi na primer dobila iz kakega dela Združenih držav sporočilo, da se tamkaj potrebuje 2000 farmerskih delavcev. Komisija bo o tem takoj obvestila ameriškega konzula v kaki poljedelski deželi, in ta bi
PARIZ, 13. januarja. — Avstrijski uradni krogi pričakujejo popolne propasti Avstrije že v teku enega meseca. Avstrijski poslanik v Parizu, baron Eichoff, pa se je danes izjavil: "Propast Avstrije ni več vprašanje mesecev; morda je samo še vprašanje tednov ali celo dne-vov."
Kot se razumeva, bodo morda zavezniki dali Avstriji posojilo, znašajoče $250.000.000, kot je priporočal avstrijski odsek reparacijske komisije. Na ta način bi se mogla industrija države zopet postaviti na noge, in ekonomsko življenje bo dobilo novega življenja, tako da bi bila Avstrija sčasoma zopet v stanu skrbeti za lastne potrebe. Francija je takemu posojilu 'naklonjena, toda denarja nima.
Ko resignira krščansko-socijalno ministrstvo kance-Isrja Mayerja, česar se pričakuje vsaki čas, tedaj bo po mnenju, ki prevladuje v Parizu, zavladal v deželi popolen kaos. Nobena vlada neče sprejeti vladnih vajeti, ko je država popolnoma bankerotna, in nima niti toliko denarja, da bi plačala svoje uslužbence.
Toda, baron Eichoff pravi navzlic temu: "Avstrija ne bo proglasila bankerota, kajti ona nima namena, da bi se zbrisalo dolgove, nakar naj bi se pričel račun popolnoma spočetka. Avstrija želi plačati vse, kar dolguje. Avstrija hoče plačati vse, kar dolguje, toda sedaj tega ni v stanu napraviti.
Socijalni demokrati pravijo, da ne marajo prevzeti vladne odgovornosti. S tem bo država ostala brez vlade, in ekstremistom se bo nudila najlepša prilika, katero bodo gotovo Okušali izrabiti. Bivši finančni minister Red-lich se nahaja na poti v Združene države, da tukaj pojasni položaj, v katerem se nahaja Avstrija.
Baron Eichoff izjavlja, da komunistična nevarnost sedaj v Avstriji ni velika, da pa se ne more reči, kaj bi se lahko zgodilo, kadar bi bila država brez vlade.
"Mirovna pogodba inam prepoveduje združiti se z Nemčijo, in okolščine nam ne dovoljujejo, da bi se rešili na kak drug način . Sedaj smo na koncu.
Smrt za profitarje. DUNAJ, 13. januarja. — Na konferenci strokovnih unij, na katerem se je razmotrivalo draginjski položaj, je bilo sklenjeno, da se za profitarje zahteva smrtna kazen. Predsednik tehničnih strokovnih unij je izjavil:
"Sedaj imamo puške v naših rokah. Svarimo vas, da po 20. januarju ne bo veljavna za nas nobena postava in da bomo proti profitarjem nastopili brez usmiljenja. Ako moramo staviti nekaj vzgledov, si bomo izbrali milijonarje, in ne majhne bogatine." Ob koncu je zahteval tudi združitev z Nemčijo.
RUSKI VTISI.
Človek bi lahko zbiral okol-'se je disorganizirala, kajti klic: ščine, ki uničujejo •vsako možno j "vse za vojno" je izpremenil paralelo. Kako se more pri-,vse tovarne v municijske s ta-merjati duševno razpoloženje ko berobzirnostjo, katere so se neizobraženega ruskega kmeta, 'drugi narodi z večjimi dohodki kije sam sin ali vnuk tlačana, I izogibali. Propadanje Petro-katerega mišljenje v Jculturnem,grada se je pričelo, kajti prene-oziru ne šteje še nič in katero se lahko prekroji kakor hoče, z
— Varnostni direktor Spro-
sty se noče takoj udati odredbi sodnika Levina, da naj nemudoma 'uvede 8-urni delavnik v
bruhal je linčala premogarja.
^Jasper, Ala., 13. jan.—Ljud-tr a.	se je danes zgodaj zju-
) navalila na okrajno ječo, j.Jer ie bil zaprt premogar Wil-.'attl Beard, ki je bil obtožen, da decembra ubil kompanij-8 eSa biriča James Morrisa.
v bruhal je vzela Berda iz je-• gnala tri milje daleč iz me-8ta ^r ga ustrelila.
Jetničar in vojaške oblasti pra-da so mislile, da so Bearda Peljali njegovi prijatelji, ki so 8a hoteli rešiti, inda niso vedele
^ njegovo usodo, dokler se ni asl° niegovega trupla.
v Danes je bil v zvezi s tem li> ^>jem aretiran Leslie West, last-• ,, PoPravljalnice avtomobilom 12 Holly Grove.
Več kot polovica Amerikancev živi v mestih.
Washington, 1 3. jan.—Prvič v zgodovini Združenih državah je prišlo do tega, da več kot polovica prebivatelstva živi po mestih. Osebe živeče po mestih, ki presegajo 2,500, štjejo glasom urad-sega štetja 54,318,032, medtem ko živi na deželi 51, 390,739 o-seb.
Prebivalstvo mest se je od leta 1919 zvišalo za 5.6 odstotkov, ter znaša 5 1.4 odstotkov od celotnega prebivatelstva. Samo tri države so, v katerih se mestno prebivalstvo tekom zadnjih desetih let ni zvišalo, in te so Colorado, Montana in Wyoming najbolj pa se je povišalo mestno prebivalstvo v državi Michigan, namreč od 47.2 na 61.1 procentov,
izdal potne liste tolikemu številu, ognjega&nem oddelku, kot so ki bi bili pripravljeni delati na far- zahtevali volilci že leta 1918. "»al1-	iSprosty se hoče namreč preje
__'posvetovati z mestnim pravdni-
kom Woodsom, ki se je pa izrazil da še ne ve, kaj naj direk-
BIK, KI JE VREDEN $20.000.
Owatonna, Minn., 13. jan. — Tu je 'bil danes prodan bik hol-steinske pasme, ki je bil last Sloan Bros., v Ellendale, za $20.000. Pred osemnajstimi meseci je bil bik kupljen za $4,000.
— Sleherni dan se odpošlje iz
mesta Clevelanda več kot eno tono slanine, šunk, sladkorja, moke in drugih jestvin v Nemčijo, in L. Boutall, upravitelj Foreiign Inquiry departmenta na glavni pošti pravi, da se po-šiljatve stalno množijo. Koliko časa bomo morali pa še mi čakati, da se upostavi redno poštno poslovanje, kakoršno je obstojalo pred vojno, med Ameriko in domovino?
Morilec bo obešen.
duševnim razpoloženjem angleškega delavca, katerega družinske tradicije in navade je določala cerkev in država skozi tri stoletja liberalne vzgoje?
Človek, ki bi hotel uporabiti svojo taktiko na podlagi ruske izkušnje tudi v Ameriki, Angliji ali Franciji, ne pozna niti zgo. dovine, ekonomije ali zemlje-pisja .
Ako se kdaj zgodi, da stopimo iz pota našega gladkega konstitucijonalnega razvoja, tedaj bi bilo dobro, da bi naše probleme premislili čisto na novo. Ruska primera je tako iz-vanredna, da bi Vsak poizkus, j da bi se ravnali po nji, služil le v to, da bi nas zapeljal. Po mojem mišljenju je bila komunistična revolucija v Rusiji brezupen poizkus družbe, nahajajoče se v zadnjem štadiju propada in obupa, da se ustanovi na novi podlagi. Njena motivna sila je bil socijalni instikt sa-mo-ohrane, ki se je prikazoval s tem večjo silo, čim bolj je pre. minevala prva faza propadanja in boja. Kako blizu obupa se je nahajala slabo vladana ruska družba, še celo predno je vojna razbila avtokracijo, sem izvedel od ljudi, s katerimi sem se seznanil.
Neki 'jako zmožen mož, zgodovinar po poklicu, mi je pripovedoval o življenju v Moskvi proti koncu leta 1914. Najeta druhal se je navalila na prodajalne in stanovanje nemških prebivalcev, in izgledalo je kot se bo požar razširil. Ta človek je apeliral na nekatere delavce na cesti, da mu ogenj pomagajo ustaviti. "Lahko pogori vsa naša.Moskva," jim je dejal. "Saj ni Moskva naša," se je glasil odgovor, in so brezbrižno gledali, ko se je širil ogenj. Kmalu potem je potoval po kmetih, in je skušal ljudi navajati k razumevanju patrijotskih motivov vojne. Zopet in zopet je dobival vedno isti odgovor: "Car je morda dober človek; mi lucijonarjev, ter je bila spreje-ga ne poznamo. Toda ljudje ta od strani zakonodajne skup-okrog njega so krumpirani
halo je biti pristanišče in njegovi uvoz bombaža in premoga je bil odtrgan. Padanje rublja na mednarodni borzi je pričelo, ko je bila nemška marka še veliko vredna. Ko se je vsem tem materijalnim okolščinam pridružila še sramota poraza, de-moralizacija armaJde in smrdljivi škandali dvora, tedaj je bila revolucija in celo socijalna re_ volucija neizogibna.
Vse v zgodovini je neizogibno, bo morda dejal čitatelj. Toda dajmo pregledati, slučajne faktorje samo radi argumenta.
Ako bi zavezniki ne bili pognali Rusije v ono nesrečno o-fenzivo v mesecu 'juliju, ako bi Kil Kerenski trdnejši ali Lenin bolj tankovesten, ali ibi bila tedaj socijalna revolucija in civilna vojna v resnici "neizogibna"? Jaz pravim da. Do soci-jalne revolucije bi bilo prišlo že radi agrarne reforme, brez ozira na nespametno postopanje zaveznikov, slabotnosti Kerenski j a in nasilnosti Lenina.
Kmečke mase so bile odločene, da dobijo zemljo in povečajo svoja majhna revna posestva. To so pokazali jasno leta 1905, in že pod Kerenski jem so pričeli izganjati nekatere nepopularne veleposestnike z njih zemlje. Vse stranke levega krila so bile obvezane, da izvedejo takojšnjo nacijonalizacijo zemlje, in o odškodnini, ki naj bi jo dobili dosedanji lastniki, ni nih. če niti govoril .
Cesto se čudim, da-li se zavezniški državniki, vojaki in uradniki, ki v Parizu kujejo zarote s socijalnimi irevotucijonarji, in govorijo o manjševikih kot spoštovanja vrednih ljudeh, zavedajo, da nimata te stranki v svojih programih, v svojih časopisih in zakonodajnih osnovah niti trohico več spoštovanja za privatno lastnino kot boljševiki sami. Fakt je, da agrarna postava, katero so boljševiki vsilili, je dejo Viktorija Cernova, vodje socijalnih revo-
torju svetuje. Ce Sprosty ne izvede sodnijskega ukaza se mu lahko naloži $500 kazen z .10 dnevnim zaporom. Sodni odlok, katerega je vložil Woods na sodniji včeraj popoldne dolži Levina, da je napačno tolmačil mestni čarter. Po Wooidsovem mnenju ni treba ognjegascem delati preko osem ur, seveda če pa delajo dalje, je to iz njih lastne volje. Woods pravi, da ako se osemurni delavnik uvede v celoti, tedaj bodo narasli mestni stroški od $40.000 do $60.000 letno.
— V nedeljo priredi pev. dr.
"Jadran" v Kučičevi dvorani
\
veliko zabavo s plesom in pet jem, na kar se opozarja vse Col-linwoodčane, pa tudi Cleveland-čane.
in
ničvredni. Kar se tiče Nemcev, smo jih vsi že videli, kako znajo delati. Oni so redni, delavni in pošteni ljudje. Morda ne bi bilo tako slabo, če bi prišli sem, in stvari za nas nekoliko izči-stili." Tako se je govorilo še predno je prišla perijoda porazov, in to dokazuje rusko apa-tijo, pomanjkanje zaupanja in odsotnost domovinskega čuta.
Pozimi med 1916—17 pa je
Bridgeport, Conn., 1 3. jan.— Danes je bil tukaj obsojen v smrt na vešalih mladi mlekarski prodajalec Elwood B. Wade, ki je bil spoznan krivim brutalnega umora B. G. Notta. Sodba se bo izvršila 20. maja v državni jetnišnici v
Wethersfield.
prišlo še ekonomsko propada-Wade je skupno z ženo umorje- |nje> Transport je pričel pešati,
nega skoval zaroto, da se ga u-1 in ko železnice niso več reldno
mori. Najprej ga je ustrelil, ko pa jdonašale hrane v mesta, se je
še ni bil mrtev, ga je pretepal in mu zadal rane s sekiro. Nato Je truplo spravil v kovček ter ga vrgel v neko močvije. Mrs. Nott, katere izpričevanje je pomagalo, da je bil njen ljubimec obsojen, ni bila navzoča, ko je bila izreče-naobsodba. Obravnava proti nji se bo pričela najbrže prihodnji mesec. Mrs. Wade, ženo obsojenega je vest o smrtni obsodbi popolnoma razživčila in se nahaja, sedaj v bolnišnici.
pričela ona napol-lakota, katere od tistega časa še ni bilo konec. Špekulatorji so divjali v svoji razkošnosti, in trudni delavci, ki so navse zgodaj zjutraj stali v krušnih vrstah, so videli samo-pašnost bogatinov, ko so se vračali s pojedin in velikih plesov.) Blokada — v tem slučaju nemška — je že vršila svoje delo in pričelo primanjkovati žeb-ljev, vojakov, žag in kmečkega orodja; vse je postalo redko, drago, in dobilo se je teško celo za visoko ceno. Industrija
ščine tekom prvih ur njenega življenja. Edina lastnina, ki v Rusiji dosti šteje, je zemlja, in razlastitev razreda, ki lastuje zemljo, brez odškodnine, pomeni revolucijo že samo na sebi. Iz tega sledi, da bi se bila v Rusiji izvedla popolna agrarna revolucija, pa tudi ako bi se bil Lenin obnašal s popolno konsti-tualno spodobnostjo.
Toda nasilnosti bi se bilo vseeno izognilo, bo rekel čitatelj. Toda tudi nasilnost je bila neizogibna. Ne sme se pozabiti, da sta bila Kolčak in Wrangel v tistih dneh jako močna, in da je Kornilov poskusil izvršiti coup d'etat še pred Leninom. Poskusite zapopasti, do kakšnih reči je moralo priti ob proglasu takega agrarnega zakona v deželi, v kateri je vladala popolna anarhija, Rusija je bila pod Kerenski jem v večjem neredu in za javno varnost je bilo manj preskrbljeno kot danes. V vsakem slučaju bi bilo prišlo ravno tako do tega, da bi bili razlaščeni posestniki pribežali v mesta.
(Dalje prih.)
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 14th, 1921.
46

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Ruasines Place of the CtttDoration. _6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 j
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia sra
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasoy ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnižtvo.
CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY) JANUARY 14. '21.
napravi delodajalce in delavce enakopravnim pred 'zakonom." Tako se je Brandeis izjavil, ko je večina najvišjega sodišča izjavila, da so člani mašinistovske unije, ker niso marali sestavljati tiskalnih strojev Duplex Printing Co., krivi "zarote, s katero se zavira meddržavni promet in krši protitrustovski zakon." Stavkujoči mašinisti so se zanašali, da jih varuje Claytonov zakon, odločitev najvišjega sodišča pa kaže, da se bo boj za enakopravnost delavstva moral pričeti zopet iznova. Izjava sodnika Brandeisa mu bo pri tem služila za dobro orožje.
KAKO SE TEHTAJO IN MER-JO ELEKTRONI.
104
DAVČNI PROBLEM.
Ni dvoma, da se bo v kongresu kmalu razvil 'boj glede davčnih problemov. Milijonarski interesi se dobro pripravljajo na odločilni trenotek, in že sedaj bombardirajo kongres z zahtevami, da se odpravi davek na čezmerne profite, da se zmanjša davek na velikanske dohodke, in da zgubo pri vladnih dohodkih reši s prodajnim davkom, to je. da bi se od vsakega 'predmeta plačalo direkten davek takrat, ko se ga kupi. Mr. Otto H. Kahn, ki je član mogočne bankirske tvrdke Kuhn, Loeb and Co. ima še celo drznost, da izjavlja, da je namen njih zahteve, da se zniža draginjo, in da se bolj na enak način razdeli bremena, ki jih nalaga vlada svojim 'državljanom.
Teško si je misliti bolj neiskreno in nepošteno izjavo kot je ta. Morda je res, da je kaj dobrega v "prodajnem davku", namreč to, da bi ljudstvo, ki bi moralo plačevati davek diretkno, začelo misliti, koliko pravzaprav znašajo davki, kako se jih porabi, in 'kako bi se jih dalo znižati. Ampak to ni ono, vsled česar bi vefliki biznes rad uvedel te vrste obdavčenje. Profitar se zaveda, da je 'težje zvrniti na konzumenta davek na čezmerne profite kot pa direktni ali prodajni davek. To je vzrok, da vsi profitar-ji kot en mož kriče po odpravi davka na čezmerne profite in velikanske dohodke, in zahtevajo davka od prodaj.
Zagovorniki prodajnega davka pravijo, da bi davek na razne predmete znašal le en procent. Toda to ni res niča. Pomisliti je treba, čez koliko rok gre vsak predmet, predno ga dobi konzument, in da bi se vsakikrat ,ko pride iz enih rok v druge zaračunalo davek od prodaje.
V slučaju obleke bi računali davek bombažni produ-cent, barvar, izdelovalec blaga, prodajalec blaga, izdelo valeč obleke, trgovec na debelo, in še trgovec na drobno.
Mesto enega proceata bi moral končni kupec plačati f-edem procentov davka. Pošteni ljudski zastopniki v kongresu bi morali davčni problem pošteno preštudirati, predno odpravijo davek na čezmerne dohodke in profite. Dovolj je, da so pustili advokatom železniških korporacij da eo ustvarili Cummins-Eschov zakon.
'Piše Garret P. Serviss.
Kemiki in geologi v svojem pročavanju raznih tvarin, katere hočejo kemično analizirati ali proučiti, t. j. da pronajdejo iz česa je ta ali ona tvarina sestavljena, razdelijo vsako stvar v najmanjše količine, katerih si je mogoče le misliti. Tako razdelijo sleherno stvar, najsibo vodo, kamen, razne rudnine, pline in sploh vse. To se imenuje kemična delitev tvarin. Slehrna stvar na svetu brez ozira kaj je sestoji iz mole-kulov, atomov in elektronov. Molekule, atome in elektrone je mogoče videti le pod najbolj finim drobnogledom, s prostim očesom jih sploh ni mogoče videti.
Elektroni so najmanjši deli kake tvarine, iz katerih sestojijo a-
Da so atomi tako različni je vzrok, ker ne sestojijo vsi iz enakega števila elektronov in tudi ne enako sestavljeni. N. pr. ako kdo hoče zgraditi cerkev, šolo, hišo, garažo, hlev, tovarno, tovarniški dimnik, predor, odvod ali kanal, ali pa peč rabi opeko. Primerjamo sedaj elektrone z opeko atome za zgradbo. Torej opeka je eni in ista, toda zgradbe, ki sestojijo iz ene in iste opeke so pa različne.
Omenjeno je že bilo, da so atomi različni bodisi v velikosti ali pa teži. Kolikor je dosedaj znanega je najmanjši atom vodikovega (hidrogen) plina, katerega premer ali prerez je enak velikosti, katero dobimo, ako razdelimo centimeter (dve petinki palca) na miljon enakih delov in tak del zopet na pet enakih delov; en tak del je enak velikosti prereza atoma vodikovega plina. Zelo majhen del, kaj? In velikost elektro-
tomi, in iz slednjih molekuli. Vsa- j
ka tvarina se lahko razdeli na go- na te8a ,atorna ie pa ^tisočkrat tovo število delov ali v molekule,
Justica v Združenih državah je v veliki nevarnosti, ako se izjavlja član najvišjega sodišča Brandeis v manj-šinjskem poročilu z ozirom na odločitev večine glede tožbe Duplex Printing Co. na sledeči način: "S to odločitvijo se je uničilo vsa prizadevanja dvajsetih let, da se|iektronov.
atome in elektrone.
Do najnovejšega časa sploh e-lcktronov niso poznali in so učenjaki sploh bili mnenja, da se sleherna stvar lahko razdeli samo do atomov. Toda v novejšem času so se pa prepričali, da se tudi lahko razdeli atome v še manjše dele, to je v elektrone. Elektronhso torej najmanjši delci. Pripomnemo naj pa to, da so ti delci kemično razdeljene kake tvarine, kot n. pr. voda, rude, kamenja itd. ne na navadno razdeljene tvarine.
Pred kratkim me je nekdo vprašal, ali je mogoče elektrone tehtati, meriti in tudi še razdeliti.
V kolikor se tiče razdelitve e-lektronov v še manjše delce, sem omenil že zgoraj.
Elektrone je pa mogoče meriti in tudi tehtati seveda na popolnoma znanstveni način, in to je tudi vrhunec znanosti na kemičnem poliu. Domneva se, da so vsi eletroni enaki brez razlike kake tvarine da so. V tem se razlikujejo od atomov, ki so zelo različni in vsaka tvarina ima druge vrste atome. Dosedaj je znanih okrog 90 različnih kemičnih tvarin, torej je 90 raznih atomov, ki pa vsi sestojijo iz enih in istih e-
manjša. Koliko je pa težak tak a-tom? Teža atoma vodikovega plina je približno enaka teži, ako razdelimo unčo na septiljon (številka s 24 ničlami) enakih de lov in en tak del zopet na šest e-nakih delov, in en tak del unče je enak teži enega atoma. Teža lektrona je pa 1845krat manjša.
Toda ni treba misliti, da so te številke natančne. Nikakor ne. — Nekateri kemiki in učenjaki sploh navajajo razne številke glede velikosti atomov kakor tudi glede teže. Toda te razlike niso tako velike, da bi vplivale ali spremenile splošno metodo, katere se poslužujejo kemiki pri določanju teže in velikosti atomov in elektronov. Ta razlika nastane le vsled netočnosti pri znanstvenih raziskovanjih.
Elektroni niso drugega kot e-letrika, in ko Se ždružijo nastane atom, iz atomov nastanejo riiole-kuli in z molekulov trde snovi ali pa plini in tekočine. Vsaka stvar, tvarina, tekočina ali plini, so sestavljeni iz molekulov, atomov in elektromov.
Dolgo časa se je razpravljalo, iz česa obstoj ij o elektroni. Učenjaki se še niso mogli zediniti o tem vprašanju. Slednjič so vendar
vsebovati gotove lastnosti, ki so identične s tvarino. In elektrika ima to lastnost v takozvani "inertia."
. "Inertia" je lastnost, katero po-duje vsako živo telo, da se ne more gibati, kadar počiva ne da bi pri tem se poslužilo gotove sile, in živo telo se ne more ustaviti, da bi se bolj hitro ali bolj počasi premikalo, ne da bi se pri tem ne poslužilo gotove sile. Ves pojm "inertije" obstoji na tem, čim večja je količina snovi ali svoj-stva tem večja je "inertia" in o-bratno. In vsled tega, ker elektrika poseduje to svojstvo poseduje tudi gotove vrste tvarino.
In ker je teža vsakega živega telesa v sorazmerju z količino njegove tvarine in akoravno ne vidimo telesa elektrike, ali da elektri ke sploh ne vidimo kot taks, se toliko manj pa elektronov niti z drobnogledom, se kljub temu lahko sklepa, da se elektrika lahko 'tehta."
Teža enega elektrona je narav no v sorazmerju z elektriko, ka tero vsebuje elektron. Kajti teža vsakega telesa je odvisna od količine snovi, katere vsebuje telo.
Količino elektrike, katero vsebuje elektron je določil profesor E. A. Millkan s čikaškega vseuči lišča in tudi tehtal ta najmanjši del vseh stvari. Vse to je nata-njko popisal v knijigi "Elektron," v kateri razpravlja o elektronih.
Da je določil težo in tudi me ro elektronov se je poslužil elektrike in mikroskopične kapljice (kapljica, katero je mogoče videti le pod drobnogledom) olja, na katero je vjel elektron. Premer te kapljice je bil enak dolgosti ene tisočinke palca. Na kapljico je potem naravnal močno eletrično luč in pogled na to kapljico skozi mikroskop je bil veličasten, kajti svetila se kot zelo mala zvezdica. Na to kapljico je potem vjel ele-
ma obstoje precejšnja nasprotja, kar se kaže v pisavi obeh listov, ki si večkrat naravnost nasprotujejo. "Večerni list" sedi med bo-jševiki, "Slovenec" pa pri vladi. Ce stvar premotrimo, vidimo, da je to politično slepomišje: ne zameriti se zgoraj od spodaj pa pridobivati s hujskanjem in demagogijo zapeljanih pristasev. V Lju-Dljani pišejo tako, v Belgradu pa delajo drugače!
Ali sedaj mislimo, bo tega slepomišenja in dvojne igre konec, vsaj toliko da ne bo mogoče zabavljati, obenem pa oblastno sedeti na stolčkih. Mogoče jim bo le še prvo, v čemur pa je tudi dvoličnost, ker klerikalci cpijejo proti kapitalizmu, so pa sami kapitalistična stranka in ne store ničesar zoper kapitalizem, četudi so na vladi. Sicer pa pri "radikalnih' opazujeme že dalj časa prav resno nezadovoljstvo s klerikalnimi politiki, ki se udejstvujejo v Bel gradu, posebno pa z dr. Koro žcem. "Večerni List" tega notranjega spora že ne more več prikrivati. V torek je pisal o prisegi, ki jo vsebuje poslovnik za konsti-tuanto. Zavzel je stališče, da je u-siljevanje take prisege kršitev suverenosti konstituante, in je pri tem dr. Korošca javno ožigosal vsled njegove politike. —'SLS' Vendar ni politična vlačuga ampak stranka krščanskih ljudskih načel, govori "Večerni list" do-tor Korošco na ušesa. Sicer pa se tudi to kričanje vsaj gladko ne strinja s predlogom glede ustave kakršnega je dr. Koročec v imenu cele SLS predložil vladi, ker tudi ta predlog itak—kakor vladni u-stavni načrt—hoče, da bodi naša država kraljevina. Dalje sta dr. Korošec in koktor Hohnjec v ministrskem svetu odobrila ono prisego v imenu SLS. proti kateri "Večerni list" protestira.
Ni težko reči katera izmed
skega 'radikalizma' gradila 'grad Božji na zemlji,' ki ga gradi že skoro 2000 let, pa še danes ni gotov . . .
ktron, katerega je s pomočjo mi- beh klerikalnih skupin je klerikal-
kroskopa zmeril in s pomočjo ze lo finih priprav, katere rabijo ke-miški, tehtal.
DVOJNA IGRA KLERIKALCEV.
Klerikalna stranka ^e očividno deli v dva tabora: prvi je zmer-
ni politiki doslednejša, čeprav za klerikalizem trenotno ne ravno najoportunejša. Biti dosleden principom demokratizma, obnem pa služiti principom klerikalizma, je huda in silno težka stvar—zato ta nesporazum v SLS in neza-dovolistvo radikalne struje dr. Gosarjeve, ki se v tem "oziru u-
nejši, drugi pa je
krščan3ko-soci- kvarja s Sizifovim poslom. Demo-
jalno radikalen." V prvo strujo spadajo dosedanji klerikalni voditelji in taki, ki so se navadili že na korita in avtomobile, v drugo strujo pa takozvana krščansko-so-cijalna radikalna omladina z dr. Gosarjem na čelu. (Sustercijanci stoje ob strani.) "Večerni List" so si okupirali "radikailni" Slo-
prišli do sklepa, da elektrika mora venca pa prvi. Med obema stujia-
kratizem spraviti na vrh gore, obenem pa zastopati klerikalizem, se pravi, spraviti ga morda izpod vrhunca, potem pa izneveriti se prvemu ali drugemu.
Kakor je pa razvidno iz "Slovenca" z dne 8. t. m. se je tudi glavno glasilo SLS že pridružilo skupini 'Večernega lista' in ob-ljubilja, da bo pod firmo krščan-
Engelsev nauk.
28. novembra je slavil proletariat celega sveta stoletnico rojstva enega svojih najgei*ijal_ nejših prvoboriteljev in ustanovitelja proletarske internacijo-nale, Friderika Eingelsa.
Engeisovo ime je nerazdruž-no spojeno z imenom duhovnega početnika moderne socialistične znanosti Karla Marxa. Ta dva moža sta v sredi minolega stoletja položila trdne temelje znanls'tvenemuj socija)fi|zmu, in tako prepeljala vse dotlej obstoječe socijalistične teorije iz kraljestva utopističnih sanj na trdna realna tla.
Marx je učil proletariat, da je treba dnevne dogodke presojati z zgodovinsko-znansitvene-ga stališča. Engelsova velika zasluga pa je, da je pokazal proletarijatu, kako je treba Marxovo znanstveno (metodo u-porabljati. Nihče ni tako 'kruto zasmehoval onih, ki iso hoteli Marxove nauke ponižati na šablono in ki so učili, da je treba razredni iboj v vseh deželah in v vsaki razvojni dobi čisto mehanično uporabljati, kakor je to storil Engels.
Kdor bi hotel danes s citati iz Marxa In Engelsa reševati so-cijalne probleme današnje dobe ta je v veliki zmoti in ne pozna duha Engelsovega. Kar nas> je učil Engels, to je nekaj čisto druzega: Gospodarski socijalni in politični pogoj za boj prole-t^rijata so v posameznih deželah v gotovih zgodovinskih dobah različni. Te pogoje je treba na podlagi Marxovih naukov in z uporabo Marxove kritične metode analizirati in jasno spoznati in potem šele se dajo določiti cilji, katere si more proletarijat v gotovem momentu postaviti in pa sredstva, 'katerih se more posluževati v gotovih -momentih.
Zato je veliki revolucijonar Engels neumorno znanstveno pobijal Blankiste (predhodnike •današnjih ruskih teroristov) i p pristaše Bakunina; njemu je bilo do dna duše gnusno in zoper-no avaturistično igračkanje z revolucijo in tistim kričanjem, ki so zijali, da pravi in resnični revolucijonarec ne pozna in ne sme poznati nobenih vmesnih postaj ali etap in ne sme poznati 'kompromisov", (tako govore tudi današnji komunisti,-delajo pa drugače) — tem je (Nadaljevanje na 4. str.)

A
E3E
EE

Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.


m
ff
"O moj mirni razgovor!" 'sem si mislila, ko sem ji položila roko na ramo. "Marija, nekaj ti hočem povedati. Ali pa ti docela razumeš, da jaz ravnam izdajsko zoper svojo teto in strica s tem, da te peljem na sestanek s prestolonaslednikom na dvoru?" v
Molčala je.
"Poskusi spoznati v tej moji slabosti čin čistega prijateljstva," som nadaljevala. "Ne morem te videti nesrečne, prepričana pa sem, da ti Rudolf pove, kaj je najboljše zate. Stori, kakor ti on poreče in — vzemi si moj svet k srcu — končaj to epizodo, kajti sicer se bojim, da bodo posledice tega usodepolne za nas vse."
Marija me je pogledate, in jaz nikdar ne pozabim izraza v njenih lepih očeh; malone vzvišena ljubezen je sijala v njihovih modrih globinah; vendar še vedno ni izpregovorila in samo stisljaj roke mi je pričal, da je cula moje besede.
Izvošček se je ustavil pri "Beli mački", prodajalni, ki je slovela zaradi vezenine in čipk; iztopili sva in jaz sem začela nakupovati; Marija pa je bila tako nepotrpežljiva, da ni kazalo drugega, kakor vrniti se k izvošeeku. Naročila Sem kočij ažu, da se ustavi v ulici za palačo nadvojvode Albrehta, in potem, ko sem mu velela čakati, da se vrneva, sva ddšli z Marijo proti vhodu na dvor.
Očividno so nas pričakovali, kajti mala železna vrata so bila priprta. Marija jih je odprla in ugledali sva Loscheka, Rudolfovega komornega služabnika, ki je stal v veži. Rekel ni ničesar, pač pa nama je dal znamenje, da mu slediva po temnih stopnicah.
Le iz težka sem videla, kod sem, stopala, in sem
bila malone brez sape, ko se je najin vodnik nenadoma ustavil, ter odprl neka vrata, ki so slednjič pokazala dnevno svetlobo.
Znašli smo se, kakor sva spoznali, na ravni strehi dvorca; z nekim zanimanjem sem ogledovala okolico, kajti iz našega stališča smo imeli prekrasen razgled na Dunaj; mrzli, močni veter, ki je pihal tam gori, nas je malone odnesel.
Loschek naju je peljal preko strehe; obšla me je nekam blazna želja, smejati se, ko sem si rekla, kaj bi dejala teta Cissi, ko bi videla, kdo je stopal po tej visoki poti proti 'sobanam njenega sina. Ozrla sem se na Marijo; veter ji je rdečil bleda lica ter ji raz-rahljaval male krasne zavoje njenih las. Kar se me je iznenada polotil neki strah, ki si ga nisem mogla raztolmačiti in moja notranjost me je začela svariti pred neko neznano nevarnostjo. .Obstala sem. Ali je bilo prepozno, da bi se vrnila?
Marija je opazila moje obotavljanje in me je krčevito prijela za roko. "Ne, ne, ne! Videti hočem Rudolfa ; sedaj mi ne boste onemogočili tega."
Loschek naju je nebrižno opazoval. Brezdvomno je peljal že marsikatero obotavljajočo se žensko čez streho in to mu ni bilo nič novega. Vodil je naju do nekega okna, skozi katero smo zlezli v nek hodnik spodaj, ih zopet smo bili v temi. Bila sem strašansko nervozna. "Kam pa 'gremo?" sem vprašala. Tedaj mi je pa naenkrat šinila misel v glavo, da je bilo videti, kakor da Marija prečudno dobro pozna to pot.
V srcu sem se togotila nad svojo nespametnostjo, da sem se udeležila te pustolovščine, kar je Loschek odprl ne4ca vrata koncem hodnika in sledila sem Mariji noter. Iz sence je nekaj prifrfetalo in mi prhutalo okrog glave. Pridušeno sem zakričala, ker izprva nisem mogla videti, kaj je bilo. Zatem sem začutila dvoje ledenomrzlih krempljev na svojem vratu in hri-pavo krokanje je pretrgalo tišino.
"Samo krokik krokar je," je rekla Marija nepo-trpežljivo. "Semkaj pojdi," je rekla in je vzela ptiča
raz mene, poklicavši ga po imenu.
"Revež," je rekla, božajoč ptiča; "vi ste pa res boječi, Marija, saj ni nemalo nevaren in je jako prijazen."
"Nemara res ni nevaren," sem rekla zlovoljno,— "ali jaz si nočem nič več razburjati živcev. Zaupam pa v nebesa, da smo že skoraj pri Rudolfovih sobanah."
Krokarjevo bivališče je 'bila soba, ki je v njej viselo vse polno rogovja in drugih lovskih trofej. Odtod se je prišlo^na hodnik, kjer sem na njegovem koncu opazila velika cjvojna vrata. Loschek jih je odprl in stopili sva v kra'sno, belo in z zlatom okrašeno predsobo.
Marija je stopala nekaj časa nepotrpežljivo gor-.ni'dol, nato pa je prišla k meni. Solze so se ji svetile v očeh; bila je vsa bleda in nek obupni sklep jo je navdajal, kafcor je vse kazalo. Prijela me je za obe roki in me poljubila. Nato pa mi je silno mirno in žalostno rekla:
"Marija, želim, da mi iz dna srca odpustite vse neprilike, ki sem vam jih povzročila. Naj se zgodi karkoli hoče, nikarte misliti, da sem vas želela pre-variti in ukaniti."
Njena očividna ljubezen me je ganila ter sem ji odgovorila, da«želim samo, da bi bila srečna in da me bo silno veselilo, ako zadobi po tem razgovoru vendar enkrat svoj notranji mir.
V tiste mhipu so 'se odprla vrata na drugem koncu sobe in prestolonaslednik nama je prišel nasproti.
Rudolf, ki je imel polkovno bluzo na sebi, je bil videti docela dobre volje in se je smehljal, 'ko smo se pozdravljali. "Pridite v mojo sobo," je rekel, "tam nam bo mnogo bolj prijetno."
Peljal naju je v prijetno sobano, kjer je bilo vse polno ilustrovanih časnikov, knjig, in cvetlic ter ogromen piano, posut z novimi godb enimi deli. Ha pisalni mizi so ležala očala in jaz sem se čudila, kako to,
da je Štefanija pustila svoja očala tam, ker se je splošno sodilo, da se ona in Rudolf nista posebno obiskovala.
"Sedaj pa," je rekel bratranec v jako prozaičnem tonu, "želim imeti ta mali razgovor z Marijo na samem tam v kadilni sobi. Ali dovoliš, Marija?"
"Oj, nikar ne hodi od tod," sem odgovorila, nekako nejasno se zavedajoč neprilik, "grem rajši jaz nazaj v predsobo."
"Nesmisel," je odgovoril Rudolf, "tam fei te lahko kdo videl. Obljubljam 'ti pa, da zadržim baroneso samo 'deset mniut."
Odprl je vrata in predno sem mogla izpregovo-riti gesedico, je Marija švignila mimo mene in izginila;. Prestolonaslednik je odšel za njo. 'Samo deset minut," je ponavljal, ko je zaprl vrata. Nato pa 'sem slišala, da jih je zaklenil za seboj.....
Bilo mi je nemogoče kaj storiti in stopila sem k oknu, da bi videla ? katerem delu dvora sem bila. V svoje iznenadenje sem spoznala, da so bila okna"-obrnjena proti Amalienhofu in da so ravno nasproti bile cesaričine sobane, ki sem jih tako dobro poznala. Videla sem veliko uro in slišala ropot kočij, ki si drdra-le čez dvorišča sem in tja. ..
Nekaj časa sem opazovala živahni prizor, nato pa sem pogledala na uro—'deset minut je bilo že minulo.
Stopila sem k zrcalu ter si uravnala lase, ki mi jih je bil krokar nekolika razmršil, pri tem pa sem začu-la glasove vojaške godbe. Bila je ura menjavanja straže. Soba je bila neprijetno topla; slekla sem si jopič. Komaj pa 'se jo tozgodilo, je vstopil bratranec. Bil je sam.
Vsa prepadena s6m strmela v Rudolfa in sem mogla samo zajecljati....."Kje je Marija?"
Nasmejal se mi je, ne da bi se zmenil za moje vprašanje, ter je začel zaklepati v,sa vrata v sobi.
"Govori!" sem zavpila; "za božjo voljo, povej mi, kaj se je zgodilo! Rudolf, izjavi se."
(Dalje prih.)
JANUARY 14th, 1921.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.

iulllnilimhiiliiiiiliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiaiiiiiiiilii
POLOM
.....nHiifmmiHiimimMtn^iinu
MEHIH
(Dalje)
Ob tem spominu so pričele vse W deklice plakati in kričati, do-°'m je mati z brezumnimi vzmkhi pripovedovala podrobnosti njiho-Ve nesreče.
Videla sem goret statve kakor sve«nj suhih drv. . . Postelja in ^»tvoje vzplamenelo hitreje ♦»nminnrniiriii
kakor snop slame. . . In ura je tudi šla, da ura, ki nisem imela več časa, da bi jo odnesla na rokah."
'Strela božja!" je preklinjal mož, oči polne debelih solz, "kaj bo zdaj z nami?"
Da bi jih pomirila, jim je dejala Henrijeta z nekoliko drhtečim glasom samo to:
"Skupaj sta, obadva živa in zdrava, in vaše hčerke so pri vaju: čemu se pritožujeta?"
Nato jih je izpraševala, hoteča vedeti, kaj se godi v Bazeilles-u,
...................................................................o...........ni..........oihiiiiiiiin......limon*
ŠTELI STORILI SVOJO DOLŽNOST? |
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
^niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila
NE POZABITE
d«
jedilo najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v ,lrid,rem kl-aju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi
">"1011111
Podpisi prejemnikov dokažemo.
SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.
Dot ?roda')amo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim 0 mkom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in Pravljamo vse javne notarske posle.
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
NEMETH STATE BANK
IVAN NEMETH, Predsednik.
10 East 22nd Str. 1597 Second Ave.,
NEW YORK CITY, N. Y.
............minimumi
cjiiiiHiiiiiiijmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiirjiiiiiiiinMtjiiiiiiiiiiioiiiiii.................................
Prank J. Lausche slovenski odvetnik
cenJenemu občinstvu, da sem otvoril svo.io od čer Z c nI b,om uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG.
odvpf -v6/30 do 8- ^e na domu, 6"" ~ ~......
valca 0 - st.rok?. spadajoča dela.
odvetniško in zve-
od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v
. --------- a. Kadar rabite zanesljivega sveto-
ven&k»~- • - ali, drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo
r°jaka, ki bo točno in vestno izvršil _£H0NE — CENTRAL 710
vaša naročila. MAIN 2327

2dra	dr. l. e. siegelstein
Sft«3*^	k"™**1 kroničnih bolezni je naša specijaliteta.
u°t Permanent Bldg. Uradne » 0 8- zvečer,
746 Euclid ave. vogal E. 9th St. ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
■rS'ti rfSfi rSfl ^l^iJ ysii IlSlli iiSU* USii tisi! liSi3 USU lisi! *1JE1! UEIi tisi! usimsm USif lisi! ilEH USUI mE!! UŠLI! SiSi!/^ ■'iiieTiiWinariiTBIiitiliiiHni^
Tel- Main 2063	O. S. Cent. 1690 1
John L. MiKelicln
SLOVENSKI ODVETNIK »02 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA: 6l27 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. gj
llllllijjjj--iTEfi if»ti itSti itiffi ilSli ititi itEti itEti ititi itiSti il »ti! lilti i liti ilEti ITlti itEti il ■ (i Piti itŠti £
Wtiuaunmyiiiiiciiiniimiiiitair........................................................................................... ri cain murtficir
SLAD & HMELJ se prodaja
na debelo in drobno.	r
110 Home supply company c*
Be^hutt Ave. — Cleveland, O
'"""""""nniim 011' Prospect 2769— Iščemo zastopnika. „ ^ .............tj...............................................................................................................
Cenj
jenemu občinstvu v naznanje na izvanredno znižane cene:
^ki jopi« $5.00	en
Sfdaj po ..........................
sp. obleka (Fleece) $L50 '
PO ..... ................... I&C
0s«i Union Suits (Fleece) $3.00	Ci CfH
^aj p« ............. .....&1.5U
0i5ke flanelaste srajce $2.50	£4 OE
Jf^i p0 ............. .....
oske praznične srajce $2.50 C 4 OE MSedaj po ................ .....
oški klobuki $5.00	CO Eft
MSe<*aj po ...... .......
"°ske kape $2.00,	Afl
Msedaj p« .....................9B.UU
^oške obleke $35.00	£1 "7 Cfh
sedaj po ............. ......I .511
1 za dečke $1.75	"7C#*
lzdSefaj P0 ....................
^uje^moške ob,eke po meri, ^JgQ
belaj & močnik,
6205 ST. GLAIR AVENUE.
če sta videla njenega moža, in kakšna da je bila njena hiša, ko sta odhajala. Toda v drgetu njunega strahu so si odgovori nasprotovali. Ne, gospoda Weissa nista videla. Vendar! Ena izmed deklic je vzliknila, da ga je pač z veliko luknjo v sredi glave; in videla, in da je ležal na hodišču, oče jo je udaril, da bi molčala, rekoč, da gotovo laže. Kar se tiče hiše, je morala še stati, ko so oni bežali; spominjala sta se celo, da sta mimogrede videla vrata in okno skrbno zaprta, kakor da pod streho ni žive duše. Sicer pa so imeli Bavarci takrat samo še cerkveni trg in so morali osvajati u-lico za ulico, vasi, in hišo za hišo. Seveda, med tem je ležala pot, in ob tej uri je gorel gotovo že ves Bazeill es. In uboga človeka sta nadaljevala svojo povest o dogodkih, z negotovim primahavan-jem rok, ter polna groze vzbujala strašno sliko plamenečih streh, tekoče krvi in mrličev, ki so pokrivali zemljo.
''Tak kaj pa je z mojim možem?" je ponovila Henrijeta.
Nista ji odgovorila, le ihtela sta si v sklenjene roke. In ona je o-atala v krutem strahu, a ne da bi slabela; stala po koncu, in le njene ustnice so se gibale v drobnem trepetu. Kaj naj bi verjela? Koli-korkoli si je pravila, da se je dete motilo, vendar je videla soproga ležati s prestreljeno glavo preko ceste. Vrhu tega jo je vznemirjala zaklenjena hiša. Cemu to? Torej ga ni več tam? Od gotovosti, da je ubit, ji je hipoma zaledenelo srce. Toda nemara je bil samo ranjen. In želja, iti tja in biti tam, jo je zgrabila s tako neodoljivo močjo, da bi si bila še enkrat poizkusila napraviti prehod, če ne ti bili tisto minuto rogovi zatrobili : Naprej!
Mn ogo teh mladih vojakov je prihajalo iz Toulona, iz Rochefor-ta ali Bresta; bili so jedva izvež-bani in še nikoli niso streljali; a. že od današnjega jutro so se bili s hrabrostjo in stanovitnostjo starih bojevnikov. Oni, ki so tako slabo marširali iz Reirrisa v Mou-zon in so bili tako neokretni v ne-navajenih naporih, so kazali pred sovražnikom najboljšo disciplino, tratovsko združeni z vezmi dolžnosti in zatajevanja. Rogovom je bilo samo treba zaklicati, pa so se vračali v ogenj in ponavljali napad, vzlic srdu, ki so jim ga bila srca polna. Trikrat so jim bili obljubili v pomoč divizijo, ki pa ni prišla. Čutili so se zapuščene in žrtvovane.
Zivljenjte vseh so zahtevali od njih, ko so jih vodili nazaj proti Bazeillesu ki so ga bili že izpraznili. In oni so vedeli to, in so darovali svoje življenje brez ogorčenja, sklepaje vrste in zapuščaje drevesa, ki so jih zakrivala, da se vrnejo v točo krogel in granat.
Henrijeta je vzhodnila z globokim olajšanjem. Torej vendar že enkrat marširajo! Sledila jim, v nadi, da pride z njimi v Bazeilles, piipravljena bežati, če bi oni bežali. A že so se ustavili iznova. Zdaj je deževalo svinca,! in za tiovo zavzetje Bazeilles-a se je bližala nujnost, pribojevati sleherni meter ceste, vzeti zaporedoma vse uličice, hiše in vrtove na levi in na desni. Prve vrste so bilo ot-vorile ogenj; napredovali so le še sunkoma, ker so najmanjše zapreke povzročale izgubo dolgih minut. Ce bi ostala tako zadaj in čakala zmage, ni mogla nikdar do cilja. Odločila se je ter krenila na desnc^ med dvema živima mejama, po stezi, ki se je spuščala proti travnikom.
Henrijetina namera je bila zdaj da bi dospela v Bazeiles po širokih travnikih, ki leže ob bregu Meuse, dasi se sama ni prav ja3no zavedala, kaj hoče. Naenkrat pa je obstala na bregu manjnega jezera, ki je je od te strani zaprlo pot. Bilo je ozemlje, poplavljeno z vodo in izpremenjeno v obram-kno jezero, ki ona ni mislila nanj. Za trfcnotek se je hotela obrniti nazaj. Nato, z nevarnostjo, da izgubi obuvalo, je nadaljevala pot ob bregu po namočeni travi, kjer
se je vgrezala do gležnjev. Kakih motrila je neznana človeka, ko
sta šla skozi
njeno hišo, in jima ni rekla besede, in tudi ta dva je nista nagovorila. In že sta stopila na drugi strani v uličico, koder sta mogla nekaj časa naprej. Nato so se pojavile zopet druge tež-koče, in tako je šlo skoraj cel kilometer daleč: zidovi, ki sta jih morala preskočiti, žive meje, ki sta jih morala preplezati, bližnjice skozi vrata vozaren in okna stano vanj, kakor je pač velela pot, ki sta jo morala ubirati. Psi so lajali nad njima, in kmalu bi jih bila podrla krava, ki je bežala v divjem galopu. Vendar pa sta se morala bližati cilju: vonj požara jima je prihajal naproti, veliki rdečkasti oblaki dima so liki lahka, plapolajoča žalna tenčica vsako minuto zastirali solnce.
Naenkrat pa je deček obstal ter se postavil pred Henrijeto:
"Dajte no, povejte, gospa, — 'tam pa grste pravzaprav?"
"Saj vidiš, v Bazeilles grem."
On je požvižgal ter se zasmejal s svojim ostrim smehom nepridiprava, ki je ušel iz šole ter si napravil zabaven dan.
"V Bazeilles? Ah, ne, to ni zame. . . Jaz pojdem kam arugam. °rav lep adijol"
Zavrtel Se je na petah in odšel, kakor je bil prišel, ne da bi moil a ona izvedeti, odkod ali kam. Našla ga je bila v jami, izgubila je za vogalom, in nikoli več ji ?a ni bilo usojeno videti.
Ko je ostala sama, je navdalo Henrijeto čudno čuvstvo strahu. Varstva ji res da ni mogel dati, libki otrok, ki je hodil z njo; to-Ja omamljal jo je s svojim čebljanjem. Zdaj je trepetala, ona, -.i je bila tako pogumne narave. Granate niso več padale; Nemci >o bili nehali streljati na Bazeilles, očividno v strahu ,da zadenejo svojce, ki so bili zdaj gospo-larji vasi. Toda že nekaj minut je ?lišala žvižganje krogel, tisto bren Sanje velikih muh, o katerem so i bili pravili in ki ga je zdaj spo-r.nala. V daljavi je besnela takšna '.menšnja vsakovrstnega divjanja, la se v tem ljutem trušču niti ni slišalo prasketanje pušk. Ko je zavila okrog vogala neke hiše, ji je idaril v uho medel šum iz^ajbliž-e bližine: rušenje ometa, ki jo je primoralo, da je obstala. Krogla e bila odbila kos pročelja, in Henrijeta je vsa prebledela. Nato, še preden se je vprašala, ali bo :mela pogum nadaljevati pot, jo ;e zazdelo po čelu, kakor udarec s kladivom, da se je omamljena zgrudila na kolena. Druga krogla, ki je odletela, jo je nekoliko o-orasnila pod levo obrvjo, a ji ni pustila hujšega, nego debelo bunko. Dvignila je roke do čela in ko iih je pogledala, so bile rdeče od krvi. A čutila je pod prsti, da je lobanja še trda in nepoškodovana; in da se osrči, je ponovila gla sno:
"To ni nič, to ni nič. . . Ne, nič se ne bojim, nič se ne bojim!"
Res je bilo tako, vstala je hodila odslej med kroglami : brezskrbnostjo bitja, ki je izloče no iz sebe samega in žrtvuje svoje življenje, ne da bi zdaj še kaj premišljevalo in preudarjalo. Niti ve rovati in skušala več, hodila je vsa pokoncu, z dvignjeno glavo, spe-šeča korak le v želji, da pride na cilj. Krogle so se lomile okoli nje 'pač dvajsetkrat je malo manjkalo, da ni bila ubita, in videlo se je, da sama ne ve za to. Nnjena
sto metrov daleč je šlo tako; nato je zadela od zid nekega vrta; tla so bila strma, in voda, skoraj dva metra globoka, je pljuskala ob steno. Tu je bilo nemogoče hoditi. Njene drobne pesti so se stisnile, in vso svojo moč je morala napeti, da se ni spustila v jok. Po prvi osuplosti je krenila okrog zidu in našla uličico, ki je vodila med redko nasejanimi hišami.— Zdaj je menila, da je rešena, kajti poznala je ta labirint, to štreno zapletanih steza, ki pa so pri vsi 3Voji zmešanosti vodile v vas.
Ali tukaj so padale granate. — Henrijeta je obstala odrevenela, smrtnobleda sredi glušečega, strašnega poka, ki jo je ogrnil s svojih viharnim puhom. Granata se ;e bila razpočila par metrov pred ijo. Obrnila je glavo ter se vprašujoče ozrla po višinah levega o-brežja, kjer se je dvigal dim nem-ikih baterij.
Položaj ji je postal jasen, in :daj je nadaljevala pot, oči uprte / obzorje in oziraje se po grana-ah, da se jim izogne. Blazno drz-lost njenega teka se je družila z /eliko hladnokrvnostjo, z vsem istim hrabrim mirom, ki ga je bi-!a sposobna njena dobra gospo-lijska dušica Ustreljena ni ma-ala biti, hotela je najti svojega •noža, imeti ga zopet in živeti z ljim še srečno življenje. Granate liso odnehale, ona pa je tekla ob lidovju, skrivala se za vogelnimi kamni in porabljala vsako najmanjše zakritje. Takrat pa se je odprl kos nezakritega sveta, kos poti, ki je bila že posuta z drobci granat; Henrijeta je čakala v ko-'u za nekakšno uto, ko je zapazi-'a pred seboj na robu neke luknje -adovedno otroško glavo, ki se je ozirala naokoli. Bil je majhen bo-•onog deček, oblečen v samo sraj-"o in razcapane hlače, postopač, ki ga je bitka zabavala. Njegove drobne črne oči so se svetile in ob silehernem poku je zavriskal od /eselja.
"Oh, kako so smešni. .Ne ganite se, tam leti še ena!. .Bum! Ali je prdnila!. .Ne ganite se, ne ganite se!"
Pred vsako kroglo se je umaknil v luknjo, pokazal se iznova, dvignil svojo posmehljivo glavo 'n s^ zopet potuhnil.
Henrijeta je zdaj zapazila, da prihajajo granate z Liry-a, d očim "treljajo baterije v Pont-Maugis-i in Noyers-u samo še na Ba-lan. Ob vsakem strelu je iisto jasno videla dim; kmalu nato je sli šala žvižg, ki je sledil vsakemu poku. Po vsem videzu je bil na-r,tal majhen odmor, kajti rahli o-blački so se polagoma razkropili.
"Gotovo se krepčajo!" je krik nil mali. ''Brž, brž, dajte mi roko, da se izgubiva!"
Prijel jo je za roko ter jo pri-3ilil, da je šla za njim; in obadva sta predirjala odprti prostor, rlrug ob' drugem, s sključenim hr-3tom. Na koncu sta se skrila za neki kozelc, in ko sta se okrenila, ?ta zopet zagledala granato; padla je naravnost na uto, na tisti raj, kjer sta pravkar še stala. Polom je bil strašen, uta se je porušila.	' Deček, ki se mu je zdelo to zelo smešno, je naenkrat zaplesal v norem veselju.
"Bravo! To je čepinj!. . . Kaj ne, čas je bil pa vendarle!"
Toda Henrijeta je že drugič naletela na neprekoračljivo zapreko: vrtno lidovje, in nobene po- lahkotna urnost in tiha ženska ti. Njen mali tovariš se je smejal {spretnost ji je kar nekako poma-
gela biti v nevarnosti tako drobna in gibčna, da ji je uhajala. Naposled je bila v Bazeilles-\j in je prekoračila deteljno njivo, da dosp«
Domačo zabavo
—katero priredi —
Pev. Dr. "Jadran"
v Kimčičevi dvorani v Collinwood, 0. V NEDELJO 16. JANUARJA, 1921
začetek veselice točno ob 7. uri zvečer
Vstopnina za osebo 50c
Tem potom se vabi vse zavedne Slovence in Slovenke z Collinwooda in okolice, da se udeleže kar najbolj mogoče v velikem številu. Na programu bode več pevskih očk, katere Vas bodo gotovo zanimale. Imamo pa še nekaj posebnega za isti večer, kar pa ostane tajnost; vsakogar je toraj dolžnost, da se udeleži in prepriča sam osebno. Za vesele poskočnice Vas bode kratkočasila domača godba ped vodstvom g. Spehka iz Clevelanda.
in
kakor prej, meneč da že prideta čez samo če v resnici hočeta. Splezal je na vogal nekega zidu in pomagal še nji, da se je povzpela na vrh.
Z enim skokom sta stala v zelenjavnem vrtu med fižolovimi in grahovimi prekljami; kroginkrog so bili plotovi. Da prideta na prosto, sta morala iti skozi niz.ko vrtnarsko hišico, vižgaje in mahaje z rokami je šel deček naprej; nič ga hi presenečalo. Odsunil je vrata in je bil v sobi; odondot je prišel v drugo, kjer je bila stara ženska, nedvomno edina cluša, ki je ostala tu. Stala je pri mizi, topih oči;
na cesto, v glavno ulico, ki del vas na dvoje. Ka je že zavila van jo, je spoznala dvesto korakox dalje svojo hišo, ki je gorela, nt da bi se v jasnem solncu videli plameni; streha je bila že napo porušena, in okna so bruhala gost črn dim. Takrat jo je zagrabilo kakor burja, in brez sape je ste kla do nje....
Weiss je bil tukaj že od osmih zaprt in ločen od čet, ki so se u mikale. Takoj nato je postala vr
iiiiirinSn^niniTitiiWins^
vabilo
— na—
toraj na svidenje v nedeljo zvečer.
Pev. Dr. "JADRAN"
IIIMIIII»IIIIMiMiailllMtlllWltll«IIIIMIIIIBIIIiailll»llll»IIIIWIII»lUllBlitWlttmi»H»IIIIWIUJill>URIUIWII»<»llll«)lll«ltlMII
I rrmti iirSTi irSiTi fi 5Ti iT£Ti i tluTi ■ rSTT rHuli rfoil i iT^I i iTHTi JTSTi iTHri rr^fT5TUT^ nWH iT£T» itETJ iT^ rTSTTiifirri rHTi iinoT; rtTSTi aTTFi
nitev v Sedan, nemogoča, kajti Bavarci so preplavili Montivillier-ski park in odrezali pot. Bil je sam, s puško in s patronami, ki so mu ostale, ko je zapazil pred svo-jirfii vrati devetorico vojakov, zaostalih kakor on, ločenih od tovarišev in iščočih zavetja, da vsaj drago prodajo svojo kožo. Naglo jim je hitel odpirat in odtlej je imela njegova hiša posadko, stotnika, korporala in osem vojakov, ti so bili vsi polni gneva in srdito odločeni, da se ne vdado.
"Kaj, Laurent, vi ste poleg!" e vzkliknil Weiss, presenečen, da vidi med njimi velikega suhega anta, ki je držal puško, pobrano pač od strani kakega mrliča.
Laurent, oblečen v hlače in jopič iz sinjega platna, star kakih rideset let, je bil v soseščini vrtnarski pomočnik; nedavno mu je bila huda vročica vzela mater in ženo.
"Zakaj pa ne bi bil poleg?" e odgovoril. Saj nimam nič razen svoje kože, in tisto pa že lahko dam... In potem, veste, mi \ gaj a, ker namreč ne streljam slabo, in ker mi je zabava, da z vsakim strelom položim enega teh fa-otov!"
Stotnik in korporal sta že ogledovalo hišo. Iz pritličja ni bilo če-ia opraviti; zadovoljili so se s tem, da so pomaknili pohištvo proti vratom in oknom, ter jih zabarikadili kar najbolj trdno. O-brambo so nato pripravili v treh malih sobah prvega nadstropja in v podstrešju, pri čemur so pohva-'ili priprave, ki jih je bil že Weiss ;zvršil; žimnice so zakrivale oknih presledkih zarezane v deščice na oknih. Ko se je stotnik osmelil ikloniti na prosto, da razgleda o-kolico, je slišal kričanje in jok o-troka.
"Kaj pa je to?" je vprašal. Takrat je Weiss v duhu zopet zagledal malega bolnika Charlesa
v sosednji bavarnici, kako je ležal na beli postelji, obraz rdeč od vročice, prosil pijače in klical ma|er, ki je ležala z zdrobljeno glavo na tlaku in mu ni mogla več odgovoriti. Ob spominu na to sliko je bolestno zamahnil in odgovoril :
"Ubogi otrok, ki mu je granata ubila mater in ki plaka tam, v sosednji hiši."
"Strelja božja!" je zamrmral Lourent, "drago bodo plačali vse to!"
Doslej so se zarivale v pročelje hiše le še izgubljene krogle. Weiss in stotnik, v spremstvu vrtnarskega pomočnika in dveh vojakov,
sta bila šla na podstrešje; od tod je bila laglje nadzorovati cesto. Videla sta jo poševno tja do Cerkvenega trga. Ta trg je bil zdaj v oblasta bavarcev; a vedno so se le z največjim trudom in s skrajno opreznostjo pomikali naprej. Na vogalu neke uličice jih je peščica infanteristov že skoraj četrt ure držala v šahu, s tako trdovratnim ognjem, da so mrtvi padali na kupe. Nato so se morali polastiti hiše na drugem vogalu, preden so mogli mimo. Trenotkoma se je v dimu pokazala ženska s puško ob licu, ki je streljala skozi eno izmed oken. Bila je hiša nekega peka, in v nji pozabljeni vojaki, združeni z domačini; in ko je bila vzeta, se je začulo kričanje, strašen dren j se je privalil do nasprotnega zidu, val, v katerem se je pokazalo žensko krilo, moška suknja in razmršeni beli lasje; nato je zarjul ogenj peloto-na in kri je brizgnila visoko p« steni. Nemci so bili neizprosni: kdorkoli jim je padel v pest z o-rožjem v roki, a se ni prišteval vojskujočim se armadam, je bil takoj ustreljen, kot kriv, da se je izobčil iz mednarodnega prava. Spričo srdite obrambe vasi je njih jeza še naraščala, in strašne izgube, ki so jih trpeli skoraj že pet ur, so jih silile do krutih u-krepov. V pouličnih jarkih je tekla kri, mrtvi so zapirali cesto, in posamezni vogali so bili le še klavnice, odkoder se je slišalo grgranje. Nato so jih videli metati gorečo slamo v sleherno hišo, ki so se je polastili v krvavem boju; drugi so tekali z bakljami, zopet drugi—polivali stene s petrole-jen in kmalu so bile cele ulice v ognju. Bazeilles je plamenel.
V sredi vasi je stala le še Weis-sova hiša, ki je s svojimi zaprtimi naoknicami ohranjevala preteči obraz trdnjave, trdno odločene, da se ne vda.
"Pozor! So že tu!"
s (Dalje prih.)
Oglašujte v "Enakopravnosti J"
List Enakopravnost je pričel izka-jati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed aitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je sto-« ril že mnogo ?;a vas, da za vas, ki čitate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list?
!" ! ! """ "" !  ""  7 !!" ! U  ""
U5555555555555555555555555555555555555
Stran 4.
T --
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY "14th, 1921.
Lokalne novice.
— Na nekem samotnem kraju na zapadni 17. cesti je bil izvršen v sredo zvečer predrzen napad na enoindvajsetletno go-spico Lilian Whyte. Dekle se je vračalo od dela in je ibilo že blizu doma, ko začuje za seboj nagle korake. V nekakem strahu, ker 'je bilo že precej mračno, je tuidi ona pospešila korake, toda pri tem so jo ovirala drseča tla. Tedaj jo neznanec zgrabi in jo skuša potisniti raz ceste. Ker 'se je ona zoperstav-ljala, ji je potisnil revolver na prsa in zahteval, da mu izroči denarnico. Tudi tega Lilian ni hotela ubogati, ali vsled ponovne grožnje mu je hočeš, nočeš izročila $10 in dve denarni nakaznici. Med napadom je Lilian večkrat zakričala na pomoč. Klicev najbrže ni nihče slišal in ropar je nemoteno opravil svoj posel. Dekličina mati je takoj, ko je prišla hči domov, naznanila slučaj policiji. Gdč. Whyte stanuje na 1617 Buhrer Ave.— Banditi so bili aktivni tuidi v drugih delih mesta. Wilsona Geigerja so napadli v njegovi lekarni na 14728 Leka Shore Blvd. ob pol enajst i uri zvečer trije oboroženi moški. Dva sta mu nastavila revolverja v obraz ga vrgla vznak ter mu prebrskala žepe in register, tretji pa je pazil. Dobili so $125 in uro vredno $10.
—V neki hiši na 12007 Beu-lah Ave. so našle zdravstvene oblasti devet oseb obolelih za koze. Vsi so črnci in odpeljalo se jih je nemudoma v Warrens-ville bolnišnico, da se prepreči razširjenje bolezni.
nik družbe pravi, da akoravno bi se do tedaj ne prišlo do sporazuma, se ne bo mestu odvzelo plina, namignil pa je, da po omenjenem dnevu nimajo druž-bine plinovne cevi nikake pravice še biti v Olevelandskih cestah.
• Poročna dovoljenja so dobili včeraj: Gregor Bandek, 1301 E. 55th St. in Ana Podlo-gar, 6700 Schafer ave.; Avgust Kaplan, 15930 Saranac rd. in Alojzija Babič, 5924 Saranac Rd.; Jos. Pernašek, 15930 Saranac rd. in Terezija Čevan, 15924 Saranac rd. Bilo srečno.
— Med stavebnimi delodajalci in med unijskimi stavbenimi delavci se je vnel precejšen boj glede plač. Delodajalci hočejo odtrgati plače 32.000 delavcem, ki pa energično stojijo na svojem stališču, da se preje ne u-dajo, dokler se cene živežu v resnici ne znižajo, Kot posledica so se že podali na stavko steklarji in za njimi stoji unija ako potreba tudi s finančno podporo. Steklarje se je doslej plačalo po 92c na uro, sedaj pa 3e jim je ponudilo 75c. S tem je ovirano delo pri gradnji nove Miles Standish šole in če se bo štrajkarje skušalo otralšiti s stavkolomilci, bodo sledili steklarjem še drugi delavci. Seveda štrajk se bo skušalo poravnati mirnim potom in sestavljen je že odbor sedmih mož od vsake strani, od delodajalcev sedem in od unije sedem, da se doseže sporazum.
CUNARD LINE.
LADJA CARONIA
odplove 15. januarja
20.000 ton, proti TRSTU do NAPELJ
Cena tretjemu razredu v Trst preko Napelj. .$104.50 Dodatno še $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu.
ODPRAVA DENARJA V SOV-JETSKI RUSIJI.
« • je tedui onesvestil in se zave- (Nadaljevanje iz 2. strani.) de1 šele v bolnici.	j odgovoril, "da delajo v pravem
Dol^it .•..'■> so bili dnevi, ki revolucionarnem smislu in du-•'•h je prebil naš junak prikovan hu le' oni, ki spoznajo da etap in na postelja. A njegova kr.;pka na- ^kompromisov ne ustvarjamo mi, iava je slednjič premagala naj-!ampak jih ustvarja zgodovinski hu;i<\ .-ohigoma jfc zar> • z jpr• j razvoj, in da je zato dovolj, če gibali z n•• o .n zdravr.ik; so mu |se etape in kompromisi spozna-dajali najboljše upanje.
Pa žalibog zadel ga je kmalu drug udarec, ki je bil strašnejši, kakor če bi mu sovražnik pre-
— Pogajanja med mestom in
plinovno družbo, glede nove cene plinu še sedaj niso končana in zna se zgoditi da se bomo greli v marcu in aprilu kar zastonj. Šestega februarja poteče pogodba med mestom in East Ohio plinovno družbo. Predsed-
Manica Komanova:
ROZE VSTAJENJA.
Narednik Valentin Tratnik, mož sed;m.n.vtiridesetih let, je ležal ranje.i v rezervni bolnici, ne daleč od du"'jskega rrerta. So-v< žna krogija mu je poctfla levo ii'go tik pod Volenom Kako je {■i&vzaprav oilo tisti Uiodni treni.'ek, tep.i* niti sam pra r ne ve, k'o. j ti vsied prevelike izgube krvi
ce
strelil obe nogi.
Vodstvo dotične bolnice je namreč že pred mesecem prejelo tužno vest, da je padel junaške smrti Tratnikov devetnajstletni sin Miljutin, praporščak pri nekem domobranskem polku, toda je skrbno pazilo, naznaniti to ža: lostno novico Tratniku prej, dokler ni bil trden dovolj, sprejeti toliki udarec. Pred kratkim mu je zdravnik s previdnimi besedami polagoma razložil vse.
Junaški mož, ki se je v najhuj ših naskokih boril kot neustrašen lev, ki niti med mukepolno operacijo ni dal najmanjšega glasu od sebe, se je razjokal kakor petleten otrok. In tudi zdravnik se je obrnil vstran, da bi prikril solzo, ki mu je pripolzela po zagorelem licu in se izgubila v goati, že nekoliko osiveli bradi.
Tratnika\. je zadelo sinova izguba v gloBočino ljubečega očetovega srca. Ni sicer tožil in jadi-
jo kot taki, pri tem pa ne iz-greši končnega cilja vsega raz rednega proletarskega boja, iz oči namreč, odprava razredov.
Ta Engelsov odgovor in nauk naj si zapomni tudi naš slo venski proletariat in potem ne bo nasedal praznim "revolucionarnim" avanturistom.
Za nas mora pomeniti stvar ni in kritično utemeljeni nauk Engelsov nekaj več kakor kričanje onih, ki se z revolucijo samo igračkajo.
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
CLEVELAND, OHIO.
i 6418 ST. CLAIR AVE.
LSI
En
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
usi
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
1
11 |
jl
koval, toda njegovo bledo in vedno otožnejše lice je pričalo dovolj jasno, da so duševne boleči ne mnogo hujše od telesnih.
Nekega izredno lepega solnčne-ga popoldneva stopi v oddelek kjer je ležal Tratnik, postrežnica držeč v rokah poln pladenj rude-če pobarvanih pirhov.
"No, otroci moji," pravi šal-ljivo, "saj menda še niti ne veste da bo jutri Velika nedelja. Sedaj boste že vedeli, kajne, ko dobite pirhe."
Po teh besedah začne deliti pirhe med ranjence. Tudi Tratnik je dobil svoj del in se prijazno za hvalil.
Med ranjenci je zavladalo ži vahno razpoloženje. Veselo izne nadeni velikonočnega daru so za čeli gostoleti med seboj prav ka kor otroci.
Tratnik se je dvignil, podprl si hrbet z blazinami in se ozrl skozi okna tja v božjo solnčno naravo. Ni se zmenil za razgovore vzrado-ščenih tovarišev: njegove misli so hitele nazaj v že davno minule ča-
Zivo se je spominjal, kako je še kot šestletni fantiček stopal poleg svoje pokojne matere, ne-soč v cerkev butaro, olepšano s pirhi, jabolki in pomarančami. — Doma pa so ga nestrpno pričakovali bratci in sestrice, dobro ve-doč, da bo oče ves blagoslov, pod katerim se je šibila butara, razdelil med nje. In potem se je pričelo vadlanje in trkanje s pirhi, ki je trajalo, dokler in ves blagoslov izginil v njegovih želodčkih.
Pred dušo so stopili Tratniku dogodki velike sobote. Kot čvrst in postaven fant je užival vedno čast, da nosi pri velikonočni procesiji cerkveno bandero. Držeč se ravno kot sveča je stopal ponosno v svesti si, da ga skrivaj opazuje oko marsikaterega cvetočega dekleta.
In pozneje, ko je postal oče, je na svojih otrocih opažal vso srečo, katero je nekdaj okušal sam in z njimi vred je nanovo preživljal svojo solnčno mladost.
A sedaj je vse minilo, minilo!
Solnčni žarek je pokukal skozi okno in posijal Tratniku v obraz.
"Oj ti ljuba narava," je vzdih-nil polglasno, 'le ti si še, kot si bila. Le ti edina brez ozira na velike in strašne dogodke sedanjega časa slaviš v velesoljstvu svoje ča-stiltljivo vstajenje, dočim mi klonemo k tlom in oropani vseh plemenitejših čustev bijemo ljuti boj za življenje in obstanek.	« ,
(Nadaljevanje)
Moskva, Rusija, Nov. 1920.— Po poročilu pisca teh vrstic je sklenil svet ljudskih komisarjev, da naloži finančnemu komisarija-tu, da tekom enega meseca predloži svetu ljudskih komisarjev točno izdelane dekrete o odpravi plačevanja za vse življenjske potrebščine, ki se izdajajo od pre-skbovalnega komisarijata delavcem, nastavljencem in njihovim družinam ali pa na karte prve in druge kategorije, nadalje o odpravi najemnice za delavce, na-stavljence in njihove družine, ki stanujejo v državnih in mestnih lišah in slednjič o odpravi plačevanja kuriva vsake vrste, ki se izdaja delavcem, nastavljencem in zavodom po načrtih glavne uprave za kurivo, za plin, elektriko, telefone, vodovod, kanalizacijo i. t. d. Istočasno se je pri svetu judskih komisarjev obrazovala comisija, ki ima nalogo, da tekom enega meseca izdela vprašanje popolnega anuliranja denarnih o-peracij (med temi tudi takoime-novane bančne operacije), kakor tudi v medsebojnem prometu produkcijskih podjetij in institucij sovjetov.
Na ta način bo mogoče že ob obletnici revolucije od I. 1917, na vsak način pa ne kasneje kakor 1. januarja uresničeno to novo in o-snovno veliko izboljšanje organizacije življenskih vrednost. Istočasno stopa s 1. januarjem v veljavo tudi druga odredba od sveta ljudskih komisarjev 24. avgusta potrjena odprava plačevanja voznin po železnicah za vse blago in skoro za vse potnike (n. pr. za delavce in nastavljence, ki gredo na dopust, na delo, šole, kongrese, se udeležujejo izletov strokovnih organizacij itd.)
V jubilejskem članku "Pravde,' ki je izšel ob lanski obletnici oktoberske revolucije, se je po vdarjailo, da bo delo tretjega leta že pripravljalo možnost vidne spremembe življenskega načina ljudstva na polju nepremičnih vsakdanjih življenskih odnošajev, če je bilo prvo leto sovjetske o-blasti posvečeno v glavnem zu nanji, telesni okupaciji tovarn, delavnic itd. in če je drugo leto posvečeno ureditvi notranjega a-parata uprave in vodstva gospo darskega življenja. In sedaj se u dejstvuje pred nami polagoma— uničenje moči denarja, uničenje denarja samega.
Začetek je bil majhen. Prvič se je v konkretni obliki zasnovalo to vprašanje od mestnega sveta moskovske organizacije naše stranke, ki je enoglasno sprejel poročilo pisca teh vrstic, ki je smatral za nujno, da se takoj odpravi plačevanje za preskrbo otrok, za o-bleko dalevcev, za stanovanje in za kruh. Izkazalo se je vendar, da psihološki pogoji za tako odredbo v tistem času še niso bili dani in uresničenje te se je izpolnjevalo deloma in polagoma. Aprila je bil izdan dekret o brezplačnem preskrbovanju otrok, toda samo za življenska sredstva in do 14. leta in samo v lačnih pokrajinah. (Kasneje se je starost polagoma zvišala do 16 leta, za učence se je pridalo brezplačno oblačilo in področje brezplačnega razdeljevanja se je povečalo, pričelo se je izdajanje po -30 aršinov sukna za vsako novorojeno dete.) Po kratkem času se je pričelo brezplačno razdeljevanje specijalnih kakor tudi "produkcijskih" oblek, kar je polagoma prišlo na vse delavce in se je tudi milo brezplačno izdajalo. Med tem so se odpravile poštne pristojbine za navadna pisma. Delna sprememba dnine v naturne primi je ni bila manjhnega pomena, kar je postalo osnove razdeljevalne politike ruske socijalistične federativne republike. Sele sedaj se te odred-
MALI OGLASI

GRAMOFONI
SO
zelo dobrega in trpežnecra izdelka, in vam dajo mnogo veselja in zabave; ne le o božiču temveč vsak čas. poleti aH po zimi.
Cleveland Electric Phonograph & Machine Co. 1745 EAST 12th STR.
®	i—i -- i=i a i
IŠČE SE SLOVENKA
za opravljanje domačih opravil in za oskrbo treh otrok. Plača $30 na mesec, hrana in stanovanje. Zglasiti se je v našem uradu.
Mohar & Oblak,
9206 Superior Ave.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete
dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R
IŠČE SE SLOVENSKO DEKLE za kuhinjska opravila pri mali družini. Zglasi naj se na 4706 St-Clair Ave.
___0}
Proda se grocerija in mesnica
z dovoljenjem za 5 let. Prodi se prav poceni radi odhoda v stari kraj. Več se poizve v u-redništvu tega lista. (324)
ŽIVI PRAŠIČI NAPRODAJ!
Prodajam tolste prašiče ^ kdor želi napraviti domače klo* base naj se zglasi takoj pri
JIM ROBICH E. Goller Ave., Euclid, Ohio
IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izo brazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela:
Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00.
Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c.
Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c.
Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25.
V močvirju velemesta. 50c.
Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov.
AMERIŠKO . JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Avtomobil, že nekoliko rabljen, pa je dobrega izdelka, je mnogo bo* ljši kot pa nov avtomobil slabega >*' delka. Vtseli me naznaniti, da bol" držal popolno zalogo rabljenih av-tomobilov in se vam priporočam, i
Glejte sledeče izrednosti: 1918 Ford Sedan ........... $50*
1917	Hudson Touring ....... $90*
1918	Oakland Roadster ..... $7«'
1917 Overland Roadster ____ S^
1919	Scripps-Booth ......... $95'
1920	Columbia ............. $155'
1920 Chevrolet ............. $55'
1920 Scripps-Booth ......... $13»'
Prodajam tydi na odplačila. . Rosedale 5300 — Princeton 1168^;
be iz popolnjujejo z najnov. od-
Bargm^®"?-'' %
, _r _	veljavne. Kmalu bodo delavci
DOMA V COLLINWOODU. ,	„ ,,. ,. , ,	.. , , .
.■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■denar upotrebljavali je za kupo- knjigah zgodovine.
vanje naj trgu od verižnikov— v kolikor še ta trg obstoja.
Potom vojsk in bojev v zadnjem letu uspela združitev vseh delov Rusije (Sibirija, Turkestan, Kavkaz, Ukrajina) mora pospešiti uničenje kupovanja pri verižni-kih. Mi dobivamo bombaž in kurivo iz mejnih pokrajin, ki so bile prej odrezane od nas. Centrum je imel 1. oktobra že sedemkrat več bombaža kakor 1. januarja 1920. Tovarne delujejo in v enem letu bo za kmete boljše, če bodo svoje produkte zamenjavali za manufakturo, kakor pa da jih skrivajo za verižnike, ki kupo-jejo s papirnatim denarjem. Ce bo država razpolagala z veliko množino življenskih sredstev in izdelkov, bo veriženje izginilo, ker ga ne bo nihče potreboval.
Težko je v eni potezi oceniti ves pomen počasnega izumiranja denarja za javno vzgojo, za splo. šno psihologijo povprečnega človeka. Ze od nekdaj je človek navajen misliti na denar kakor tudi
na samo ob sebi razumljivo podporo življenskih odnosov, ki jih skoro že narava sama podaja, že
v svetem pismu je na večih straneh omenjeno tisto znamenito zlato tele. In sedaj sedaj po prvih letih organizatoričnih naporov zmagovitega proletarijata, se rušijo tisočletni stebri blagovnega gospodarstva kakor papirnate hiše. Ce je to ustvarjajoča sila novega reda celo v prvi natežji pe-rijodi njegovega obstoja, se bo izboljšanje vedno bolj pospeševalo. Ko bodo naši otroci odrast-li, se bodo denarja samo spominjali, naši vnuki pa ga bodo poznali po pestrih slikah v učnih
BLAZ GODEC
6303 GLASS AVE.
BHHMHHHMMUMHHl*'
KUPITE DELNICE SLOV.DB1, DOMA V COLLINWOODU-
I
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se ved^ obrnite na
D. STAKICH & J. KRAli 15813 WATERLOO RD.
■■i'
FRANK PIRC
5911 ST. CLAIR AVE. Slovenski sedlar.
Vam popravim zofe, stole, tomobilske strehe, denarnice raznovrstne plahte in marsik* kar potrebujete čevljarji ^ dom. Se priporočam vsem f jakom.
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačah
v	gotovini takoj .Simon, zanefltf
vi	prekupčevalec, soba 216 L& noxBldg.,, drugo nadatropi5 Vzemite vzpejačo. Vogal d ta cesta in Eucli dave.. nad S** ger Sewing Machine Co. O&V to do 6. ure zvečer. *
(SteXsXiXsXsXs^
--rrrr^i
Tel. Central 2373 R.
Gramofonsk e Plošče
zahtevajte novi cenik

Ustavite se pri te) uri ie ■te ne pravem prostoru
Velika
zaloga
ur in zlatnine.
Wm. Sitter
1805 ST. CLAl* AVENUB
Cleveland, O.

9123485348532348010200010002010002009001010201020200010001000002000102010200010001020002000201020001020001000002000102
55555555555555555555555555555555555Y555555555555555555555 Q5