31. štev. V Ljubljani, dne 30. julija 1910. Leto II. Napredno kmetsko glasilo. bhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5, 1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Narolnina in oglasi se naj pošiljajo npravniStvn Jot. Dona" v Ljubljani. Razpust c. kr. kmetijske družbe kranjske? Zadnji občni zbor kranjske kmetijske družbe se je vršil lansko leto začetkom julija. Takrat so nagnali klerikalci v ljubljanski »Mestni dom« svoje največje pretepače poleg duhovnikov in mežnarjev. Predsednik P o v š e in njegov prijatelj dr. Lampe pa sta vprizorila pretep tako, da je vladni zastopnik končno vendarle odredil, da se zaključi občni zbor. Lani se ni več vršil občni zbor in letos ga tudi se ni bilo. Zatrjuje se, da ga sploh ne bo. 0(1 lanskega leta do zadnjega časa se je v kmetijski družbi sami veliko izpremenilo. deželni odbor in klerikalna gospodarska »Zveza« je prevzela od nje prirejanje predavanj, nakupovanje bikov, prašičev in še mnogo drugih poslov. Predsednik kmetijske družbe, P o v š e , zasluži, da bi ga kmetje s tega odgovornega mesta napodili s cepci; kajti kar predseduje on, uničuje družbo in vse delovanje zavira na korist klerikalnim organizacijam. Klerikalcem se že od nekdaj cede sline Po kmetijski družbi. Opetovano so jo že Naskočili na občnih zborih, hoteč jo dobiti Popolnoma v svoje roke. Ker se jim to poštenim potom ni posrečilo, izmislili so si Sedaj nečuveno lumparijo, po kateri ho- v . cejo priti do ogromnega pi^emoženja, ki so Ka znesli skupaj naši marljivi in napredni kmetje. Klerikalci hočejo namreč c. kr. kmetijsko družbo razpustiti. Pridobili so zase deželno vlado. Najprvo hočejo ustano-viti v področju deželnega odbora deželni kulturni svet. Ko je ta ustanovljen, pa bo vlada razpustila c. kr. kmetijsko družbo. ^«d pol milijona kron, ki znaša premoženje glavne družbe in še veliko premoženje Posameznih podružnic, bo država odvzela dala deželnemu kulturnemu svetu. Klerikalci imajo že ves načrt do zadaje podrobnosti izdelan in tudi računajo s tem, kako bodo razsipali denar, ki ga je ubogi kmet v potu svojega obraza zbral tekom poldrugega stoletja kmetijski družbi. Vsi upi, vse nade, ki smo jih stavili na lepo uspevajočo kmetijsko družbo, splavajo po vodi. Vse je uničeno in naš kmet,bo gledal na kmetijsko družbo kakor na žitno polje, ki ga je uničila toča, ali na vinske gorice, ki jih je požgala slana. Ko poročamo rojakom to žalostno vest, jih poživljamo, da se pripi-avljajo na odpor. Bilo bi proti človeškim in božjim postavam, če bi mirno pustili, da bi nas klerikalci, in če tudi z vladno pomočjo, oropali našega največjega zaklada, naše najlepše organizacije. En glas, en klic mora se razlegati po naši domovini: Oropati se ne damo! Dekan zapravil čez 20 tisoč K ljudskega denarja. V našem lepem Kamniku živi klerikalen poslanec dekan Lavrenčič, katerega ljudstvo daleč naokrag pozna po njegovih konjih in po njegovi krasni kočiji. Dekan Lavrenčič ni samo dekan, on je tudi duša kamniške klerikalne organizacijo, boter tamošnjih čukov, oče Marijinih devic i. t. d. Največjo besedo pa si je dekan Lavrenčič pridržal pri farov-ški hranilnici in posojilnici. Tudi on, ka-, kor gospod škof Bonaventura, posebno veliko da na to, da ima v rokah kar največ denarja. Ker nima še zadosti svojega in tudi še cerkvenega premalo, ustanovili so mu klerikalci še »Hranilnico in posojilnico« v kaplaniji, kjer zbirajo vsi klerikalni magnatje svoj cvenk, da ž njim lahko dekan Lavrenčič razpolaga. Posojilnice in hranilnice, četudi so v klerikalnih rokah, so same na sebi nekaj dobrega. Pri larovških je pa ravno to slabo, da ima pri njih ponavadi prvo in zadnjo besedo duhovnik. Ravno to je nesreča za naše ljudi, da tudi pri posojilnicah in hranilnicah duhovščini slepo zaupajo. Kako nesrečni vsled tega lahko postanejo za- družniki, nam kaže slučaj, ki se je pripetil pred kratkim v Kamniku. Dekan Lavrenčič je namreč ku;i!l za »Hranilnico in posojilnico« v kapiniiiji hišo, pri kateri izgube kmetje, ki im.ij;i v tem zavodu naložen denar, najmanj IH tisoč kron. Cerar, ki mu je hišo prodal, j;, je namreč kupil pred nekaj leti za 26 Usoč kron, dekan pa jo je kupil za farovško posojilnico in hranilnico za 55 tisoč lir:m. Hiša, ki jo je dekan kupil, je v tako slabem stanu, da je čudno, da c. kr. glavarstvo ne prepove v njej stanovati. Očividci pripovedujejo, da so razbita vsa okna, preluk-nana tla, stropi so baje vsi trhli. Turli nima ta bajta korporacijske pravice, ki v Kamniku hiše posebno vzdigne na vrednosti. V Kamniku živ krst ne more v:;xu-meti, zakaj je dekan podrtijo tako dn^o plačal. Za hranilnico in posojilnico je to strahovit udarec. Sreča je še, da imajo v n, e j naložen svoj denar premožni Podgo-n; kajti sicer bi zavod moral priti v konktirz. Mi se danes omejujemo le na suha dejstva in prinašamo zgoraj omenjeno vt\st v svarilo in v pouk našega dobrega ljuiMsa. Štejemo si namreč v sveto dolžnost, 1; roz ovinkov razkrivati vse brezvestnost, ki jih uganjajo nad nami naši duhovni. I im večji gospod je kdo, tembolj mu slepo zaupa ljudstvo. Zato pa moramo tem Lolj jasno povedati one grehe, ki prete nav„:nu kmetu od velikih gospodov. Danes smo razložili, kako je deka s na brezvesten način zapravil čez 20 tisoč !; r m ljudskega denarja. Klerikalci in belokranjska železnica. Naši klerikalci menda še niso bili i;'k-dar v taki zadregi in taki skrbi za K ik mandat, kot so ravno sedaj za izprazuj ni novomeško - belokranjski državnozborski mandat po odstopivšem Šukljetu. Vedo dobro, da se jim prav pošteno maje i jih gospodstvo v Beli Krajini. Ljudstvo je že zdavnaj sito samih praznih obljub. Zahteva, da se obljube, ki so jih imeli klerikalci vedno polna usta, kadar so bile volitve, tudi izpolnijo, da se zgrade prepotrebne ceste in vodovodi in druge naprave, ki so jih klerikalci Belokranjcem že leta sem na vseh shodih obljubovali samo, da so Belokranjci volili njih kandidate. Najvažnejša gospodarska naprava in pridobitev, ki so jo še posebno poudarjali in prištevali sebi v zaslugo, pa naj bi bila železnica, ki je imela po zakonu, sklenjenem leta 1907. v državnem zboru, steči že letos 1. oktobra po Beli Krajini. Toda ravno ta železnica, glede katere so si naši klerikalci edini lastili zasluge, da so jo do-segli od vlade, jih je spravila sedaj v tako zadrego in stisko, da si ne vedo pomagati iz nje. S to železnico so jo tako temeljito zavozili, da se je ne da sploh še rešiti. Cisto gotovo namreč je, da bo naša vlada gradila belokranjsko železnico edi-no-le v tem slučaju, če tudi ogrska vlada zgradi železnico Karlovec-Otočac-Knin. Ogri pa nikakor nočejo graditi te proge, ampak oni hočejo železnico, ki bi tekla od Knina ne čez hrvaško primorje, ampak čez Bosno po dolini reke Une do Bosanskega Noviga. Ta železnica ni samo veliko krajša, ampak tudi cenejša za 50 milijonov, kot pa ona iz Kai-lovca v Knin. Pa tudi iz sebičnih gospodarskih ozirov so Ogri za progo Knin-Bos. Novi. Ta železnica bi vezala Dalmacijo s Hrvaško in Ogrsko in ves promet bi šel čez Ogrsko. Ogrska industrija in trgovina bi pridobila Dalmacijo za se in bi obvladala ves njen trg. To pa je velikanske važnosti za razvijajočo se Ogrsko industrijo. In vsled tega ogrska vlada gotovo ne bo odnehala od teh namer, ker je ne veže prav nič, da bi gradila zvezno progo med belokranjsko in dalmatinsko železnico. Ko se je namreč leta 1907 šlo za na-godbo med Avstrijo in Ogrsko, je takratni ministrski predsednik Beck pridobil slovenske klerikalne poslance, ki so preje najbolj vpili proti nji, za ogrsko nagodbo s tem, da je obenem ž njo predložil d tžav-nenm zboru zakon o belokranjski in dalmatinski železnici, ki je bil tudi sprejet. Zdelo se je, da je ta železnica v zvezi z nagpdbo in klerikalci, na čelu jim dr. Šušteršič, so šli z vso vnemo v boj za nagodbo, češ, če glasujemo za nagodbo z Ogrsko, glasujemo s tem za belokranjsko železnico in zvezo z Dalmacijo. Niso pa zahtevali, da tudi Ogrska sklene zakon, da zgradi zvezno progo med belokranjsko in dalmatinsko železnico, ko so glasovali za nagodbo in je bila sprejeta. In ogrski državni zbor ni v resnici sklenil nobenega takega zakona. Ogri se sedaj nič ne zmenijo za gradnjo železnice Karlovec-Knin, pač pa hočejo ono Knin-Bos. Novi. Prisiliti ogrske vlade, se pa tudi ne more, ker jo prav nič ne veže, da bi gradila ono progo. S tem pa je padla tudi belokranjska železnica v vodo, kajti niti misliti ni, da bi naša vlada gradila belokranjsko železnico kot lokalno, da bi izdala 15 milijonov samo za to, da bi siromašna Bela Krajina dobila železnico. Da pa železnice ne bo, so krivi edinole klerikalni poslanci. Takrat, ko je bil sklenjen zakon o belokranjski železnici, bili so klerikalci oni, ki so si lastili edini zasluge, da se je sklenil ta zakon. Sedaj pa, ko so se pokazale njih zasluge za to železnico v pravi luči, ko je jasno, da je le vsled političnega sleparstva klerikalnih poslancev belokranjska železnica pokopana, sedaj bi pa radi ves neuspeh zvalili na naprednjake! Podobni so onemu tatu, ki je bežeč klical: primite tatu! Takih goljufij in sleparstev so pač zmožni samo klerikalci. Belokranjsko ljudstvo pa vidi sedaj vso klerikalno laž in sleparstvo in zato se ne da več vleči za nos s praznimi besedami in obljubami. Pomedlo se bo pri prihodnji volitvi s takimi ljudskimi sleparji temeljito in pokazalo, da zahteva pošteno in resnobno politično delo! Občina, občinski zastop. Spisal Ferdo Plemič. Bil je lep dan in solnce te je vabilo na polje, bodisi da bi se kot brezdelen po-hajač divil čudoviti prirodi, bodisi, da bi kot skrbipoln kmet razkopaval s ponosnimi udarci trde grudi matere zemlje. A danes ni bilo žive duše na širokem polju in bela cesta za vasjo je ostala zapuščena. In vendar si opazil v vasi nenavadno vrvenje. Iz te in one hiše je stopil mož ter se pridružil gruči, ki je stala tuintam na trgu pred občinsko hišo. Tudi v vaški krčmi je bilo precej gostov. A nista se razlegala vesel smeh in prešeren krik iz njih. Resnih obrazov so sedeli možje krog miz in resen je bil njih pogovor. Ta in oni pa je stopil v občinsko hišo, kjer so v neki sobi za dolgo mizo sedeli veljavni možje. Tam se je je kratko mudil, imenoval je neko ime, ali po oddal listek z napisanim imenom onim možem za mizo ter zopet odšel k gruči na trgu ali k družbi v krčmi. Kaj se je neki vršilo v vasi, da so vsi naši sosedje postali nakrat tako resni in da je celo Krofičev Tine, ki je bil drugače najveselejši mož v vasi, hodil okolo z obrazom, kakor da bi „metle upal" ? Občinske volitve so se vršile. Naši sosedje so danes volili občinski zastop. Kaj pa so to, občinske volitve in občinski zastop? Besede se nam zde znane, velikokrat smo jih že slišali, pa vendar jim še ne vemo pravega pomena. Najprej, kaj je to občina? Odgovor ni težek. Več družin se je naselilo v enem kraju ter zidalo svoje hiše. Ta kraj je lahko velik (mesto), ali manjši (trg), ali še manjši (vas). Te družine, ki prebivajo v enem kraju tvorijo skupno eno občino. So ti kraji prav majhni, potem se lahko zgodi, da šele več vasic tvori eno občino. Vsaka taka občina ima pravico, da se do gotove meje sama vlada. Pravijo tudi zaradi tega, občine so samostojne, ali s tujo besedo „avtonomne“. To je določil enkrat za vselej avstrijski občinski zakon iz leta 1862. Po tem zakonu se ravnajo vse občine, če nimajo morda, kakor nekatera mesta, že svoj posebni občinski pravilnik ali s tujo besedo „statut“, ki so ga jim potrdili prejšnji vladarji. (N. pr. Ljubljana, Trst, Celje i. t. d. imajo tak štatut.) Kakšne pravice in dolžnosti pa ima taka občina; to bi radi vedeli. Vsa občinska opravila se dele v dve glavni skupini, v dva delokroga in to v: 1. samostojen delokrog, 2. prenešen delokrog. V samostojen delokrog spadajo vsa opravila, vsa dela, vse pravice in dolžnosti, ki jih sme občina po zakonu iz leta 1862. izvršiti, oziroma, ki jih mora izvršiti. K prenešenemu delokrogu pa prištevamo vsa ona opravila, ki jih vlada naloži občini, češ, skrbi h, da bo to in ono o pravem času izvršeno. V prenešenem delokrogu izvršuje tedaj občina od vlade ji poverjene zadeve; občina torej nekako sodeluje z državo. Občina deluje v samostojnem delokrogu, kadar n. pr. skrbi za svoje občinsko premoženje, kadar skrbi za zidanje in popravo občinskih potov, cest, trgov in mostov, kadar skrbi za reveže v občini, kadar skrbi, da se nikogar ne oškoduje na telesu in premoženju, kadar zida in popravlja šole v občini, kadar podeli domovinsko pravico novodošlemu občanu, kadar imenuje za občino posebno skrbnega moža za svojega častnega občana in drugo več. V prenešenem delokrogu pa deluje občina, kadar razglasi n. pr. državne odredbe in nove zakone, kadar pokliče, oziroma zapisuje mladeniče, ki morajo iti k vojaškemu naboru, kadar razglasi volitve v deželne zbore in državni zbor, o katerih bomo že še govorilii, kadar pobira za državo davke in drugo več. Vse to povzroči seveda precejšnje stroške. Da pokrije te stroške, sme občina zahtevati po zakonu od vsakega občana primeren znesek v denarju. Ta znesek se izterja navadno z drugimi davki vred in se imenuje občinska doklada, ker ga’je treba dokladah k navadnim davkom. Če bi pa kakšen občan bil toli nepokoren, da bi se protivil občinskim odredbam, tedaj ima občina tudi pravico kaznovati ga z denarno globo ali zaporom do gotove meje. To so opravila, ki jih izvršuje občina. Mnogo jih je in raznovrstna so. Da se ta opravila dobro preudarijo in vestno izvrše, zato bi pravzaprav morali za vsak posamezni slučaj skrbeti vsi občani. Ali to bi bilo malce težavno. Kakor hitro bi se imeli posvetovati o tem ali onem, zbrati bi se morali vsi občani in vsak bi moral povedati svoje mnenje. Ali ta nima danes ravno časa, jutri pa oni ne; ta je bolan, oni je na potovanju i. t. d. To težkočo so spoznali že naši slovenski pradedje, ki so izročili skrb za občinske zadeve izbranim, posebno razumnim možem. Te so nazivali starejšine. Slično je danes; mesto starejšinstva volijo občani izmed sebe občinski zastop. Opravila vsake občine oskrbuje tedaj občinski zastop, ki se zbere vsakotoliko časa v seje k posvetovanju, kako treba to ali ono ukreniti, da bo mnogim prav in malo njim v zamero, da se bo zakon spoštoval, kaj pametnega in koristnega izvršilo in da ne bo preveč trpela pri tem občinska blagajnica. Da pojde vse v najlepšem redu, si občinski zastop izbere iz svoje srede veljavnega moža — župana. Županu pa pridenejo še dva ali tri starejšine. Župan in ti posebno izbrani starejšine se imenujejo s skupnim imenom: občinsko predstojništvo. Kakšno posebno nalogo ima ves občinski zastop, kakšno nalogo ima občinsko predstojništvo. Občinski zastop, ki mora po zakonu šteti vsaj osem starejšin ali občinskih svetovalcev, se posvetuje o občinskih zadevali in sklepa in odloča o tem, kar se ima izvršiti. Občinsko predstojništvo pa skrbi, da se ti sklepi tudi izvrše; pravimo tedaj, da ima občinsko predstojništvo izvrševal-no moč (s tujo besedo: eksekutivno moč). Seveda potem ves občinski zastop tudi nadzoruje, je-li je predstojništvo poskrbelo za izvršitev sklepa. Vzemimo slučaj! Nekoliko občanov zahteva novo in krajšo pot v gozd. Občinski zastop se o tej zahtevij posvetuje v svoji seji ter sklene, naj se pot res zida, ker je potrebna. Zato še odloči, odkod vzeti denar, da se stroški za zidanje poti pokrijejo, a vse drugo prepusti občinskemu predstojništvu, češ, naj se ono nadalje briga, da bo pot v določenem času končana. Ko pa ta čas mine, ima občinski zastop pravico zahtevati od občinskega predstojništva, da pove, je-li se je pot res dozidala in če je res toliko veljala, kolikor je preračunal občinski zastop. Občinsko predstojništvo pa tudi ne more samo ob sebi izvršiti dela, ki mu ga je naložil občinski zastop. Občinski zastop sklene na pr., da bo treba pobirati novo občinsko doklado in je naložil občinskemu predstojništvu, naj' ono poskrbi, da se bo ta sklep pravočasno razglasil in da bo vsak občan to doklado plačal. Sedaj seveda ne smemo zahtevati od župana in od starejšin iz občinskega zastopa, da bodo oni sami pred cerkvijo razglasili ta sklep, ter da bodo oni sami šli od hiše do hiše pobirat novo občinsko doklado. Ne! Za taka opravila ima občinsko predstojništvo na nazpolago od občine plačane uradnike in sluge, ki skrbe za objavo in točno izvršitev zadev samostojnega in prenešenega občinskega delokroga. Vsi ti občinski uradniki in sluge delujejo v večjih krajih v svojih posebnih uradih, ki se zovejo občinski urad ali magistrat. Vsakemu dobremu občanu bo prva skrb, da občinski zastop res skrbno opravlja občinske zadeve. Jasno je tedaj, da pazijo občani, koga izvolijo v ta zastop. Včasih pa je en del občanov drugega mnenja, nego drugi del. Ta del misli, da bi ti možje bili boljši, oni del pa, da bi bili boljši drugi. Tedaj rečemo, da sta v občini dve stranki. Pri volitvah voli potem vsaka stranka svoje može za občinske svetovalce. Takrat pravimo, da se bije v občini volilni boj med dvema strankama. V občinski zastop pa'so slednjič izvoljeni oni možje, ki so prejeli pri volitvi največ glasov, t. j., za katere se je izreklo največ volilcev. Ti izvoljeni občinski svetovalci izberejo izmed sebe župana ter oskrbujejo občinske zadeve skozi tri leta. Po treh letih so zopet nove volitve. Na delovanje občinskega zastopa in občinskega predstojništva pa ne pazijo samo občani, temveč tudi vlada. Vlada ima svojo uradnike po vseh deželah. Taki uradniki so okrajni glavarji, deželni predsedniki in cesarjevi namestniki, o katerih bomo še pozneje govorili. Ti natanko pazijo, je-li vrši občinski zastop vestno svojo dolžnost. V slučaju, da bi je ne, ali da bi se brigal za stvari in odločal o njih, o katerih nima govoriti, potem pravijo ti vladni uradniki: »Občinski zastop je prekoračil svoj delokrog.« če je to res, potem ima vlada pravico odstaviti župana in občinske svetovalce od njihovih častnih mest. Ljudje pravijo: »Vlada je razpustila občinski zastop«. Vlada pa tedaj hkratu napove tudi čas, kdaj imajo občani voliti nove občinske svetovalce, t. j. vlada razpiše nove občinske volitve. (»Po »Naši Bodočnosti«.) politični pregled. Čehi o obstrukciji v državnem zboru. V Masarykovein glasilu »Naša doba« je napisal neki C . . ., ki pa ni sam Masa-ryk, članek o položaju v parlamentu. V njem dokazuje, da bi bila največja napaka, ako bi se smatralo zaključenje državnega zbora za uspeh obstrukcije. Ministrski predsednik je s tem ustregel sam sebi! Ne obstrukcija, pač pa drugi vzroki so bili, da se je zaključil državni zbor. Člankar pravi, da se je vlada zbala prepira, ki je nastal v njeni stranki, vladni stranki dunajskih krščanskih socijalcev. Tudi čas ni bil ugoden za zborovanje. SPoljaki,kiso markirali zadnji čas opozicijo, se je odločil baron B i e n e r t h raje pogajati izven parlamenta. Tako so obstrukcijonisti na vse strani ustregli ministrskemu predsedniku. Njemu tudi ni bilo treba ustanoviti laške pravne fakultete in treba mu ni bilo misliti na finančni načrt. Člankar zametuje obstrukcijo, ki ni rodila nobenega dobrega sadu, zametuje vez z dr. Šušter- šičem in se poteguje za samostojno če ko politiko. »Slovenec« se sedaj čez Masar\ k a repenči. Mi smo v »Slov. Domu« že dovolj jasno povedali, kako obstrukcijo d •la dr. Šušteršič. Zgoraj omenjena izvajanja samo potrjujejo, da vsa klerikalna politika ni piškavega oreha vredna. To so spoznali tudi Čehi, zato obračajo dr. Šušteršiču hrbet. Cehi si mislijo: Boljše da mi zapustimo Šušteršiča, kot da bi on nas. — Kmalu bodo tudi drugi jugoslovanski poslanci uvideli, da jih je peljal dr. Šušteršič le kaščo jest. — Jeza klerikalcev jo umevna. Človek, ki se potoplja, bije na vse strani. Bosanski sabor. Po aneksiji Bosne in Hercegovine so začeli iztegovati prste po teh čisto slovanskih deželah Nemci in Ogri. Madjari so šli celo tako daleč, da so hoteli pred kratkim upeljati po vseh železnicah v teh deželah ogrske napise, dasi ni pet ljudi, ki bi jih znali citati, kaj šele da bi jih razumeli. K sreči pa se ustavno življenje v Bosni prav lepo razvija. V bosanskem saboru nastopajo Jugoslovani sporazumno in obračajo klin proti tujcem, ki bi se radi vrinili v deželo. Sedaj so storili nekaj zelo važnih sklepov. Šolski odsek je sklenil, da se ne podpira v Bosni nikakih šol, na katerih ni učni jezik hrvaški ali srbski. Na vseh šolah se ima v enaki meri poučevati cirilica in latinica. Upi avstrijske in ogrske vlade se torej ne uresničujejo. Nemci in Madžari so mislili, da pridejo v sabor sami tepci, katere bodo lahko poljubno izrabljali. Sedaj pa morajo kislega obraza gledati, kako pametno slovansko politiko delajo naši bratje v saboru. Razile! r Priprave za veliko gasilsko slavnost v Ljubljani, ki se vrši dne 14. in 15. avgusta, so v najboljšem tiru. Dan na dan se priglašajo novi udeleženci. Na slavnost pride predsednik »Slovanske zveze gasilcev«, g. V o z e b, ki bo tudi vodil zborovanje. Iz češkega pride čez 700 gasilcev pod načelstvom staroste »Zveze čeških gasilnih društev« g. Matejom Mayerjem. Iz Moravskega se je že priglasilo nad 300 udeležencev. Tudi iz Šlezke je že čez 100 priglašenih. Vseh Čehov utegne priti do 1500 mož. Med njimi je priglašenih tudi več doktorjev, inženerjev in celo en grof, kar kaže, da se zanima na češkem za gasilstvo tudi inteligenca. Poljake pripelje predsednik poljske »Zveze«, dr. C i v i k 1 i-c e r. Hrvatov pride okoli 400. Tudi domačini se pridno priglašajo, tako, da se pričakuje ob slavnosti čez 5000 gasilcev v Ljubljani. Gasilci bodo stanovali deloma po hotelih, deloma po privatnih hišah. Korno poveljstvo pa je že dovolilo 2000 slamnic, ki se razdele po šolah. v »Orel« in cerkveni pevec umoril na-pr ! ujaka. V nedeljo so se v Vrbju pri Ža!< !i napredni fantje vračali od veselice dr n.'I.o sv. Cirila in Metoda proti domu. Pii lem so jih klerikalni fantje zavratno nc i:\dli. »Orel« in cerkveni pevec Peško pa jo naprednjaka Franca Cokana tako ud;:lil, da je nesrečnež kmalu na to umrl. Med desetimi božjimi zapovedi je tudi: Ne ubijaj! Naši čuki in klerikalci so je izpre-incnili: Ubijaj! r Judežev! groši. Klerikalci so dobili od »Kranjske šparkase« 20 tisoč kron daril a in 140 tisoč kron posojila za to, da »1 '■ moljub«, »Slovenec« in drugo klerika! no časopisje ne bo razkrivalo lumparij, ki j L uganjajo kranjski Nemci in nern-šk darji. Za nemškutarje pa se bo potegoval celo na prižnici sam škof Bonaventura! Izdajalci! Zaplenjeno. r Za državne poslance. Znano je, da država daje za ponesrečence od slučaja do slttfaja podpore. Te podpore se jia tudi večkrat tako razdele, kakor je kdo priporočen pri vladi. Ljubljanski državni poslanec Ivan Hribar je na primer Bar-janoin že opetovano izposloval podporo, če jim je voda napravila škodo. Na deželi je pa zi-io veliko ljudi, ki niti ficka odškodnine in podpore ne dobe, ker se zanje njihovi po, l ci ne brigajo. Dolžnost državnih po>:!n:ieev je, da čuvajo v prvi vrsti koristi > elilcev svojega okraja, oziraje se le na to,Kdo je potreben podpore.Opozarjamo dežela ik>, da naj se pri vsaki nesreči, ki nastane vsled neurja, obrnejo tudi na državne;.;! poslanca svojega okoliša, čegar dolž-no:-1 jo, pri državi izposlovati kar največjo državno podporo, pri deželnem'odboru pa tudi prošnjo podpirati. Tako bomo kmalu videli, kateri poslanec je kaj vreden in kateri nič. Poslancev nismo za to volili, da bi po Dunaju na naše stroške pošto;:!!!. r Koliko podpore je že razdelil deželni od’ r za nesrečneže? Iz vseh krajev naše src ; ae dežele, kjer bi človek mislil, da se bo ljudem sam med cedil, ker so volili kle-rikalce za poslance, prihajajo vznemirljive vesti, koliko škode je tu napravila toča, j opis-ožila vinograde, pohila sadje in uničila polja. Koliko krajev je voda kar prepir, vi !a in odnesla vse najboljše pridelke. Sli !.i gospodari po dežali, da je kar strah. V i : reči bi bila v prvi vrsti dolžnost po- slancev priskočiti revežem in ponesrečencem na pomoč. Deželni odbor pa, ki razsiplje denar za razne špekulacije, in ki je dosedaj samo še to storil, da je oddal svojim najbolj zanikernim ljudem mnogo služb, se sedaj za kmeta prav malo ali nič ne briga. Sedaj naj pokažejo, če imajo deželni odborniki še kaj srca! V nesreči se spozna pravi prijatelj! Najboljše bi deželni odbor storil, če bi objavljal, koliko podpore da za ponesrečence. Ljudje pa, ki jih na ta ali oni način doleti nesreča, pa naj vsakokrat vlože na deželni odbor prošnjo za podporo. Potem se bo lahko vsakdo sam prepričal, kaj je dobil. r Dekan Rihar v Šmartnem pri Litiji obsojen. Dekan Rihar je lep božji namestnik. Ko mu je poštni hlapec dostavil poštno pošiljatev, ga je brez vsakega vzroka kakor kak šnopsar ozmerjal in mu dejal, da je lump. Sedaj je c. kr. okrajno sodišče prisodilo prečastitemu dekanu, ki je psoval, 50 kron kazni. Tako kot šmarskemu dekanu, naj se godi vsem nesramnim du-hoynikom, ki mislijo, da je ljudstvo za to tukaj, da ga lahko oni zmerjajo. Naj bi naši ljudje za vsako osebno žaljenje, ki ga dožive od strani kakega maziljenca bodisi privatno, bodisi v cerkvi, zahtevali pri sodišču zadoščenje in naše sodnije bi od božjih namestnikov največ zaslužile. Potem bi se pa tudi naši ljudje otresli farovškega jerobstva. S farovškimi obrekovalci brez odpušanja k sodišču! r Deželni šolski svet kranjski že zasleduje učitelje in jim daje ukor če uče šolske otroke pošten, domač pozdrav „ Dober dan", češ, da »Dober dan« hudo žali reli-gijozno čustvo otrok in ljudstva. r Poznate jubilejni kolek družbe sv. Cirila in Metoda? Zakaj ga ne naročite? r Zahtevajte vsepovsod računske listke družbe sv. Cirila in Metoda! r Poseben vlak v Novo mesto. Na letošnjo »Zavezino skupščino«, ki se vrši dne 6. in 7. avgusta v Novem mestu, se odpelje dne 6. avgusta zjutraj ob 10. z južnega kolodvora v Ljubljani poseben vlak. Vlak se ustavi tja in nazaj na postajah: Ljubljana (dolenjski kolodvor), Grosuplje, Št. Vid in Trebnje. Iz Novega mesta odhaja vlak v nedeljo, dne 7. avgusta, ob 9. zvečer. Vlak odhaja iz Ljubljane tak čas, da ima zvezo na vse strani. Udeleženci naj se priglase po dopisnicah takoj na naslov: »Zaveza avstrijskih jugoslo- vanskih učiteljskih društev v Ljubljani«. Poslužite se posebnega vlaka v mnogo-brojnem številu! Naj pridejo na skupščino tudi prijatelji učiteljstva! Ceno vožnji zve vsak pred odhodom. Priglasite se takoj na navedeni naslov! r Ljubljanski domobranski pešpolk. Ljubljanski domobranski pešpolk št. 27 pride tekom prihodnjih mesecev na Goriško in se izpremeni v polk alpinistov. V Ljubljani se osnuje nov domobranski pešpolk št. 27. Dolenjslil novlčnr. d Od D. M. v Polju se nam piše. Od vseh strani se bero po raznih časopisih različne, včasih tudi zanimive stvari. Le od D. M. v Polju in okolice se le redko kdaj kaj bere. Ne mislite mogoče, da mi tukaj vedno spimo ali pa da smo tako hudobni ljudje, da še časopisi za nas ne marajo. Tega mislim, da še ni, saj smo tako vsi na katoliški podlagi. Včasih se kaj malega oglasita »Slovenec« in pa »Domoljub«, a »Slov. Dom« se za nas ne zmeni Pa vendar tudi mi tukaj napredujemo, posebno v tem, kar so že drugi narodi zdavnaj pozabili. Pri nas se vedno sliši, posebno pa ponoči, kako grdo upijejo nočni kričači, id mnogokrat se tudi stepo, za kar so že neštevilnokrat dobili svoje plačilo od pristojnega oblastva. Izmed vseh se pa še najbolj odlikuje eden, nam zelo dobro znani, že čez 50 let stari, takoimenovani nočni kričač, A. M ii 11 e r. On, seveda nemčur, je v Vevškovi papirnici kot skladiščni oskrbnik uslužben. Ali vendar svojim predpostavljenim ne more dati miru ter hodi ponoči svojim gospodom delat podoknice, tako, da ne morejo spati. Heil Miiller 1 d Iz Debelega vrha pri Laverci. Čevljarja Erklavca 21etnega otroka, ki je zašel na železniški tir, so odbijači podrli na tla. Otrok je še živ in le malo poškodovan. d Z Vač. Naši klerikalci nas posnemajo kakor opice. Ko smo mi ustanovili prepotrebno »Kmečko hranilnico in posojilnico«, so pricapljali za nami ter ustanovili tudi oni svojo, za katero pa se živ krst ne briga. Mar naj zaupajo ljudje svoje trdo prihranjene novce kakemu falira-nemu poštarju!? Letos, odkar je pri nas kaplan žalostnega spomina, France Majdič, so pa ustanovili že izobraževalno društvo in zadnjo nedeljo tudi »čuke«. Kako bodo ti ljudje izobraževali svoje ljudi, nam lepo kaže zelena Štajerska s svojim klerikalnim ubijalcem. Res je žalostno, da se dobi še toliko nerazsodnih ljudi, ki slepo nosijo svoje žuljave kronice kaplanu za društva, ki se ustanavljajo samo v namen, da se pridrži ljudi pod farovško komando. Samo za to ustanavljajo društva, da obdrže ljudstvo sebi udano, da bi ne spoznalo, kakšen strup goji v fari, ako ima takega kaplana, kakor mi na Vačah. Naše pobožpo ljudstvo še danes misli, da sta naš kaplan in pa bog eno in isto. Pa se silno moti. Ali je bog obrekoval? Ali je lagal? Ali je hodil Kristus objemat dekleta v Bukovco? Ali je bil Bog tako poln sovraštva do tistih, ki so ga križali, kakor je naš kaplan do svojih bližnjih kristjanov? Možje in žene, na ta vprašanja odgovorite, pa boste spoznali, da nas kaplan samo farba, da ima on boga samo na jeziku, v srcu pa sam strup za nas farane. In hočete, da naj gre v take roke neskončno pravični in usmiljeni bogl 31, štev. SLOVE N S K 1 D O M. Stran 5. Ne, za Gospoda so te roke premnazane. -— Sreča je hotela, da smo sedaj dobili tudi »Cuke«. Sreča, pravimo, ker sedaj bomo imeli priliko te zveri sami od blizu pogledati. Seveda ubijali pri nas ne bodo, prvič, ker jili je premalo, in drugič, ker smo jih privadili, da gredo ob ave Mariji spat. Pač pa bodo šli lahko v najkrajšem času korporativno v cerkev, saj če bo ober-čuk kaplan na prižnici samo politiko uganjal, bo cerkev kmalu prazna. Končno še: K otvoritvi »Sokolskega doma« v Zagoi\je se nas je peljalo 46 Vačanov, izmed teh 10 Sokolov v kroju. Ko smo prišli domov, smo pa zvedeli, čujte, da smo morali iz Zagorja bežati. Zapomnite si vi, oberčuk, in vesoljna vaša čukarija, da se nismo šli v Zagorje pretepat, da bi pa tudi ne bežali v nobenem slučaju pred vašimi breznarod-nimi bratci rdečkarji. Nismo pa bili niti napadeni, in če bi bili, bi se znali dostojno, braniti, kakor se bomo morali braniti, kadar bo vaša klerikalno-čukarska organizacija v pobijanju tako izurjena kakor je štajerska. Torej: Na zdar! Oprostite, to ni vaš pozdrav, ampak: »Cik-čuk«! d Vače. Popolnoma so falirali naši klerikalci. In kako bi tudi ne? Vidimo, da je njihovo delovanje za nas kmete pogubno. Ce bi jim sledili, bi bil naš dom kmalu dolina solz. Uboge naše žene, če bi mi hoteli živeti tako pobožno, kakor Titk, Reberšek, kaplan in drugi. Bog nas varuj, da bi nas ti ljudje učili poštenja. To so ljudje, ki jili mora vsak pošten človek s pomilovanjem pogledati. Še bolj pa je vreden usmiljenja Jakope in njegove punce, ki bodo kmalu imele priimek, ki jim ne bo delal posebne časti. Seveda fantje pustijo v miru, da pri njih vasuje kaplan. Kaj mu neki hočejo! Edino veselje fantom je to„ da opazujejo pri oknu njegove ljubezenske nastope. Gospod kaplan, ali veste še, kako je bilo na večer tiste nedelje, ko ste maševali na Široki seti? No, mi vain ne zamerimo, saj sami radi pripovedujete, da ste iz mesa. Le to moramo i-cči, da za farja niste, za božjega namestnika pa še manj. Iz vas pa bi se napravil dober mešetar! d Iz Velike doline pri Jesenicah na Dolenjskem. Gospod urednik, sprejmite ta malo dolgi dopis v naš prekoristni »Slovenski Dom«, čeravno je spet o našem župniku Gnjezdi. Pomagati ne moremo, ker o tem gospodu še najrajši bere ljudstvo tako, da primanjkuje časopisa. Za prihodnje leto se bode pomnožilo naročnikov. Ze sedaj se oglašajo pri- dopisniku teh vrstic. Dne 24. julija t. 1. se je nekaj izvan-rednega prigodilo na žegnanju pri Sv. Jakobu. Naš župnik Janez Gnjezda je naprosil orožništvo z Jesenic, da so mirne in poštene ljudi tirali v cerkev, ali pa proč s cerkvene gmajne. Ker sta ge orožnikoma ustavila Avgugt Godec in Grdovi-č e v , ju je orožnik opomnil v imenu postave, da morata iti v cerkev ali pa do- mov. Seveda je župnik hotel vse v cerkvi imeti, ker je s prižnice vse nazival za tate. Sedaj so prišli tisti časi, ko leta 1775., ko je razsajal grof Tahi. Človek še ni varen pred Gnjezdo. Cc prideš k cerkvi,, te prime za rame in te tira v cerkev. Akti še to ne pomaga, hajdi z orožniki! Zapomnite si župnik, da bodete letos dobili za bero namesto zrnja same smeti. Pa še teh niste vredni, ker tudi niftiate dekreta od c. kr. okrajnega glavarstva, da smete pobirati kaplanovo bero. Ce pa ravno pridete, smo vam že pripravili, kar vam gre. Kar ste med ljudi zasejali, to smo mi omlatili in od tega dobite sad. Vas bode »Slovenski Dom«, ker je že močno razširjen in ga ljudstvo z veseljem prebira, že dostojnosti naučil. Raje ga bere, kot »Lažiljuba«, ker število »Slov. Doma« raste, »Domoljubovo« pa pada. Vsak zaveden človek si naj naroči ta prekoristni »Slov. Dom«! d Zagorje ob Savi. Od nekdaj nem-čurski krajni šolski svet v Toplicah je prešel v slovenske roke. d Mirnapeč. Škoda vsled toče znaša pri nas 180.000 K. Kje so sedaj naši poslanci? d Vas Potok pogorela. Vsa vas je bila v plamenu. Zažgali so otroci. Ostale so le tri hiše. Reveži so potrebni podpore! d Iz Škoeijana pri Mokronogu. Da tudi Škocijanci ne spe »spanje pravičnega«, kaže pač misel, ki se je porodila v srcih zavednih škocijanskih fantov, ustanoviti si samostojno društvo »Sokol«. Stvar bo sicer težavna, a kor nam je obl jubil priskočiti na pomoč tudi novomeški »Sokol«, zato poskrbite tudi vi vrli Škocijanci in za narodovo probujo vneti hribci, da zopet vse ne zaspi. Potreba nam je kar največ podpornih članov, telovadcev imamo dovolj. Tistih par grošev za mpsečnino in za kako drugo podporo, bo pač vsak lahko žrtvoval, ako mu je kaj na tem ležeče, da ne zamre pač krasna misel, ustanoviti si »Sokola«, kajti ko bode v vsaki večji vasi »Sokol«, se bode mogel tudi naš narod uspešneje bojevati proti tujimi, in žalibog tudi domačimi sovražniki, ker le v pripro-stem narodu je rešitev naše mile slovenske domovine. Skrbite torej domačini in tudi drugi narodnjaki, da bode mogel tudi ško-eijanslci »Sokol« v kratkem času poleteti med ljudstvo, pokazati, kaj da se da storiti z vstrajnim sokolskim delom. »Na delo torej, ker resnobni so dnevi!« Na zdar! d Kostanjevica. Iz Novega mesta pride k nam avskultant gosp. Alojzij Komljanec. d Kočevje. V nedeljo, dne 31. t. m., dopoldne ob 8. zjutraj se vrši ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice. Slovenci, udeležite se tega velepomembnega zborovanja kar v največjem številu. d Iz Mokronoga. Vsi tržani smo -v strahu radi mesarjevega psa. Še nočni čuvaj se ne upa brez sablje mimo mesarjeve hiše. d Iz Dobrepolj. V Dol. Toplicah je umrla žtina trgovca g. Š t i h a. N. v m. p.! d Iz Št. Ruperta. V naši cerkvi se skoraj'nič Več ne sliši bpžje besede. Naš kaplan Štrajhar vedno bolj. udriha po naprednjakih. Zadnjič so ga kaj posebno bodla vabila, ki so jih poslali k nam mo-kronoški »Sokoli«. Že pred mašo ob 5. zjutraj je skakal po trgu tako, da je vse mislilo, da koga išče, ki naj bi jih strgal doli. Tudi je res en čukec strgal vabila, če ga je naučil oberčuk, tega ne vemo. Pri pridigi je Štrajhar strahovito udrihal po sokolski veselici, češ, da se na njej mladina pohujšuje. Naši čuki pa so najboljši ljudje, če tudi lazijo ponoči okoli deklet, če tudi pobijajo okna, za kar bodo sedaj delali pokoro v zaporu. Naši klerikalci so tudi zapisani v »Treznost«. Vseeno pa pijejo, pojejo in plešejo in z Mickami občujejo. Naši čukci z oberčukom pa tudi niso nečimerni, ker se dajo vsak hip fotografirati. Kdor trobi v Štrajharjev rog, sme vse delati. Ce je kaplan oberčuk, prosi on zanje boga in ta jim vse odpusti, ker se vse godi na katoliški podlagi. d Volitve v Beli Krajini. Ker se bližajo državnozborske volitve, so klerikalci vedno bolj v strahu za Šukljetov mandat. Dr. Lampe & comp. že strašijo po Beli Krajini, ljudem obljubljajo vse mogoče stvari, samo da bi jim sedli na limance. Dr. Lampe opravlja dela usmiljenja, obiskuje in tolaži verne dušice in jim priporoča potrpežljivost i. t. d. Toda lumparije, ki so jih izvršili klerikalci nad zapuščeno Belo Krajino, se bodo maščevale; enkrat je že belokranjski kmet pokazal javno, da obsoja to njihovo, zoper kmeta naperjeno počenjanje, in upati je, da bodo belokranjski kmetje tudi sedaj pokazali, da so sami svoji gospodarji in da se bodo otresli fa-rovškega jarma. d Cuki v Beli Krajini nikakor nimajo sreče. Nemila usoda jih povsod preganja. Toliko so pa. vendar dosegli, da so bili v stanu izvršiti tako častno delo, da so gra-daškemu vrlemu sokolskemu odseku ukradli drog. Tudi napredek — samo radovedni smo, kaj pravi k temu njih predsednik, nekdanji policijski komisar — dr. Sturm v Črnomlju. d Viliar v Beli Krajini. Prejšnji teden je bil v Beli Krajini velikanski vihar, ki je povzročil mnogo škode. Najlepši vinogradi so uničeni po toči, poljski pridelki ravnotako. V vinogradih je povzročila že peronospora mnogo škode in kar je ostalo, je uničila še toča. Ubogi kmet ne bode letos skoraj nič pridelal, prisiljen bode zopet iskati zaslužek v tujini. Cene so vinu takoj poskočile in bodo s časom še višje, ker bode letos vina primanjkovalo, zlasti ker se je začela zopet trgovina, z vinom lepo razvijati, kajti malo katero leto je prišlo toliko vinskih trgovcev v belokra-jinski okraj, kakor letos. Klerikalci bodo gotovo zopet našemu kmetu obljubovali zlate gradove, sedaj pa ko je v nesreči, ga ne pozna nihče. Gospod Šuklje, Matjašič, kje ste sedaj? d Farovške posojilnice v Beli Krajini nič kaj rade ne polagajo računov. Marsikatera obstoji že dolgo časa, pa ni nobenih računov. Gospodje po farovžih riarede kar po domače. Gospodje, z računi na dan, tudi kmet hoče videti te račune. d Za kratek čas. Miha: »Urša, kje si pa bila?« Urša: »Pri fajmoštru.« Mili a : »Po kaj si pa šla?« Urša: »Sem šla prosit, da bi mi naročili tiste škofove buk-vice.« Miha: »Saj jih imajo kaplan naprodaj.« Urša: »Jih imajo, pa hočejo imeti za nje 10 grošev, če jih pa fajmošter naročijo, stanejo pa le pet grošev.« Miha: »Zakaj ti bodo bukvice?« Urša: »Jej, jej, kaj še ne veš? Notri je vse tako, kakor pOve naša babica.« Miha: »No, potem naj pa gredo škof še za babico, bodo imeli več Iona. Jim ne bo treba ob kvaternih nedeljah po cerkvah almožno brati.« Urša: »Ježeš, Miha, bog te bo štrafov, če boš take govoril.« M i li a : »Oj, me ne bo, bo preje škofa. Elija ga že ne mara videti, ga je zadnjič že s strelo lovil, pa mu je v Prečni v farovž ušel.« Urša: »Miha! Miha! Kje si pa to slišal?« Miha: »Zadnjič sem bil v mestu, pa sem slišal, ko so se v kloštru menile.« Urša: »Ce so se pa v kloštru menile, potem je pa res. Oj, potem pa nočem tistih bukvic. Bi morda greli imela, če bi jih brala, četudi so od škofa.« ' ■ d V Vinivasi v Belokrajini je bilo Florjanu S t a n i š i ukradenih .190 K. Na sumu je, da mu jih je ukradel pastir, ki je pobegnil na Hrvaško. d Župnik Rome v Podzemlju krasno vzgaja svoje farane. France M a c e 1 e iz Zemlja št. 33 je sunil Matijo F i 1 a k a. z odprtim nožem v tilnik, Miho Jaklič a pa petkrat v ,levo stran prsi, da mu je odprl prsno duplino in ga sinrtnonevarno poškodoval. To so vse posledice katoliške vzgoje in klerikalnega izobraževanja. d Iz Št. Lovrenca (lo Čateža je potoval zadnjo nedeljo deželni mlinar Lampe. Prišel je bil menda v Št. Lovrenc gledat, če bi se dala kupiti tudi mlečna Temenica za kakih sto tisočakov. Z »veseljem« smo pozdravili tega veleindustrijalnega genija v naši dolini, trdno prepričani, da bo v Šent Lovrencu sedaj kmalu kaka električna centrala, ki naj bi oddajala svojo luč v marsikatero temno dolenjsko vas in razsvetlila ter pregnala iz glav srednjeveško temo. Ker se naš deželni finančni minister peča poleg mlinarstva nekoliko tudi z duhovniško službo, zato je imel v nedeljo pri nas mašo s pridigo. No, prepričal nas je, da posirovel politiški kričač ne more biti nikdar dober cerkven govornik. Na to je povžil v farovžu prav skromno kosilce — kakor je po farovžih sploh navada — in se je odpeljal v Čatež, kjer je po § 2. par ključarjem in podrepnikom razlagal za zaprtimi vrati o raznih kravjih boleznih in o čevljarskih patentih. Pozabil pa je povedati, kako lehkomiselno trosi deželni denar za podrte mline ob Savi, da je zabil že najmanj kakili sto tisočakov, katere bomo morali plačevati le mi, ubogi kmetje. Tudi zaupnico je odnesel s Čateža, to pa menda v nadomestilo za bridke ure prvega ponesrečenega shoda, ko je moral tako sramotno oditi on, vsegamogočni namestnik samega deželnega glavarja, duhovnik in celo dohtar rimske kurije ... Zakaj pa sedaj niste priredili tega shoda javno? Trositi pesek v oči par podrepnikom za zaprtimi vrati, to je žalostna samohvala, in take zaupnice, ki jih predlaga kak oceglan fajmošter, niso vredne piškavega oreha. In vrhu tega je čateški fajmošter prosil še za orožniško pomoč pri glavarstvu. Kar dva orožnika sta morala priti stražit preplašeno podeželno ekscelenco. Kaj so tam gori res sami ubijalci in razbojniki, in ali so orožniki samo za to tu, da stražijo poleg § 2. še oni zaprta vrata? Govorite resnico, pa se ni treba nikogar bati! Dokler pa bodete metali stotisočake deželnega denarja v Savo, pa mi kmetje ne moremo mirno gledati in — plačevati za stvari, ki nam nikdar ne bodo v nobeno korist. Kmet vam je dober le za to, da plačuje, zato ga pa hodite slepit in motit ter zavijate resnico na razne načine, da kmet niti razumeti ne more. Za vratini se je tudi govorilo, kako pospeševati kmetiško gospodarstvo in delati dolgove za razne stroje, katere bomo pa morali nazadnje drago plačati, ko bo šlo vse po vodi. Pa kaj tudi pomaga, če dobimo deželno podporo, zato pa plačamo toliko višje davke. Nam je vseeno, če nesemo denar davkariji, ali pa ga damo naravnost za nepotrebne stroje. Le ne nas slepiti, da nam deželni očetje kaj pomagajo, pač pa jim pomagamo mi kmetje, ko jim nosimo vsled tega vedno večje davke, da potem razmetavajo denar, katerega se drži kri naših žuljev, pa tudi naše — prokletstvo. —c. d Iz Črnomlja. Visok obisk. Njegova ekscelenca kranjski finančni minister in trgovec z razpadlimi mlini, prečastiti gospod dr. Lampe, se je udeležil kot zastopnik deželnega odbora obravnav, zadevajoče kolodvorov na progi Novo mesto - Črnomelj - Metlika, katere so se vršile pred tednom dni. Ob tej priliki je počastila njegova ekscelenca poleg »vzornega« črnomaljskega župana, Josipa Matije Skubica, katerega roke diše po petroleju, hrastovih deskah, zmesi in po občinskih stolih, kar pa klerikalce to naše dobro in verno ljudstvo nič ne ženira, tudi še zaradi častikraje obsojenega in v črnomaljskem sodnem zaporu sedečegn, črnomaljskega župana vrednega občinskega tajnika, znanega vin-klarja Benčiča. Snidenje je bilo nad vse ginljivo! V tesnem objemu sta se rizjokali blagi duši in olajšali si s tem grenko bolest . . . .! Kaj sta imela med seboj, nam ni znano. Poslavljenja ni bilo ne konca, ne kraja in Benčič bi v svoji pozabljivosti gotovo odšel z njegovo ekscelenco dr.. E. Lampetom v »Grad« na torto in črno kavo, če ga ne bi opomnilo oko postave, da njegova ura še ni prišla in da mora ta grenki kelih njegovih zlobnosti in lumpa-rij do dna izpiti. Še en objem in šepet na ušesa — in vrata zapora so se zaprla, ključi so zaravšljali in Benčič zopet lepo mirno sedi v svojem naslonjaču. Benčiču je šel obraz kar iz lima in sanjal je krasne sanje. Ležal je v naslonjaču v dvorcu z deželnim finančnim ministrom pri bogato obloženi mizi, kjer je polno črnih kav, slaščic, tort, potvic in drugih enakih sladkih ropotij — in ko je mož s svojim smrčanjem prebudil sanje in spanje -— so se mu sline cedile! Bogme, na občinskih stolih ne sedi — kajti ti so še vedno pri županu. Na svidenje Benčič pri Filipih — ali vam je znano zakaj? — Dr. Šturm, Cerar in župan, skličite sejo, da sc pogovorite o nadaljnili korakih. d Iz Semiča. Naši mesarji so povišali cene mesa za 14 vin. pri kilogramu. Sedaj stane kilogram 1 K 20 vin. do 1 K 30 vin., naj so kosti ali kar če, brez razlike. Ouje se, da bo meso še dražje. d Vinska letina kaže prav slabo. Nobeno leto ni bilo tako deževno, kakor letos. Peronospora je opustošila vse vinograde. Listje odpada, a. grozdje gnije in se suši. Kmetje so zelo obupani, ker starega vina ni več veliko, ker so ga skoro vsi prodali za slepo ceno, po 16 do 20 vin. liter. Sedaj mu je pa cena 34—40 vin. liter. Tudi poljski pridelki so močno uničeni od mrčesa, posebno krompir. d Ir. Štrekljevca. Pred nekaj časom smo imeli čast, videti novolurškega apo-stelja, Tomazina, ki je znan po celi fari kot spiritist. Farbal je že s kolomanovem žegnom itd. Sedaj se je tega naveličal. Poprijel se je Novega Lurda. Gorenjski novitar. Joviče i i Št. Vida nad JCjubljano. g Klerikalna blamaža. Niso še zlepa naši klerikalci tako blamirali se, kakor so se sedaj glede stavbnega prostora nove šole. Premislite, Vovkovina jim je splavala po vodi. Oh, pa toliko truda jih je stala vsa ta komedija. Lagal je »Slovenec«, lagal jo »Domoljub«, ko je svoječas-no pisal, da je že pribita resnica, da bo stala šola na Vovkovini. Seveda so imeli črnuhi pri tem zlobni namen s takim neresničnim pisarjenjem kmeta toli preslepiti, da. bi obupal in se mirno vdal. Ljubi kmet, sedaj vsaj veš, koliko je verjeti laž-njivcinu »Slovencu« in »Domoljubu«. Najbolj pa se je seveda blamiral Zabret, ki mu še na misel ni jirišlo, da bi se deželni šolski svet drznil podariti njemu tako košarico in Vovkovino ovreči. Blamiral so je nadalje Ivlanfar, ker je nekoč pljunil pred nekega naprednjaka ter kazaje na pljunk rekel: »Vidiš, toliko ti l>o koristilo, ker deluješ zoper Vovkovino.« Blamiral se je tiidi vižmarski Rahel, ko je trdil, da Za-bretova in Klanfarjeva beseda več velja kakor vseh davkoplačevalcev. Skratka, blamirali so se naši klerikalni veljaki tako silno, da hodijo okrog kar z upognjenimi glavami. Ni čuda, nosovi, ki so se jim potegnili za cel meter, jih vlečejo k tlom. Revčki! g Št. Vid nad Ljubljano. Podjetni domačin Ignacij Česen z Broda je napravil z močjo Save pri svojem mlinu električno centralo, katero dobičkanosno sko-ristiti namerava s tem, da jo bode oddal domačinom za razsvetljavo, ozir. kot gonilno moč strojev. Mož je zadnje čase precej klerikalen, ker mu je za speljavo podjetja odprla kredit farovška hranilnica. Pričakovati bi torej bilo, da bi mu klerikalci, ki so mu šli na roko pri stavbi, tudi pomagali porabiti električno silo, kar so mu ob začetku navdušeno obljubili. Toda sedaj, ko je treba električno moč odvzeti, se zaporedno umikajo napravi. Celo knezo-škofijski zavodi, ki so mu prvotno obljubili napeljavo, so mu sedaj, ko je dograjeno, jo ravnodušno odpovedali, tako da se mož opravičeno jezi nad svojimi pristaši in prav lahko je, da, če se bodo ti dobri klerikalci izigravali nad domačim podjetnikom, ki je potreben pomoči, bode pač prisiljen prodati napravo tujcu. Res čudno je pri nas! Ce domačin skuša živeti kot podjetnik, ga na vseh koncih ovirajo, če pa pride tujec, se mu gre na roke povsodi. Vsa stvar izgleda nekako tako, kot bi se namenoma hotelo od gotovih ljudi uničiti podjetnika in celo podjetje, ki takorekoč mora biti dobičkanosno, speljati v druge roke. Med tem, ko se je namreč odrekla električna luč za nedoločen čas v zavodih, kjer bi se lahko krile obresti naprave, se upeljava v šentviško cerkev, kjer gotovo ni potrebna, če pomislimo, da se skozi leto nanosi od faranov toliko sveč v dar, da vsih porabiti ne morejo. Toda naš župnik Zabret na vsak način hoče cerkvi napraviti novih stroškov, ker tako upa priti do prilike, da bi bila cerkev toliko zadolžena, da bi se spolnila njegova želja, spraviti cerkveni dolg na občinske naklade. Z mastnimi dohodki od daril, sedežev in drugih pa bi se 011 izigraval in se pri polnem koritu smejal ubogi raji, ki bi plačevala Ogromne naklade na račun nikdar sitega farovža, ki bi se svetil od električnih žarnic. Zabretu svetujemo, da, če nima denarnih sredstev, naj premisli, kako se bode plačevala potratna razsvetljava, ker moti se, če misli, da se mu bode brez odpora posrečilo speljati ta atentat na ljudske žepe, kor, kakor se mu je črtala nakana oškodovati šolsko občino za lepe tisočake, tako mora tudi tukaj biti. Priporočamo mu pa, da če pri podjetju gospoda Česna hoče 1 temu pomagati, do obstanka, porabi svoj vpliv, da sprejme električno razsvetljavo obrtnik in škofovi zavodi, da se naš sum »prenos podjetja« v druge roke prekmalu ne uresniči. g »Sokol« v Št. Vidu priredi javno telovadbo, združeno z ljudsko veselico 4. septembra t. 1. na vrtu in v prostorih gostilne gosp. A. Štruklja na Trati, mlado društvo se krepko razvija in le želeti je, da se čimpreje zamore zgraditi »Sokolski dom«, kojega. se radi neprikladnih prostorov težko pogreša. Telovadci se s pravim navdušenjem pripravljajo za nastop, isto naraščaj. Na zdar! g Št. Vid nad Ljubljano. Lepe razmere vladajo v naši občinski pisarni. Ko se je pretečeni teden pojavila bolezen, podobna tifusu, se je poslalo k županu po kar-bolno kislino oziroma lizol za razkuženje, kar je imeti od deželnega odbora vsem županstvom zapovedano, a v Št. Vidu za to ne vedo. Neki pisar Widmajer je nahrulil prišleca: Pri nas nimamo lekarne, si že opravil, kar poberi se! — Priporočamo deželnemu odboru, naj čim preje pošlje revizijo v ta čedni urad, bode marsikaj lepega našel v Klanfarjevih plehastih škatlah. g Iz Dravelj. V Ameriki je utonil pri kopanju 261etni Franc Florjančič, posestnika sin, v Dravljah pa je umrla 181etna Frančiška Kunovar za jetiko. Gasilno društvo je imelo pretečeno nedeljo veselico pri Bezjaku, ki se je povoljno obnesla. g Jeseniške novice. Sokolska župa, ta nesrečna župa, je čisto oparila naše aj-mohtarje. Vsi so izven sebe. V sobotnem »Slovencu« se zvijajo in tarnajo, ter hočejo dokazati, da jim ni nič na tem župnem izletu; vsaj tako se vidi na prvi hip. Ako pa poročilo prečitaš nekoliko bolj natanko, se vidi, kako jim je Sokolska župa obležala, v želodcu. Hud krč jih je vil že pred izletom. Agitirali in grozili so cel mesec prej, da bi s tem ljudstvo odvrnili od sokolske slavnosti. Sam gospod župnik je na shoduMarinarice za božjo voljo rotil, naj se nobena ne udeleži sokolske veselice. Sivi lasje so jim postajali, ko so videli, s kakšno vnemo so se vrle jeseniške žene in dekleta pripravljale, da pripravijo dostojen sprejem Sokolom. Pisali so pisma, rotili s hudičem in peklom, pa vse zaman. Tak strah so torej imeli še predno so se krepke sokolske čete prikazale na Jesenice. Na dan slavnosti so pa videli, da gre Sokolom še bog na roko, ker jim je dal tako krasno vreme, tako lep dan, kakršnih je bilo še malo letos. Po njihovem mnenju bi moralo cel dan deževati in grmeti. Tedaj so izgubili vso zavest. Dopoldne so se vlačili ti obupani obrazi okrog, kakor megla. Še k maši niso hoteli iti, menda od jeze, ker jim je bog tako štreno zmešal. So že cel teden preje »Cuki« govorili, da bo božja roka segla vmes in razdrla »Sokolom« veselico. Sedaj tako razočaranje. Popoldne pa, ko so videli, kako je trumoma prihajalo ljudstvo na slavnostni prostor, so se ojunačili ter dejali: brezverci gor, ali dol, pa so jo primahali v Milanov log, kjer se je vršila sokolska slavnost. Ko je minula telovadba, se je zbralo nekaj »Čukov« pri vinskem paviljonu, ter so se izjavili, da pri njih ni take vzorne telovadbe in tako natančnega reda, kot pri »Sokolih«. S tem so pošteno lopnili po blagoslovljenem dopisniku, ki pravi v sobotnem »Slovencu«, da so se cel dan »Sokoli« preklicevali in še ponoči; da, da, ponoči, ko so se ga nekateri ajmohtarji prav pošteno navlekli pri brezverski veselici. Le disciplini in razumu naših fantov, se imajo zahvaliti, da se niso prekucnili v Savo. Mi vemo, da jih je strah, ko vidijo, kako se navzlic njihovi strahovladi širijo in mno-že sokolske vrste, ki bodo prej ali slej rešile narod suženjstva in tiranov. g Iz Dolskega. Nekaj izvenrednega od naših »Orlov«, po domače »Čukov«! Zadnjič so zvečer peli fantje po vasi. Ko so prišli mimo poslopja nekega »Orla«, je dotični »Cuk« priletel na cesto, da bi se pretepava! z orodjem, ki je bilo okovano z žeblji. Rekel je, da že poldrugo uro ne more spati in pozival fante, da gredo spat. Prav lepo oliko uče naše »Cuke« voditelji. Samo pretep in sovraštvo med seboj. Kristus je rekel: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Pri nas je ravno narobe. Duhovni pastir naj bi se raje za druge, bolj potrebne reči brigal, kakor za politične stvari. Namesto, da bi oznanjeval besedo božjo, agitira za razna društva in bratovščine, katere so pa le farski bisagi koristne. g Iz Šmartna ob Savi. Dolgo nas že obiskujejo društveniki šmartinsk. izobraževalnega društva, v svojem »Lažiljubu« z groznimi napadi. Ker smo mislili, da nas že vendar puste ti lažnjivci v miru, smo vse njih napade in laži zamotavali. Sedaj imamo zadosti. Zadnjemu listu moramo odgovoriti sledeče: Povedali ste, koliko je bil kaznovan g. Franc Marn in g. Mat. Dolničar v plačilno kazen, navedli pa niste poleg tega svojih društvenikov. Anton Presetnik, ki je moral plačati zaradi svoje izobrazbe 50 K v občinsko blagajno in 30 K sodnijskih stroškov. Poleg tega je prebival tudi pet dni v ječi. Ta gospod je tudi propadel pri g. Ivani Podboršek. Moral je zopet stroške plačati. Tudi g. Manca Bolta, kraljica vseh društvenih žen, je morala plačati radi razžaljenja časti proti Uršuli Dolničar vse stroške advokatom. Bil je pa tudi g. Ivan Bolta, kolar v Hrastju, kaznovan zaradi napada na pet dni težke ječe. Tako napredujejo ti izobraženci! Oni vedno pred drugim pragom pometajo, svojega pa ne vidijo. Na njem imajo zelo velik kup smeti. g V Kranjski gori je umrl g. Alojzij J a k e 1 j. g V Bistrici pri Tržiču je umrl posestnik Janez Valjavec, po domače Česen j. g Z Vrhpolja pri Moravčah se nam piše: Klerikalna zagrizenost se je prav jasno pokazala na Vrhpolju pri Moravčah dne 21. t. m., ko je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Janeza Prašnikarja. Vrla požarna hramba iz Moravč, oddaljena pol ure od Vrhpolja, bila je v grozni plohi v najhujšem času na licu mesta s svojim vrlim načelnikom Tomanom, nadučiteljem v Moravčah. To pa nikakor ni bilo po volji klerikalnim petelinom, marveč so zahtevali, naj se požarna hramba odstrani. Požarna hramba se pa ni odstranila, ker tudi dotični gospodar ni pustil, da bi se odstranila, ker je bil popolnoma uverjen, da brez pomoči požarne hrambe ne bi bilo mogoče ognja omejiti, kajti bilo je v trenotku celo poslopje v velikanskem plamenu in cela vas v veliki nevarnosti. Menda so klerikalci hoteli s klobuki vodo donašati in gasiti, s čemur hi i>a najbrž ne bili ničesar opravili, kajti ogenj se je že oprijemal Hrenovega gospodarskega poslopja in tudi hiša gospodarja Prašnikarja je že bila v veliki nevarnosti, ker se je tudi že užigala. Bila je torej največja bedarija, da so klerikalci zahtevali, naj se požarna hramba odstrani. Saj je moral vsak tepec uvideti, da le požarna hramba more omejiti požar, kar se ji je tudi popolnoma posrečilo. Prašnikarju je pogorel hlev, skedenj in vsa krma. Škoda, katero je povzročil požar, znaša 6000 K, zavarovalnina znaša samo 1000 K. Ce bi ne bilo vrle moravške požarne hrambe, katero smatrajo klerikalci za liberalno, bi bili imeli na Vrhpolju še vse drugačen požar. Ob ti priložnosti naj še omenimo, da nima vrhpoljska vas prav nobene priprave za prvo pomoč proti požaru; morali so si vse izposoditi iz sosednje vasi. Ključi, ki služijo v prvem liipu za raztrganje streh, za olajšanje gašenja, so razsajeni že od leta 1893. Tudi nimajo nikakega droga, dasi se je požar od takrat pojavil sedaj že četrtikrat. Poleg tega šteje vas Vrh] tal je 34 hiš, cerkev z župniščem in šolo, ali nikjer ni nobenega strelovoda, dasi ima drugod že vsaka cerkev in vsaka šola svoj strelovod. Iz tega se razvidi, kako gospodarijo klerikalni možje v občini. Vso čast pa zasluži načelnik požarne hrambe, gosp. Janko Toman in njegovo moštvo za neumorno delo in vztrajnost. g Mengeš. Zlobna roka je zažgala kozolec Ivana Bokaliča iz Pristave pri Mengšu. Škode je precej. g Iz Doba. Nad 70 »Sokolov« je v nedeljo, dne 24. julija telovadilo na lepo okrašenem vrtu gostilne g. Zarnika. Prišel je namreč k nam »Kamniški Sokol« in tudi mnogo občinstva iz Kamnika, Vira, Domžal in Ljubljane. Hotronislil nouičnr. n 251etnica požarne hrambe v Borovnici prepovedana. Na predlog okrožnega zdravnika dr. M a r o 11 a je deželna vlada prepovedala 251etno slavje borovniškega gasilnega društva in sicer iz zdravstvenih ozirov. V Borovnici in okolici razsaja namreč kužna bolezen difterija, na kateri je že večje število ljudi pomrlo, še večje število pa jih leži bolnih. Da se je bolezen tako razširila, je vsekako kriva javna blast. Župan je šele potem javil kužno bolezen, ko je že prva žrtev ležala na mrtva-- škem odru in ko so ga ljudje prihajali kropit. Tudi se je mrtvašnica šele zadnje dni zaprla tako, da niso nepoklicani ljudje mogli vanjo. Ako sedaj razsaja v Borovnici kužna bolezen, je župan na tem v prvi vrsti sokriv. Ako požarna bramba ne more slaviti 251etnice, je v prvi vrsti kriv župan, ki je sokriv, da se je kužna bolezen v malem kraju v tako veliki meri pojavila. Sicer pa bi bila tudi dolžnost okrožnega zdravnika dr. Marolta vso pozornost posvetiti v to, da bi se postavne odredbe tudi dobesedno izvrševale in da bi se bolezen že v kali zamorila. Prihodnjič se bomo z zadevo še podrobneje pečali. n Z Viča. Kakšne abstinente se vzgaja v naši »Cukariji« pod vodstvom naših frančiškanov, naj služi ta - le dogodba: Ko so ob ustanovitvi »Straže« priredili ti tiči pitje na Brdu, so si tam postavili dve utici z napisom: »abstinent in kavarna.« Človek bi mislil, to je za trezne ljudi, toda kako so pili, znači ta - le pogovor: I.: No-kako se počutiš danes po veselici, ali te kaj glava boli, ker izgledaš, kot bi od smrti vstal? — B.: Mejduš, kaj me ne bi, ko smo pili kavo, je nalival naš natakar več brinjevca kot kave, — tako smo bili pijani, da smo ležali kot snopi sredi vrta do jutra. — Res, lepi abstinent je, prav po frančiškansko. n Z Dobrove. Skupil jo je. Pri nas imamo župnika, ki je jako vnet zagovornik škofovih kapric. — Tako bi se imela vršiti na Marjetno nedeljo maša na podružnici v Brezju, vasici, ki se nahaja med Dobrovo in Horjulom, toda ojoj, zadnji hip so gosp. župnik izvedeli, da ima edini gostilničar v tej vasi, čujte, »Gramofon«, in kar je še hujše, da celo na glasove gramofona skušajo vaški fantje plesati. Bilo je dovolj, maše ne bo, se je glasila župnikova zapoved in res župnik je raje doma mašo opravil, kot bi se podal v poldrugo uro oddaljene Brezje. Toda par dni -po tem dogodku pa je prišel čas, da je bilo treba župniku poslati prav v tisto hudobno vas Brezje po bero, katero mu dajo vaščani s tem, da mu vsako leto nalože dva do tri težke vozove sena. Ko so se pa letos približali njegovi vozniki vasi, so pa Brezjani kot en mož povedali župnikovim voznikom, da naj le domov gredo, saj je tudi župnik doma ostal, ko je bilo čas mašo brati. Žalostni so se farovški hlapci vrnili s praznimi lojtrami v farovž. Tako jo prav, župnik naj se pa škofu zahvali- n V Verda na Vrhniki. Posestnikovo ženo, Nežo K o b i, je hotel posiliti neznan vlačugar, ko je šla po bližniei z Vrhnike domov. Ko je vpila, ji je pretil, da jo zakolje. Storilca še nimajo. ii Z Vrhnike. Ciganska tolpa tridesetih oseb s petnajstimi konji se je utaborila na Verdu. Pokradli so vse, kar so dobili. Končno jih je sodišče zaprlo. n V Logu sc je smrtno nevarno poškodoval 561etni Lipovšek, ko je metal seno iz kozolca. n Iz Rovt. Naša vrla požarna bramba je naglo pogasila ogenj,- ko je v nedeljo treščilo v hlev posestnika Janeza Petkovška. n V Horjulu je dobil nadučitelj Pokorn častno svetinjo za 401etno službovanje. n Na Nanosu se je ponesrečil enoletnik D ek val. Padel je 20 metrov globoko. Prepeljali so ga v postojnsko bolnico. Iz Logatca. Ker je zaspal postajo Logatec, je nek potnik skočil pri Logatcu iz vlaka. n Vipava. Neznan tat je vlomil v trgovino Silvestra in mu odnesel kakih 15 K. n Bralno društvo »Lipa« na Slapu pri Vipavi ima v nedeljo, dne 31. t. m., plesno veselico. K obilni udeležbi vabi odbor. n Iz Ilirske Bistrice. Vendar je prišel srečni trenotek, da se bo začelo z zidavo »Sokolskega doma«. Letošnje leto, tako upamo, bode že dogotovljeno. Čujemo, da se pripravlja za veliko veselico v korist »Sokolskega doma« velika priredba. Pripravlja se tudi z dramatičnimi predstavami. Moči je veliko na razpolago in veselja je tudi, samo začeti je treba. — Prostovoljno gasilno društvo ima svojo letno veselico dne 7. avgusta v prostorih hotela »Tomšič«. — Pretečeno nedeljo je nek gospod revnega zidarja tako pobil in natepel, da je moral revež v bolnišnico. Kaj si misli tisti gospod, da so delavci živina? Ali niso tudi reveži ljudje? Tisti revež je zidar iti tujec, ki ni navajen teh »hocli« gospodov. Danes niso več tisti časi,, kakor nekdaj, ko je bil še oče tega »gospoda« živ. n Javno vprašanje zastavimo raznim oblastem, kako je to mogoče, da se nikdo ne pobriga za gostilno pri »Kovaču« na. Topolcu. Tam se godijo take nerodnosti in svinjarije, da ni več mogoče molčati. Pred nekaj časom je neko mrtvo tele izvlekel iz krave in to telo je ta doma razsekal in delal »galažo« iz njega. Svojega merjasca je dal rezati, in kor mu je hotel radi toga poginiti, ga je zaklal in na drobno prodajal. Tudi druge lope reči uganja ta naš mož, a nikdo ga no vidi. Menda imajo klerikalci pravico, da delajo ljudi bolne. — Oblast, kje si? Gospodarstvo. gd Če prašiči pitanci radi ne jedo, so si morebiti pokvarili želodec. To se lahko zgodi s slabo, pokvarjeno brano.ali pa, če se jim da prevroča brana. Zanikarne dekle mnogokrat greše s tem, da svinjam dajejo prevročih jedil. Predvsem je treba paziti, da se hrana menja, ker se enakomerne brane prašiči radi naveličajo. gd Najboljše žito za kokoši je oves, ki ima v sebi vse snovi, ki jih te živali potrebujejo za branjenje telesa in za tvorjenje jajec. Skoro enake vrednosti je ajda, ki pa je jiredraga, da bi jo dajali, le za spremembo jim jo tu in tam lahko privoščimo. Ravnotako je tudi s pšenico, ki je posebno dobra za piščeta. Ječmen tudi dobro tekne kokošim. Koruza se navadno preveč uporablja, a ni posebno dobra, ker povzroču-je, da se kokoši preveč zrede, debele kokoši pa malo neso. Koruzo je dobro dajati pozimi, ker povzročuje gorkoto, poleti pa kokošim potresajmo različna žita, ker jim sprememba hrane dobro de. LISTEK. Benedek. J. S. M a c h a r. (Konec.) Ko je umrl general John, načelnik generalnega štaba iz bitke pri Kustoci leta 1866., si je izprosil nadvojvoda Albreht celo korespondenco in vse pismene beležke ranjkega, in tako se je zgodilo, da rodbina še zasebnih pisem ni nikdar več dobila. Maršal, ki je skrbno pazil, da bi bila njegova podoba v zgodovini kar najsijajnejša, se je očividno bal, da bi bile mogle kdaj priti na dan razne okolnosti, in da bi se bil moral najmanj deliti za slavo zmage z nekom drugim — takšnim razlagam se je rajši previdno ognil, dokler je bil čas. Zelo različne misli od te so ga pač spravile na pot v Gradec. Ubogi Benedek se je mogel deliti samo za svojo nesrečo, samo za odgovornost — za nič drugega. In njegova nesreča je imela potem doseči vrhunec. Zadnji udarec je imel šele priti. Benedek je torej po 19. listopadu požgal vse beležke in zapiske iz vojne 1866. Tudi gotovo listino, ki bi bila lahko ščit njegove vojaške časti. 8. grudna istega leta je pa prinesla »Wiener Zeitung« zelo dolg članek, v katerem je bil od avtoritativne strani in pred celim svetom Benedek označen kot krivec nesrečnega izida cele vojne. Henikstein in Križmanič sta napravila vse, kar je bilo mogoče, vrhovni poveljnik je pa zaslužil kazen za vse, kar so je pripetilo. »Izguba zaupanja njegovega najvišjega cesarskega gospoda, uničenje njegovega vojaškega imena pred sočastniki in v bodočnosti, spoznanje neskončne nesreče, ki je doletela pod njegovim vodstvom armado in celo monarhijo, mora sploh biti za takega ča-stiželjnega in ponosnega moža, kot je Benedek vedno bil, težja kazen, kot bi ga bila mogla doleteti pri daljšem sodnem obravnavanju.« V takšnem tonu gre ves članek naprej. In na ta boben so udarili vsi časopisi v monarhiji. Satira in humor sta z besedo in podobami gnala isto godbo. Benedek je postal naenkrat ena najbolj neumnih, smešnih in lahkomišljenih figur cele monarhije. Ulici, ki je kričala po vojni za cesarjevo kočijo: Abdankenl Abdanken! (Odstopi! Odstopi) so morali vreči žrtev. In čim slavnejša je bila, tem več je morala žaleči. Ulica se je vrgla nanjo, jo trgala, tulila od razkošja, da jo ima in prenehala dalje misliti. Bila je zadovoljna. »Izguba zaupanja njegovega najvišjega zaupanja« — v tem je to ležalo. Ta udarec je zadel. »Ostanek svojih vojnih iluzij in svoje vojaške poezije sem pokopal tega leta,« piše Benedek čez nekaj časa princu Turn-Taksu, ki ga je hotel obiskati, in ga prosi, naj ne hodi k njemu. Kakšni so bili neki dnevi, kakšne noči tega nekoč ponosnega in ošabnega vojaka! Tega služabnika svojega gospodarja, enega najbolj zvestih, kar jih zgodovina sploh pozna! Prišel je k njemu zgodovinar Vvenot in ga naprosil za nekatera poročila iz nesrečne vojne, s katerimi bi se mogel opravičiti. — Benedek je na kratko odklonil. — Zena ga je pregovarjala, naj bi spregovoril, toda nič ni pomagalo. »Ne koristilo bi to niti cesarju, niti armadi. Premagani vodja mora prenašati svojo nesrečo.« In ta mož ni bil nikdar večji, kot v svojem trpljenju. Samo svojima prijateljema Albrehtu in Johnu ni mogel odpustiti. Ta dva sta bila povzročitelja in redaktorja onega članka v »Wiener Zeitung« od 8. grudna. John se je dal pri njem opravičiti, javil mu je, da ni sodeloval pri članku, prišel v Gradec in lepo prosil za razgovor, toda raztrpčeni vojak ga ni pustil pred se in ga ni hotel videti. In ne samo, da je sam molčal, tudi drugim je zapovedal molčati. Njegov zaupni prijatelj Miiller, njegov pobočnik iz leta 1866. je bil pri njem, ko je sežigal svoje papirje. Miiller je poznal in vedel za vse — po Benedkovi smrti je pravil, da bi bil moral ohraniti vsaj gotovo listino .. vsaj to edino. Benedek je namreč požgal tudi to, kar je bilo pisano lastnoročno od njegovega najvišjega vojnega gospoda. Ta Miiller je tudi vrnil po Benedkovi smrti maršalu Albrehtu sabljo nadvojvode Karla. Ko mu jo je hotel maršal pustiti za spomin, jo je skromno zavrnil, češ, da »te sablje že ne more nositi boljši vojak, kot je bil Benedek.« In ta Miiller je tudi molčal kot grob — sicer ga je pa poklical nadvojvoda Albreht v svojo službo in ga pridržal celo vrsto let. Počasi se je vrnil v Benedkovo dušo nekak mrzel mir. Hodil je na sprehod, začel zopet čitati časopise, knjige, hodil na lov, ustavil včasih kakega znanega častnika in se spustil z njim v pogovor. Tudi nekako zbližanje z nadvojvodo Albrehtom je nastalo. Nadvojvoda je namreč napravil tu in tam korak. Benedkov sluga je ukradel svojemu gospodarju vojaške redove in izginil. — Albreht mu je na vest o tem poslal svoje. Benedek se mu je na kratko po vojaško zahvalil. Potem je napisal nadvojvoda brošuro: »O odgovornosti v vojni,« se izrazil v nji pohvalno o Benedku in mu jo dal poslati. Benedek se je zopet zahvalil. Ko je prišel nadvojvoda leta 1872. po dovršitvi cesarskih vaj v Galiciji v mestece Gdow, se je spomnil tu na prvo Benedkovo junaštvo in mu napisal prisrčno pismo. Toda na konou je pridal: »Prepovedujem Vam mi odgovarjati ...« Zato Benedek ni odgovoril. Gdow — to je bil oni kraj, kjer je udušil s peščico vojakov kot mlad podpolkovnik leta 1S46. zahodno-gališko revolucijo. Videti je, da je bil mir molčečega vojaka le ledena skorja za zunanjost — notri je bilo pa pač drugače ... Leta 1873. je prišel tedaj 151etni prestolonaslednik princ Rudolf v Gradec. Spremljal ga je učitelj general Latour, in imel je obiskati Benedka — po naročilu svojega cesarskega očeta. Mogoče je bil to prvi korak h kakemu milostljivemu stiku, mogoče — kdo ve? ... Benedka ni bilo doma in princ mu je pisal zelo prijazno pismo. Ko je je stari vojak prejel, je rekel žalostno: »Prepozno!« Potem se je prebudil v njem stari ponos in dodejal je: »Premalo!« Ni se priglasil za avdijenco, temveč pisal grofu Latour ju, da prosi, naj sporoči »njegovo zahvalo«. Latour je pozval Benedka, naj se zahvali princu naravnost. To se je zgodilo. In v novem pismu na Latour ja pravi: »Sem končno sam v sebi gotov, nočem biti moten v svojem miru.« Čakal je samo na eno: da ga cesar pozove k sebi in da nastane resen razgovor, ki šele zaključi račune preteklosti-------------------- to se ni dogodilo. Umrl je za rakom v grlu dne 27. mal. travna 1881. Po svoji želji je bil pokopan v priprosti civilni obleki, on, vojak z dušo in telesom. Njegova, oporoka priča, da se je ločil s sveta nepomirjen s svojim bivšim prijateljem, maršalom Albrehtom. Samo žena Julija, sotrpiteljka v njegovem heroiškem molku, se je potrudila, da bi bil vsaj spomin njenega moža čist. Vse preostale papirje in pisma je izročila avstrijskemu zgodovinarju H. Fried-jungu, ki jih je izdal v debeli knjigi s temeljitimi pojasnili pod naslovom: »Preostali papirji Benedkovi«. < (eneral je imel namreč v svoji ženi ti.:; najboljšega prijatelja. Pisal ji je z a sl !* vojn, pred bitko, med bitko, po bitki, IL5 :il ji je o vsem, kar se je prigodilo, kar j s mislil, čutil, in izrazi ljubezni se me-r jnjo s celimi vojnimi buletini — in tako jo bilo vsaj deloma mogoče, da je mogla i: pregovoriti žena tam, kjer je molčal n ož. Celo življenje je v teh pismih: iz po-č ‘t Ivi krasno, veselo, srečno, in pozneje ta 113ir.ii žaloigra zvestega služabnika svojega gjii>. darja. Državna raisona in krik ulice si a i otrebovala svoje žrtve — ta pisma k ižoj ), kakšna je bila ta žrtev kot človek. Ti i li; kšna je bila ta državna raisona. L. iajatelj in -urednik Ivan Bavdek. Preda se radi ( pustitve popolna, dobro ohranjena n ih nja mlinska oprava *®F' Natančnejše se izve pri lastniku Kaji i"SJ u pl. Premersteinu v Ljubevču p ■£ F dri ji. 71 Fszori Pozor! If najem se da iSf IS' mr til. Irme cerkve na križišču cest, z dobro-id ;?o gostilno, prodajalno in poštno n: ;bL alnico, ki obstoja nad 80 let. Na pc ses vu je razun hišo 10 gospodarskih z c': širnim hlevom, mostno tehtnico in ti jvačnico ter je vse v jako dobrem st; nu. Nastopiti je mogoče najpreje s 1. d< ne' ibrom. 70 2 1 Natančuejša pejasnila daje g. H. Knez, Š1 3 tri pod Kumom, p. Radeče. E ; .'O ohranjena, kompletna ročna eirKulorno žogo pc raT na tudi za vodno mo£, se po jako ni; ki ceni, 240 K, proda. 1 ojasnila daje Dragotin Val v Ilirski Bistrici. 68 3 2 Posestvo je naprodaj. Obsega vsa gospodarska poslopja, v dobrem stanu, zraven dva travnika, vinograd, sadni vrt in gozd, v lepi legi, kakih pet minut oddaljeno od Št. Jerneja. — Cena se poizve pri lastniku Franc Pirkoviču na Grbah, pri Št. Jerneju na Dolenjskem. 66 3j Nad 50 receptov vsebuje kuharska knjiga, kt jo je izdala Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici. Tvrdka razpošilja jo vsakomur zastonj in poštnine prosto. 18 43 7 21 Ustanovljena leta 1868. Absolutno pred ognjem in tatovi vame BLftGHJNE izvrstne kakovosti prodaja tovarna blagain jvi. yiaiersfiugei Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27. Založnik rajfajzen. zadrug itd. 21 42—21 dosežejo odrasli in otroci, bolni in zdravi. — Polo- vico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pijete SLADIN, to je dr. pl. Trnk6czyja sladni čaj. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetja pod naslovom v glavni zalogi. .•. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. • Kri! Moč! Zdravje! čržne cene v Ljubljani Ce na od do K h K h 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 32 1 60 1 tl II II 11' II • • 1 20 1 40 1 „ „ ,, HI- „ • ■ 1 03 1 28 1 „ telečjega mesa 1 40 1 08 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 50 1 80 1 „ „ „ (prekajenega) 1 90 2 10 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 12 1 20 1 „ jagnjetovega mesa .... 1 60 — — 1 „ kozličevega mesa .... 1 80 — — Prašiči na klavnici ..... 0 00 0 00 1 kg masla 2 60 2 68 1 „ masla surovega 2 50 2 60 1 „ masti prašičje 2 10 2 20 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 80 1 96 1 „ slanine prekajene .... 1 90 2 — 1 „ sala 1 80 1 96 1 „ surov, margarinskega masla 2 — 2 20 1 „ kuhan, margarinskega masla 2 10 2 20 1 jajce — 6 — 7 1 / mleka — 20 — — 1 „ „ posnetega 1 „ smetane sladke — 08 — 10 1 „ „ kisle — 80 — 90 1 kg medu 1 20 1 40 1 „ čajnega surovega masla . . 3 — 3 10 1 piščanec 80 1 20 1 golob — 40 — 44 1 raca 1 70 1 90 1 gos 1 Kapun — — — — — — — — 1 puran — — — — 100 kg pšenične moke št 0 . . 40 — — — 100 „ „ „ „ 1 . . 39 50 — ■ - 100 „ „ „ „ 2 . . 39 — — — 100 „ „ „ „ 3 . . 37 80 — — 100 „ „ „ „ 4 . . 36 80 — ■ - 100 „ „ ,, „ 5 . . 34 — — — 100 „ „ „ „ 6 . . 29 — — — 100 „ „ „ „ 7 . . 25 — — 100 8 . . 14 — — — 100 „ koruzne moke .... 18 — — — 100 „ ajdove moke .... I. 36 — — — 100 „ ajdove moke . . . .11. 33 — — — 100 , ržene moke 29 — — — 1 / fižola — 20 — 30 1 » graha 1 „ Teče — 36 — 40 — 36 — 40 1 „ kaše — 20 — 22 1 „ ričeta — 18 — 20 100 kg pšenice 22 50 — — 100 „ rži 16 80 — — 100 „ ječmena 16 20 — — 100 „ ovsa 17 50 18 — 100 „ ajde 16 20 17 — 100 „ prosa belega 17 — — — 100 „ „ navadnega . . . — — — 100 „ koruze 14 — 15 — 100 „ krompirja 5 50 6 — Lesni trg. Cena trdemu lesu 9 —do 10'— K Cena mehkemu lesu 8-— do 9 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena 4 — 7 — „ slame 3 50 6 — „ stelje — — — on. TV* XI m i m & m *: m m * sr Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Del. glavnica K 5,000.000. Podružnica v Spljetu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Stritarjeve ulice štev. 2.® Podružnica v Celovcu. Podružnica v Sarajevu. \ lo Rezervni fond K 450.000. Podružnica v Trstu. Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. 52 52-53 m m m m m m * m m m m m * JA« Uk« »j|« UM Vltf Alitf ^ ^ ^|r* ^|r* *00 ej £ ca ”9 S 00 ^ o o Ch ^ • a © ® - I 0 ° go s -g Ilajcenejše solniki! in ini domačega izdelka priporoča 3 52-:o Josip Vidmar = v Ljubljani = Pt*ed Škofijo 19, StaPi tpg 4, Prešernova ulica 4. ===== Najbolj varno naložen denar Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. je v slovenski Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure popoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Jih obrestuje po 4'///0 ter pripisuje nevzdlgnjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne l.in 16. vloženi denar se obrestuje takoj Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5% ir^ proti amortlzovanju posojila po najmanj V,0/, na leto. Dolžnik more svoj dolg po-plačati tudi poprej, ako to hoče, ■* -o.-..-. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staišem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obr'nikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi - .. Isred-Itno društvo. Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. Bi* J; =$ hi 1! f j-o* _ m n* Vinske sode nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine izparjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino prodaja zadruga Agro-Merkur v Ljubljani. Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek. Moko otrobe in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga Agro-Merkur, Ljubljana. Umetna gnojila kakor žlindro, kalijevo sol, kaj nit, rudninski superfosfat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi Agro-Merkur v Ljubljani. Vino kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 1 naprej zadruga Agro-Merkur, Ljubljana. Kose: iz najboljšega avstrijskega jekla, ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in klepane, ponuja 10 48—26 zadruga Agro-Merkur po najnižjih cenah. — Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »Agro Merkur«. Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnlčnl račun št. 828.406. Telefon štev. 185. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, tf Ljubljani je imela koncem leta 1909 denarnega prometa E 81,116.121*11 upravnega premoženja K 20,775.510*59 Obrestuje hranilne vloge brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uradne ure vsak dan od 8.-12. In od 3.-4. v lastnem zadružnem domu. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 5*/*°/0 * V,°/o na amortizacijo ali pa po S1/«0/, brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga Uradne ure vsak dan B.—12. iD Od 3.-4. 3 52- 30 Tisk »Narodne tiskarne* v Ljubljani.