TRST, petek 18. februarja 1955 Leto XI. - Št. 41 (2970) Poštnina plačana v gotovini Tudi Velika Britanija ho izdelovala vodikovo bom k o Kompromis o zemljiških pogodbah Povzroča politične zapletljaje Nemški liberalci proti sporazumu o Posarju BONN. 17. — Zunanjepolitični odbor v Bundestagu je nocoj odobril francosko-nem-ške sporazume o Posarju s 16 glasovi proti 13. Proti odobritvi so glasovali socialni demokrati, trije liberalni demokrati in en poslanec skupine begun-cev. Včeraj in predvčerajšnjim je Na balkonu poslopja romunskega poslaništva v Bernu se vidi eden od napadalcev z masko na obrazu in oborožen z brzostrelko. Nehru misli dati pobudo za pripravo konference o Formozi 'ta&lo n?dstva’ ki je suspenza štiri (in Falettija) 3avnosti mesece od vsake de- Pt«sX;,v stranki. Ukrep je ker Politične opazoval-VaU nS° splošno priča-5P«tiiii„ a3več enomesečno su-Poskx.J°. zlasti zaradi očitnih FHnfanija, da išče vj* na desni. 'oni se je moral poli- 1 tai se le rnorai pon-K1?6^ rlk demokristjanske šir;katerem se vse "Sre«ii0 "benje, da se mu ni „ ,?kazati kakšnih po- ‘‘Učnih sposobnosti) ! anie Prinaša njegovo lz?Ube - "repitve na desnici ?a sp,),} r®vici. Prvi znak te-Z° kotn« 811!3 je bil verjetno f^bah , ,mis o zemljiških po-l‘Ptin \ater'm se je Scelba V ■ Pribl?,-, Gnijem) ponov-w:fcliansk???! Prvotnim demo- BEOGRAD. 17. — Danes so se v Beogradu pričela pogajanja med jugoslovansko in romunsko trgovinsko delegacijo za sklenitev rednega enoletnega trgovinskega in plačilnega sporazuma. Drugega marca se bodo začeli v Beogradu jugo- Berthoin (radikal); javna dela; Andre Morice (radikal); obnova: Maurice Lemaire (go-list); industrija in trgovina: Jean-Marie Louvel (MRP); kmetijstvo: Renč Charpentier (MRP); prekomorska ozemlja; Gaston Deferre (socialist); socialne zadeve: Albert Gazier (socialist); bivši bojevniki: Legaret (UDSR); pošta: Dumas (MRP); Določen ni še minister za pravosodje. Ministrstvo za tuniške tn maroške zadeve, ki ga je ustanovil Mendes-France, se bo sprmenilo v podtajništvo, ki bo odvisno od zunanjega ministrstva, in ga bo vodil socialist Alain Savary, medtem ko se bodo ponovno vzpostavila tajništva za vojno, mornarico in letalstvo, ki so bila v prejšnji vladi združena v ministrstvu za oborožene sile. imenovani so bili tudi sledeči državni tajniki; v predsedstvu vlade: socialist Gerard Jacquet za informacije; radikal Emile Hugues, v zunanjem ministrstvu; radikal Maurice Faure, za znanstvena raziskovanja: radikal Henrv Long- chambon za načrtovanje; radikal Luciano Doudert, Tak naj bi bil po mnenju opazovalcev sestav vlade, ki ga je Pineau danes popoldne sporočil predsedniku republike. Opazovalci pa so mnenja, da bi se utegnil sestav v zadnjem trenutku še kai spremeniti zaradi negtovega stališča golistov. Ti so baje v zadnjem trenutku zavzeli odločno stališče proti imenovanju socialista v tajništvu za tuniške in maroške zadeve. Prav tako se zdi, da s tem imenovanjem ni zadovoljna tista skupina radikalov, ki je pod vodstvom Rene Mayerja glasovala proti politiki Mendes-Francea v Severni Afriki. Nasprotno pa so demokristjani zadovoljni in u-gotavljajo, da je v novi vladi večina pristašev evropske o-brambne skupnosti, medtem ko vlada precejšnje nezadovoljstvo med tako imenovanimi zmernimi in neodvisnimi, ki so ostali v opoziciji. Ce ne nastane kaka napredvidena sprememba, računajo, da bi Pineau utegnil dobiti v skupščini okoli 300 glasov, seveda če bo 17 «uporniških» socialistov glasovalo zanj. Zato bo morebitna večina, ki jo bo Pineau dobil, telo skromna. Švica odklanja ekstradicijo napadalcev na romunsko poslaništvo Obtožili so jih 9 zločinov in kaznivih dejanj Komentarji švicarske• ga tiska • Še vedno nerešen spor med romunsko in dansko vlado novanje, žuganje osebju poslaništva in škoda, povzročena tuji lastnini. Ce bi se določilo, da je bila dejansko kršena teritorialna suverenost tuje države, bi bilo samo švicarsko zvezno vrhovno sodišče pristojno, da odloča o zadevi. V nasprotnem primeru pa bi šlo za zločine, k’ spadajo deloma pod zvezno, deloma pa pod bernsko juris-dikcijo. Medtem policija nadaljuje z iskanjem dveh pobeglih napadalcev ter zaslišuje tudi romunske begunce v Švici. Švicarski tisk pa se danes sprašuje po pravih vzrokih napada in se strinja v domnevi, da je bil napad organiziran, zato da bi se polastili važnih dokumentov. Nekateri listi trdijo, da so dokumente pozneje našli pri beguncu, ki so ga a-retirali v noči napada, in da so jih vrnili romunskemu odpravniku poslov. Toda dva begunca, ki jih še iščejo; sta morda spravila na varno druge važne dokumente. Vsi listi se strinjajo, da je vsa zadeva zavita v še preveliko tajnost, zaradi česar prihajajo do izraza raznovrstne domneve. Moskovska «Pravda» pa danes trdi, da so napad na poslaništvo organizirali agenti a-meriške tajne službe, ter obtožuje švicarsko vlado, da ni dovolj skrbela za zaščito poslaništva. Tudi iz Kopenhagna javljajo, da policija še vedno straži okoli romunskega poslaništva potem ko je bivši uradnik Cimpu zbežal in zaprosil za politično zatočišče na Danskem. Dansko zunanje ministrstvo je danes dobilo s tem v zvezi protest romunske vlade. Romunski odpravn'k poslov v Kopenhagnu je dopisniku agencije «France Presse* izjavil, da hoče danska policija «ugrabiti ženo bivšega u-radnika poslaništva«. Ta je namreč ostala v poslopju poslaništva in odpravnik poslov je izjavil, da «si ne bi upat eventualno poskrbeti za spremstvo žene uradnika Cimpu do meje, niti če bi jo spremljala policija v uniformi*. Danska policija pa izjavlja, da gospa Cimpu lahko pride iz poslaništva, kadar hoče, da lahko potuje po državi in jo tudi lahko zapusti pod enakimi pogoji, kakor vsak drugi tuj državljan na Danskem. Dansko zunanje ministrstvo pa je protestiralo pri lomun-skem poslaništvu, ker je romunski odpravnik poslov A-leksandru Chirila izjavil, da danska policija uporablja »gangstrske metode*. Protest odgovarja tudi na romunsko noto in poudarja, da je policijsko nadzorstvo okoli romunskega poslaništva potrebno iz varnostnih razlogov in nikakor ne more ovirati rednega delovanja tega poslaništva. HONG KONG, 17. — Pekinški radio je javil, da je kitajska vlada uradno sprejela vabilo na konferenco afriških in azijskih držav v Banduo-gu. V svojem odgovoru pravi CuenUj med drugim; »Sklicanje konference odraža velike spremembe, ki so nastale v zadnjem času v tem delu sveta. Odraža tudi vedno moč- »POMDINHI l)\KVI Na današnji dan te bil leta 1893 rojen v Nabrežini pesnik Igo. Gruden, i/ r—r mmm i e I j P lI Danes, PETEK, 13. februarja Simeon. Drago Sonce vzide ob 7.05 in za'tr>ne 17.35. Dol-Hna dneva 10. 7.35. Dolžina dneva io.ju. ««•-zide ob 4.23 in zatone ob Jutri, SOBOTA 1-. (erbuarja Konrad. Miloslav ŠE E IM UDAREC ZA TRŽAŠKO POMORSTVO Tudi «Saturnia» i in ■ «lfulcania» MS "T — J5L se 1 ne bosta vri m 11 v Trst... Obe ladji bosta, kljub vladni konvenciji in nedavnim zagotovilom min. Tambronija, še vedno vozili na progi IMeapelj-IMew York Včeraj smo objavili vest, da bodo 8640-tonski Llojrdovi ladji «Aquileio» in «Piave» po dograditvi premestili v Genovo, da bosta od tam vozili na redni progi proti Belgijskemu Kongu in da so odgovorni vladni krogi pri tem pozabili na številna zagotovila, da bosta obe ladji vozili na omenjeni progi iz Trsta in da bosta vpisani v tržaški pomorski register. Danes pa prihajajo nova uradna potrdila, da se tudi «Saturnia» in «Vulcania», veliki prekooceanski ladji, vpisani v tržaški pomorski register, ne bosta vrnili v Trst in da bosta še vedno vozili na redni progi med Neapljem in New Yorkom. In kljub temu, da se je zadnja tri leta vodila v Trstu odločna borba za povratek obeh omenjenih ladij, da obstaja vladna konvencija. ki določa Trst kot glavno pristanišče na omenjeni progi in da končno ni niti teden dni od tega, ko je minister za trgovsko mornarico Tambroni zagotovil «ugodne ukrepe« v korist našega pristanišča. Ta dva kričeča primera jasno govorita o tem, da vlada ne ukrepa v interesu celotnega italijanskega gospodarskega organizma in še manj v interesu Trsta, temveč da v praksi izpolnjuje želje in zahteve vsemogočnih krogov italijanskega velekapitala. Taka politika je bila v veljavi vsa povojna leta, saj so iz Trsta po vojni odpeljali 21 modernih ladij v »kupni to-naži 94.000 ton. katere so zgradili v tržaških ladjedelnicah ob obilni pomoči ERP za V ponedeljek nov seslanek mešane komisije v Vidmu Mešana italijansko-jugoslo-vanska komisija, ki ima nalogo urediti obmejni promet, in ki je pred dnevi začasno prekinila z delom, se bo v ponedeljek zopet sestala v Vidmu. Tako sta se včeraj sporazumela vodji obeh delegacij, inž. Bučar za Jugoslavijo in pod-prelekt dr. Capon za Italijo. POSEBNA KOMISIJA V RIMU Odobren nroračun za I. polletje 1955 Od nedelje do srede so v Rimu predstavniki raznih ministrstev v posebni komisiji skupno z generalnim vladnim komisarjem Pala-maro razpravljali o tržaškem conskem proračunu za I. polletje 1955. Posebna komisija je odobrila proračun, ki predvideva skupno 24 milijard 927 milijonov 586 tisoč lir izdatkov in vključuje deficit 5 milijard 676 milijonov in 667 tisoč lir, katerega bo krila italijanska vlada. Podrobnosti o proračunu bomo objavili jutri, vendar lahko ugotovimo po zgoraj objavljenih podatkih, da je proračun ostal po vsej verjetnosti bistveno neizpreme-njen v primerjavi s preteklimi leti. Seveda pa Je vsak dokončen komentar za sedaj še preuranjen. O Pri pristaniškem poveljstvu v Ravenni bodo od 4 do 7. a-prila izpiti za imenovanja v trgovinski mornarici. Izpiti se bodo polagali za naslednje čine: poveljnik ladje za krajevno plov. bo, poveljnik obrežnega ribiškega čolna, strojnik, pomorščak« strojnik, in krmar. Trst in nič manj številnih milijardah iz tržaškega conskega proračuna. Takrat je imel neko relativno veljavo izgovor, da je mednarodno politična pripadnost Trsta dvomljiva in da je zato bolje ladje odpeljati iz Trsta kot tvegati, da bodo za Italijo za vedno izgubljene Sedaj je tudi ta izgovor sumljive vrednosti brezpredmeten in je skrajni čas, da se glede tržaškega pomorstva, prične voditi drugačna, konstruktivna politika. Toda ne gre končno samo za progi proti Belgijskemu Kongu in proti New Yorku, temveč za vrsto rednih pomorskih prog, brez katerih si ni mogoče zamisliti razvoja tržaškega prometa in razvoja tržaškega gospodarstva. Tržaški občinski svet je na seji dne 3. decembra 1954 ob podpori vseh političnih strank zastopanih v svetu in ob so-glašanju vseh tržaških gospodarskih institucij, sindikalnih organizacij itd. Izglasoval resolucijo, v kateri ne zahteva samo obnovitev proge proti New Yorku temveč tudi sledeče proge: Trst—Južna Amerika (4 hitre tovorne ladje), Trst—Daljni vzhod (4 hitre tovorne ladje), Trst—Južna Afrika (3 hitre tovorne ladje), Trst—Severna Evropa, ojačenje proge Trst—Crno morje in ustanovitev proge ob vzhodni jadranski obali. To so bile samo minimalne zahteve, katere je bilo ob skromni žrtvi Genove možno in nujno izpolniti takoj. Zanimivo je tudi, da v te zahteve niso vključili proge Trst— Belgijski Kongo, ker so bili vsi strokovnjaki prepričani, da bo to progo Trst čez nekaj mesecev dobil. Nočemo biti pesimisti, vendar primera s «Saturnio» in «Vulcanio» ter «Aquileio» in »Piave# močno utemeljujeta bojazen, da ne bo izpolnjena niti ena točka skromnih tržaških zahtev. Zal pa to ni edini vzrok za pesimizem in za upravičeno bojazen o razvoju tržaškega gospodarstva, saj vidimo po drugi strani, da se še vedno zavlačuje sklicanje mednarodne konference o tržaškem pristanišču. da,.se je.obljubljenih 70 milijard izredne pomoči v praksi skrčilo na manj kot polovico in še to prihaja v Trst z izredno zamudo in končno, da odgovorni krogi sabotirajo pobudo o prosti coni. Po tej poti bo tržaško gospodarstvo nujno moralo priti v še ostrejšo krizo in so v nevarnosti osnovne panoge, glavni viri zaslužka za vse prebivalstvo. Zaradi tega je potrebna ostra in odločna akcija sindikalnih organizacij in naprednih političnih strank proti ozkim interesom Conf-industrie. ki onemogoča vsak, pa še tako skromen korak, k reševanju življenjsko važnih tržaških gospodarskih vprašanj. KONFERENCA »SOROPTIMIST KLUBA* V Človeški faktor v podjetjih «Soroptimist klub« prireja v soboto in nedeljo v prostorih gledališča v Ul. Giustiniano 2 pomembno konferenco o vprašanjih, katera postavlja človeški faktor v podjetjih. Na konferenci bodo v častnem predsedstvu znan; univerzitetni profesorji Renato Balzarini, Amleto Loro, Pier Paolo Luz-zatto Fegitz in Manlio Udina. Konferenca se bo pričela v soboto ob 17. uri in nadaljevala v nedeljo ob 9. uri. Vsi, ki žele govoriti na konferenci, se morajo predhodno vpisati na tajništvu kluba pri dr. Eulviji Costantinides (tel. 36-717). Predsednik omenjenega kluba je ga Gruber-Benco. Pred rešitvijo vprašanja pomorščakov AO mornarice? Odbor pomorščakov bivše avstroogrske mornarice sporoča, da vse kaže. da bo pereče vprašanje izenačenja pravic pomorščakov bivše avstroogrske mornarice s pravicami pomorščakov, ki so službovali samo na ladjah italijanske mornarice, v kratkem rešeno. Odbor namreč zagotavlja, da je od glavnega vodstva FILM (Zveze italijanskih pomorščakov) ter od njenega glavnega tajnika kap. Giuliettija dobil zagotovilo, da namerava minister za trgovsko mornarico Tambroni še ta mesec dokončati in predložiti načrt, ki se tiče spremembe zakone «Cap-pa» o pokojninah. Ta načrt predvideva določbe, ki se tičejo izenačenja pravic pomorščakov bivše avstroogrske mornarice. Stotine tržaških pomorščakov, ki so prizadeti v vprašanju pokojnin, bodo prav gotovo sprejeli z zadovoljstvom veselo novico, ki jim jo sporoča njihov odbor in ki je sad njegove neutrudne dejavnosti, katero so vedno odločno podpirale stotine tržaških pomorščakov. NA PRIZADEVANJE SVETOVALCA TOV. DR. J. DEKLEVE Prosek in Kontovel dobita javno kopališče in pralnico Z gradnjo, za katero je določenih dvajset milijonov lir, bodo začeli letos V postavkah 15. in 16. letošnjega gospodarskega načrta tržaške občine je vključena tudi gradnja javnega kopališča in javne pralnice za Kor-tovel-Prosek. V ta namen je v posebnem proračunu gospodarskih načrtov določenih 20 milijonov lir. To vest bodo Kontovelci in Prosečani gotovo sprejeli z zadovoljstvom, saj že toliko let zahtevajo tako javno kopališče kot tudi javno pralnico. Znano je. da je občinski svetovalec dr. Jože Dekleva že večkrat postavil to vprašanje pred občinski svet in zahteval izvedbo teh del. Poleg tega se je dr. Dekleva še osebno zanimal tako pri podžupanu ing. Visintini, ki je prrejšnji teden tudi prišel na Kontovel in na Prosek, da si osebno ogleda potrebo po raznih javnih delih v teh dveh vaseh, kot pri raznih drugih uradih, SKUPŠČINA ČLANOV MEŠANEGA SINDIKATA RS Za akcijsko in organizacijsko enotnost tržaškega delavstva Obsodba teženj, da bi se preprečila odstranitev bistvenih vzrokov, ki so zakrivili sindikalno razdvojenost Člani mešanega sindikata Zveze razrednih sindikatov so se v sredo sestali na skupščini in razpravljali o sedanjem sindikalnem položaju, predvsem pa o sklicanju ustanovne sindikalne skupščine, ter sprejeli naslednjo resolucijo: Člani mešanega razrednega sindikata v Trstu, zbrani na skupščini, so razpravljali in sklepali o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Med temi vprašaji je bil tudi splošni položaj tržaških delavcev ter posebni položaj strok, katerim pripadajo delavci mešanega razrednega sindikata. Po rešitvi vprašanja razdeljevanja članskih izkaznic za leto 1955 so navzoči odobrili linijo in akcijo vodstva sindikata glede’ všžnega vprašanja akcijske in organizacijske enotnosti tržaških delavcev. Skupščina je soglasno obsodila dejstvo, da se še ni sestavil pripravljalni in organizacijski odbor za sklicanje u-stanovne skupščine, za katero je dala pobudo CGIL. Prav tako so obžalovali, da se v sindikalnem in političnem delavskem tisku še ni sprožila bratska diskusija, da bi se ustanovna sindikalna skupščina konkretizirala in dala pozitivne rezultate. Skupščina poziva vse delavce, organizirane v raznih sindikatih v Trstu, naj zahtevajo od CGIL. da bo ustanovna skupščina res ozdravila sindikalno krizo, ki je tako škodovala delavskemu razredu; obsoja določene težnje, ki se kažejo v vodstvu Delavske zveze in v sindikalnem tisku, da bi preprečilo odstranitev bistvenih vzrokov, ki so zakrivili. da je izstopilo iz sindikatov na tisoče delavcev, ki čakajo že več let. da bi se v Trstu začela nova sindikalna politika Občinske javne dražbe 1. marca bo na občinskem pogodbenem uradu v Ul. Ret-tori 4 javna dražba za prodajo ogrodja avtocisterne SPA 31000. Istega dne bo tudi jav- Z VČERAJŠNJE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Dolinski občinski svet zahteva ukrepe ki naj preprečijo izseljevanje v tujino Sprejet občinski proračun za tekoče leto, ki predvideva 73 milijonov 207.U95 lir rednih ter izrednih izdatkov in 19.809.771 lir dohodkov Sinoči je bila v Dolini zad-juse mere, ki so potrebne za | dnevni red in v prvi točki nja seja dolinskega občinskega sveta v jesenskem zasedanju. Svetovalec tov. Marc je v začetku seje prebral naslednjo resolucijo, ki je naslovljena vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari: «Občinski svetovalci občine Dolina, zbrani na svoji redni seji dne 17.11.1955. upoštevajoč dejstvo, da na tržaškem področju stalno naraščata gospodarska kriza in brezposelnost, in da delovno ljudstvo vedno bolj pada pod vpliv določenih k rogov, ki vabijo naše delavce, posebno pa še našo strokovno silo v tujino, ugotavljajo, da se vprašanje brezposelnosti ne more rešiti s podporami in z enostranskimi ter nepopolnimi ukrepi, še najmanj pa z izseljevanjem v tuji no. ■ Zahtevajo, da odgovorne oblasti podvzamejo vse potrebne ukrepe, da se ta položaj izboljša 2 vrnitvijo tržaških trgovskih ladij, ki so bile svoje-časno odpeljane v druga italijanska pristanišča. Nadalje zahtevajo, da se obnovijo stare tržaške tradicionalne pomorske proge in uvedejo nove pomorske zveze; da poskrbijo za zadostno zaposlitev v tržaških ladjedelnicah in tržaški industriji sploh; da sklenejo z usemi zalednimi državami velikopotezne in ugodne trgovske pogodbe; da podvzamejo ureditev tranzitnega prometa iz zaledja skozi tržaško pristanišče ter da uredijo in pospešijo osebni, blagovni in zlasti turistični promet z zalednimi državami. Končno zahtevajo, da se podvzamejo vsi potrebni ukrepi, da bo naš delavec imel zagotovljen trajen zaslužek doma in da se mu ne bo treba izseljevati v negotovo tujino». V diskusiji o predloženi resoluciji se je najprej oglasil župan, ki je ugotovil, da so točke, ki jih resolucija vsebuje, bistvene važnosti za razvoj tržaškega gospodarstva ter je zaradi tega predlagal naj občinski svet resolucijo odobri. Po še nekaterih pripombah drugih svetovalcev je občinski svet resolucijo soglasno sprejel. Soglasno je bila sprejeta tudi druga resolucija, ki govori o zahtevi po prepovedi uporabe atomskega orožja. Resolucijo je predložil župan, medtem ko je svetovalec tov. Marc v svoji predhodni izjavi poudaril, da bi tretja svetovna vojna povzročila človeštvu neprecenljivo škodo. Čeprav so ljudje na svetu različnih ideoloških in svetovnih nazi-ranj, lahko živijo skupaj in zato naj velja protest vsem onim, ki bi hoteli na kakršenkoli način sprožiti novo vojno. Svetovalci so nato prešli na sklenili, da naj prevzame Tr žaška hranilnica občinsko bla gajniško službo. V nadaljevanju je pbdal svoje poročilo župan, ki je govoril o javnih delih in o SELAD. Ker bi nam izčrpnej-šu obravnavanje tega poročila zavzelo preveč prostora, bomo o tem spregovorili v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika. Isto velja tudi za razpravo o občinskem proračunu za tekoče leto. Omenimo naj le, da izkazuje proračun naslednje končne številke: rednih dohodkov 19.809.771 lir, rednih m izrednih izdatkov 73,207.995 lir, primanjkljaj pa 53.398.224 lir. Občinski svetovalci so proračun soglasno odobrili. S tem je bila seja občinskega sveta zaključena, prihodnja pa bo že v spomladanskem zasedanju. na držaba za prodajo avtofur-gona Fiat 525. 4. marca pa bo javna dražba za dodelitev dobave 654 ton nafte za potrebe raznih občinskih ogrevalnih naprav. Informacije za vse dražbe daje občinski pogodbeni urad. INTERVENCIJA ZA KONOPLJAHNO Rimska vlada obljublja deblokiranje zaloge jute Kot smo že pisali včeraj, je tajnik Italijanske zveze tekstilnih delavcev (FIOT) Grilli, ki se je predvčerajšnjim udeležil skupščine sindikata tržaških tekstilnih delavcev, zaprosil za sprejem pri dr. Palamari, da bi razpravljal z njim o vprašanju Tržaške ko-nopljarne. Včeraj je Sr. Pala-mara sprejel Grillija, ki sta ga spremljala dva funkcionarja Delavske zveze. Dr. Palamara, ki je šel v Rim tudi zaradi vprašanja Tržaške konopljarne. je v Rimu zvedel, da tam resno proučujejo splošno krizo industrije jute, zlasti kar se tiče izvoza. Vlada se je obvezala, da bo čimprej deblokirala zalogo jute ter skušala odrediti carinske olajšave, ki bodo cmogočile ponoven dvig proizvodnje izdelkov jute bodisi v Italiji kot V Trstu. Pri tem pa je dr. Palamara dodal, da ne razpolaga z nobenimi fondi, da bi lahko dajal podporo podjetjem, ki zabredejo v težkoče. Nato so razpravljali o splošnem gospodarskem položaju v Trstu in sindikalisti so priporočili, naj se pospeši uporaba določenih fondov. Komisar dr. Palamara je dejal, da se bo izvajanje nekaterih načrtov zakasnilo toda potrdil je, da se bodo začeli načrti popolnoma izvajati v aprilu ter da so začeli nekatere načrte izvajati, še preden so jih potrdili zakonodajni organi. Federico Namar iz Ul. Sonni-no 56, zavila proti Campo- vgpi. fjujmelj je nato izginil seznano kam in ne vedo še, kje je; domnevajo, da se skriva na Goriškem. Namar pa se je že isti večer vrnil dorno-^ in je bil nekoliko ranjen v lice, naslednje jutro pa so ga aretirali. Neposredno je v zadevo zapleten, hote ali nehote, tudi 52-letni Ermanno Bronzin iz Ul. Piccardi 57, ki je Sušmelju in Namarju posodil avto, s katerim sta hotela odpeljati približno 50 kg cigaret. Ne ve se še, če je Bronzin sploh vedel, ali vsaj dvomil, zakaj bo služil avto, obtožen pa je, da je simuliral tatvino. V petek 11. t.m., ko se je stvar zgodila, je namreč Bronzin pozno zvečer prišel na komisariat policije v Ul. Caprin, da bi prijavil tatvino avtomobila. Na policiji so se agenti začeli pogovarjat z njim in so ga spraševali podrobnosti, dokler ni mož priznal, da je avto namreč posodil Namarju in Sušmelju; Namerjeva žena pa, da ga je po naročilu moža nagovorila, naj prijavi policiji tatvino avtomobila, da ga ne bi sumili, da je pomagal pri tihotapljenju cigaret. Darilo Tržaške hranilnice pokrajinski umobolnici Zvesta svojim človekoljubnim tradicijam, je Tržaška hranilnica poklonila nevropsi-hičnemu patronatu pri pokrajinski umobolnici v Trstu televizijski aparat znamke »Philips#. Aparat je bil nameščen v paviljonu G in je vzbudil veliko zadovoljstvo med bolniki. Nezgode na delu Na delu v ladjedelnici Sv. Marka v Miljah se je včeraj ponesrečil 46-letni Pietro Xo-scan od Oreha 37. Ko je z drugimi delavci dvigal neke plošče mu je kos železa padel ik rok na nogo in mu jo poškodoval. Ozdravel bo v 20 dneh. Med delom pri gradnji sanatorija na Trsteniku pa se je včeraj popoldne ponesrečil 19-letni mehanik Odisseo Sec-co, ki stanuje na Opčinah v Ulici Ferro-vie 4. Na glavo mu je namreč padel s IV. nadstropja zidak in mu verjetno prebil lobanjo. Pravijo pa, da poškodbe niso prav hude in da bo ozdravel v 12 dneh. V mehanični delavnici v Istrski ulici 210 se je ponesrečil včeraj popoldne 25-let-ni Sergio Zampa iz omenjene ulice. Ko je postavil železno ploščo na mizo, se je ta zlomila in ga je plošča udarila po stegnu ter mu ranila desno oko. Ozdravel bo v dobrem tednu. Nove podrobnosti o tihotapstvu cigaret Na dan so prišle zdaj še nove podrobnosti o zadnjem tihotapstvu cigaret na našem področju. Prejšnji teden so namreč financarji izvedeli, da bo čoln s tovorom cigaret pristal k obali med Miljami in Tenkim rtom, kjer bo čakal na blago neki avto. Financarji so se seveda takoj odpeljali na sumljivo mesto in čakali. Zapazili so avto, ga pustili na miru dokler nista dve osebi ob povratku z «izleta» izstopili. naglo pobrali vrečo ob obali, jo spravili v avto in z divjo brzino zbežali proti Miljam. Financarji so se zagnali za avtom in streljali v zrak ter v avto a zaman, ker je avto vozil zares spreten šofer. Ko sta se rPŠila lova finan-carjev sta 33-letni Vladinvr Sušmelj iz Ul. Scalo Legnamr 11, ki je vozil avto, in 32-letni da bi občinska uprava sprejela želje prizadetih vaščanov. Poleg javnega kopališča in javne pralnice, ki ju bodo začeli graditi že letos, je občinska uprava v zadnjih letih napravila v obeh vaseh nekaj večjih cestnih javnih del in Še posebno na Kontovelu, kjer so asfaltirali cesto od Počkolja do Dolenje vasi, od Pilja do «Kolune» in pot od Počkolja do Cera. Med splošnimi stroški tržaškega proračuna pa je vključena tudi postavka za postavitev’ vodovodnih pip na pokopališčih na Kontovelu. Proseku, v Bazovici in Trebčah. Za ta dela je določenih 443.000 lir. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Polhi tki aqent zahteva popolno oprostitev Luigi Cerci, katerega so novembra lani obsodili zaradi tatvine plašča v prostorih ko-ronejsk;. zaporov (kjer je bil zaposlen kot policijski a-gent) na 2 leti zapora in na 18.000 lir globe, je takoj po obsodbi, ki se je njemu zdela krivična, vložil priziv in sedaj je pred prizivnim sodiščem dobil vsaj delno zadoščenje: oprostili so ga namreč obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Mož pa se niti s tem ni zadovoljil ter bo vložil priziv tudi pri kasacijskem sodišču, ker upa, da bo dosegel popolno oprostitev. Preds. - Forziati, tož. - Bat-tigi Stabile, zapisn. - D’Andri, obramba - odv. Morgera in Romano. Pri kozarcu vina ga je zadela kao Verjetno si 76-letni Jože Kaluža iz Ulice Giuliani 10 ni nikoli mislil, da ga bo smrt počakala pri kozarcu vina. Včeraj dopoldne je namreč prišel v gostilno «A1 Buiese# v Ulici Sv. Jakoba, da bi si privoščil kozarček dobrega vina, pa ga je nenadoma prijela slabost in se je zgrudil na t)a. Prisotni so ga dvignili na stolico in takoj poklicali rešilni avto. Ko je zdravnik prišel je bilo že 'prepozno, ker je starčka zadela srčna kap. Pri delu se je ponesrečil 46-letni Francesco Spacali iz Ulice Toti 12. Ko je hotel pobarvati neki svetilnik je nerodno padel z lestve in se pobil ]>o stegnu in rokah. Ozdravel bo v petih dneh. Z ZADNJIH SEJ POKBAJINSKEHA ODPOSLANSTVA Bodoča javna dela v okviru polletnega gospodarskega načrta rJHQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 20. febr. 1955 ob 16. uri v AVDITORIJU v TRSTU " ghese#, V. De Sica. . j, Moderno. 16.00: »Gospa zonov kožuh#, D. 0’Keeie. Savona. 15.30: »Velika karava* V. Ralston. t Viale. 16.00: ((Napolitansko smo#, G. Rondinella. 'ittorio Veneto. 16.00: noč#, A. Quinn. Mladini 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00: »Zgodba o ljubeznih#, P. Angeli. i Belvedere. 16.00: »Srebrn« le», E. 0’Brien. jf Marconi. 16.00: «Dež». R’ worth. . „-ia» Massimo, 16.00: «Otroci stoi D. Martin. , l Novo Cine. 16.00: «P1 »***' Carol. Odeon. 16.00: «Meč in vri'"-R Todd. A Radio. 16.00: ((Sombrero” Montalbao. , G* Secolo. 16.30: »Nevihta#, bin. buJO Venezia. 15.30: »Luisianskl v lovec#. T. Power. tn. Skedenj. 18.00: »Rio Bravo Kino na Opčinah. 18.00. ^ zavrovo prebujenje#, B. stian. P. Raymond. PETEK, 18. februarja ,,Si r ic s> r » *• p 11.30 Lahki orkestri; U-®* V tualnesti in tehnika; p.’ vsakogar nekaj; 13.00 Gia-> (jp željah; 14.00 Poje Be-mann Lf> gli; 14.15 Kulturni oDZ" pt 17.30 Plesna čajanka; Falla: «TriOigelinik4 - bakt' jjjll Poje basist Jovan An*jjj, gpof-Priljubljene melodije; 20.0y 20.30 Tržaški kulturni 20.45 Lepe operetne m'et|)06;, 21.15 Književnost i* “c.jjri* 21.30 Slavni pevci; 22.00 v «f Simfonija št. 5 _ Iz Nove* ta; 22.38 Slovenski sad1^ 22.55 Večerni ples T It e* - l. * Iz naših listov v s' dan (razen nedelje in “ ka) ob 14.36 .• dan (razen nedelje in ka) ob 17.06. Iz naštb liitov v “ ,00 » 6.40 Jutranja glasba: i/O« j,i 1 KS ledar - vremenska napodi Jutranja glasba: 7JO NaSj,« gospodinje; 11-00 Koncert . I še pionirje; 12.00 Glasba rf' ljah; 12.45 Aktualna vpr0i« 12.50 Lahka glasba; 13.« pel1’, po željah: 14.40 p°JeJ/l£cVJ,y Koritnik im Soma j5 Koritnik in Sonja, K spremlja vaški kvmteuj (>■ Kulturno pismo: 15.10 optD tov melodij iz filmov,,^// revij; 16.00 Tečaj lJ. 16.15 Za vsakogar nekaj' jjf fir>lrv5vkppa .Kveta: SP0.«. slovanske nar pesmi. v 19.15 Strauss in Lehar yjis Iz delavskega sveta; pr*, fff ritmi; 20.30 Pojo in i8,raJ #, 20.15 trtiriskem taktu; ritmi; 20.30 Poj^ ■- , rodni pevci in orkestr • Be, Nočni koncert operne M I, U V i: 327,1 m, 202.1 m, - ^ Poročila ob 5.00, 6.00. 7- ' ^ 212.4 jjž , 4 15.00. 17.00 in 22.00. 11.30 Orkestralni Veseli slovenski napey': MejIJS poldanski koncert; IŠJC ^. za razvedrilo; 15.15 trio iz Žalca: 15.30 ® Udjz 11 '1U IC DfllCCl, io.vv . ,« U^jAr I Simfonične etude; 16 J” iz literature - Prežihov 3o Listnica iz uredništva. 7l| ,; teli ste — poslušajte' KoiF.jC poldanski simfonični j 18.10 Poje Zenski voka' tet; 18.45 15 minut .uO' Stankom; 20.00 Tedenski .prir^: politični pregled; 20.1* . poldanski šimforvični^^j Stankom; 20.00 Tedenski pri^: politični pregled; 20.15 .ft p ,c tel ji slovenskih narod«'1 pred mikrofonom«; na in plesna glasba I »vi,KVIZU* se li? 17.30 Film «V dvojc 2l 0» ^ trpi#; 20.45 Dnevnik; 2j.15 Goldoni: «Modra ure na 'mornarskem Plc — Odgovorni J STANISLAV ** ArTrT * Tiska Tiskarski zavod z. ( GLEDALIŠČA | VERDI Danes: tretja predstava Verdijeve opere »Moč usode# red B za vse sedeže. Sobota: ob 20.30 zadnjič »Samson in Dalila# za reda C in A. TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri »Premetena žena#, C. Goldoni. Rostetii. 16.30: ((Teodora#, G. M. Canale, G. Marchai. Excelsior. 15.30: »Rapsodija«, E. Taylor, V. Gassman. lemce, 15.00: ((Jetniiki neba#, J. VVavne, C. Trevor. Nazionale 16.00: «Vide!a sem te ubijati#, G. Sanders, G Mer-ry 11. Filodramamtico. 16.00: ((Modema devica#, V. De Sica, G. Fer-zetti. Supercinema, 16.00: »Okrvavlje- na strelica#, C. Heston, J. Pa-lance. Arcobaleno, 16.00: ((Egipčan Si-nuhe». Astra Rojan. 16.00: «Mala svetnica#, V. Lisi, H. Borelli. Capitol. 16.00: »Rojena za ljubezen«, T. Martin. Cristalio. 16,00: »Upor na Caini«, H, Bogart, Grattadelo. 16.00; «Egipčan Si-Rulie#. V «UNI0N» Svetovno znana zs-varovalnica od let? 1828 Je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 1* tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK ADRIA EXP trst ,,1. Ul. Cicerone St. tel. 29243 iav^* «Adria-Express*|j i*ir seznam priliodn) tov za JugoslaVU • 35 5.-6. marca ‘ijdo'. Opatija - scina - Vipava. • . NO , Branik - Zali hr. . M-p Gorica - Kanal , h na Soči - To*1 -55, band- l9.2.>9J Vpisovanje do 19.-20. marca Ajd° Opatija - B*kposWL»' sčina - Vipava, j P ? barid, Ilirska p:Vka,.<|5S, Knežak Vpisovanje do «Adrin-Express»^sll f v najkrajšem vadne in tur’iZOn'e' tranzitne 18. februarja 1065 ZANIMIVO PREDAVANJE PROF. C. SCHIFFRERJA NA PSVG Štetje prebivalstva po narodnosti v J rstu kmed treh metod - anagrafske, volilne in statistič* 116 • se predavatelj zavzema za statistično metodo ie 'mel univ. »at PQr' '-•ar^0 Schiffrer, pr-* °SVG in načelnik urada s socialno skrbstvo general-vladnega komisariata za m i onih Rimanj "0sti aktual; S °nih u.v°.iezične napise Hairnan°-1 h okrajih, P° ker predvide statut med dru-v kjer je «keto“i ena čtrtina sloven-nujno prel)tvalstva. in da je ta2meriaaradi tega ugotoviti r°dnosti Prebivalstva po nalil, ds i ri tem ie P°uda’ in pn , t°ndonska spomenica °dreini j statut nikakor ne štetja a 'zvedbe ljudskega to D Po. narodnosti, temveč Pteri,. »legovem mnenju le ‘ie, da v, jata. Dejal je da- rricci), npole.m «censimento et-h; 'najbolj primeren, češ »lento dol j e reči «censi-tem tur ,210nale». ker se po-■ ?\b\M*fumsti ne more zožiti „ pojem, temveč na lje če bi se organiziralo izven sploinega ljudskega štetja še posebno narodnostno štetje. Prj tem bi morali formularji vsebovati predvsem običajne anagrafske podatke; pri tem bi bilo zanimivo vedeti kakšni poklici prevladujejo pri posamezni narodnosti in kakšna je povprečna izobrazba. No, glavni vprašanji na formularju pa bi bili naslednji: 1. Znanje jezikov; v posebni koloni bi bili označeni jeziki; italijanščina, slovenščina, nemščina itd.; na določenem praznem «prostoru poleg posameznega jezika bi izpolnjevalec formularja zapisal «da» ali «ne»; poleg tega bi moral podčrtati tisti jezik, katerega bolje zna. 2. Jezik, ki se uporablja v družini. To bi bila druga rubrika. na katero bi moral vsak posameznik odgovoriti. Iz odgovorov na obe vprašanji bi statističar posredno dobil odgovor, kateri narodnosti dotičnik pripada. Pri obrazložitvi te metode, ki jo ima za edino sprejemljivo, se je predavatelj precej obširno zadržal. Pri tem je podčrtaval, da je njena prednost v tem, da je najmanj polemična, ker ne vpraša direktno po’ narodnosti. Pri direktnem vprašanju bi se namreč marsikdo obotavljal dati odgovor, ki je resničen zaradi raznih interesov in vplivov. Kot vidimo pa to ni povsem točno, ker je drugo vprašanje glede rabe jezika enako onemu, ki ga je uporabljala avstrijska oblast pred prvo svetovno vojno, ko je vprašala po «ob-čevalnem jeziku«. To metodo pa je sam predavatelj z nekaterimi primeri (ki niso bili vsi prepričljivi) kritiziral, pri čemer je omenil revizijo ljudskega štetja leta 1910, ko so najprej občinski uradniki (občina je bila v rokah italijan- skih iredentistov, op. ur.) našteli manj Slovencev kot pa državni uradniki, ki so napravili revizijo štetja. Predavatelj je dalje dejal, da je bil namen že leta 1951 do določene mere uvesti to metodo poznavanja jezikov in sicer v enem samem stolpcu prav tako z odgovori «da-ne». S to metodo bi se po njegovem izognili tudi primerom, ki bi bili verjetno številni, da bi posamezniki odgovarjali na vprašanje po na rodnosti s «Tržačan». Kako bi statistični urad sklepal o narodnosti, nam kaže sledeči predavateljev primer: kdor bi n. pr. navedel, da zna med drugimi jeziki tudi italijanščino. pri tem pa še pesedo ((italijanščina« podčrtal «(kar pomeni, da jo zna najbolje) in dalje navedel, da je občevalni jezik v družini itaii janščina, potem bi ne bilo nobenega dvoma, da gre za osebo italijanske narodnosti. Isto bi veljalo za sklepanje glede slovenske narodnosti. Nato je sledila krajša diskusija. ki pa kot smo že vče raj povedali, ni zadela jedra vprašanja; sukala se je bolj okrog političnih vprašanj: ali imajo n. pr. begunci iz Istre v Trstu in novi naseljenci v coni B pravico vključitve v štetje. Dalje vprašanje aktualnosti narodnostnega štetja, ker memorandum štetja ne predvideva; vprašanje, kateri jezik naj podčrtajo tisti Slovenci, ki so bili prisiljeni od leta 1926 do 1945 obiskovati samo italijansko šolo in zaradi tega dejansko bolje poznajo italijanščino. Nekdo je celo predlagal, naj bi se v formular vneslo vprašanje «ka-kšnih nacionalnih čustev je oseba«. Mnenja smo, da diskusija ni doprinesla nič pozitivnega k reševanju obravnavanega vprašanja. Združitev CIO zmaga ameriškega in AFL delavstva 2 o pa še ne pomeni zaključne jaze, ampak šele začetek in odraža zelo važno družbeno presnavljanje v današnji Ameriki ?a steS^dnosti kot proizvo-, se»l činiteljev, pred- 5t«yil C ^ofeih!1 „ . Po njego- »rav »enju je najgloblja Le°«»iem“fnoitl , - čustv° ^avR« et"°J. medtem, ko je T_?n?^ilnost narodnosti tlaiajoč iz teh ugoto- Upoštevajoč Pr‘ tem ',e8a virki razvoj narodno: ' i tri aSania’ v‘di predava-• »tih l.^tode, na podlagi yjti št„„*..k‘lo mogoče ugoto-?ioven0i o n° razmerje med 111 oze^i-Italiiani na Trža' 1, Utlju. Te metode so: 2, vSfifrafskaš 3, stA na in -^stična. Nat t1c«J.0b°ra^žftreevdaVatelj prešel teh treh me- metoda. — Po »Jerali Schiffrerja bi ecSedanieBa v Trstu namesto « ga urfa enotne6a anagraf-ada- dva anagrafska !»»ga' „jega italijanskega in š^deliteu°venskega. Takšna ,vah i.e v nekaterih dr- javlja le '2ved«a in pred-■ » )avn0 za tako rekoč li >h ' J,0 Zlvljenje dveh raz-u.aSrafsk?,L0dnostl- Z dvema !?c»o uradoma bi bilo ^»»dnout006110, kam spada po ^ »c. Vc-5 ,posamezni prebi-Prir,-j Se točno šte ?°5ti. 1 d n‘k°v obeh narod-it vUaprei a, omoSočilo, da , »vUo določi sorazmerno ?»Jeznp predstavnikov v po »ščiti hi laTne orCane. Na Ufinit: .mogoče tudi iz ,°ltai Političnim borbam * »Pio v °b,eh narodnostnih ‘«ljeVem cndar pa po predavala m, mnenju nekaj podob ^Se»J zaLjSpreiem’jiV0 Pred' ^tfli nez dl,te«a- ker Preda^ ^»»itio ; delati razlike med S* tudio^šiPO- Prišlo bi r5aktičnPrecej absurdnih »Jož in Posledic. Na pr h0<*»OM, 2ena sta različne na »« or!. - kakšne naro« ši1 Otrnjr ., ^atsne narodnosti i »tod,, J;ato .Predavatelj to Omenil0^7klanja. Mimogrede „ *iski „ jdu. da dvojni ana-^»jinii i ni v skladu s se- »»koru6 italiianskl ,,letoda. — Po tej ZANIMIVOSTI IZ ZNANSTVA Vpliv atomske bombe na potomstvo »»hec n,! v,sa-k voli-lni upravi-Všil h^ 6Je Blasovnico in iz-,.Utn, n. s,e nekakšen referen-- katerem bi vsak vo- }» harr,rfac v Slasovmci svo-rVl »Clut°n ■ Referendum bi >!majo vniu° 3en’ Otroci, ki | °Piii gv°'dne Pravice, bi od-t m- Po - 8'asovnice star- p»>?taU p,telj,a v‘6Tski Politični vo- tp“pAar tudi la * r»rja' v,; mneniu prof. Schif- «>r’,stali taksno metodo ri anJi s'ovo°Cei -tudl nekateri »‘ten, ,s‘°vensk Atomska bomba ni nevarna samo zaradi svojega razdiralnega. vse uničujočega delovanja ob eksploziji, temveč tudi zaradi učinkovanja kratkovalovnih žarkov, ki se pri tem sproščajo. Njihove posledice se pokažejo šele pozne-e in morejo vplivati tudi na potomstvo. S tega vidika so važna opazovanja na otrocih, so rojeni v povojnih letih mestih Hirošima in Nagasaki in ki potekajo od staršev, za katere je dognano, da so bili pod vplivom žarkov-ob atomski eksploziji. Posebna komisija je v obeh mestih preiskala v letih 1948 do 1952 62.000 družin, med njimi približno eno tretjino ogroženih. Učinek atomske eksplozije so presojali po štirih kriterijih; po številu mrtvorojenih, po prirojeni pohabljenosti, po teži novorojenčkov in končno po razmerju med moškimi m ženskimi potomci, kajti po dednostni teoriji naj b: imeli na primer obsevani moški več moških potomcev. Raziskovanja do sedaj niso pokazala škodljivih posledic atomske eksplozije na potomstvo, le v razmerju med spoloma je bila majhna razlika med potomci obsevanih staršev in staršev, ki niso bili izpostavljeni vplivom atomske bombe. Vendar ti ugodni podatki niso povsem zanesljivi, ker ni nujno, da se pojavijo učinki sevanja že v prvem rodu potomcev. Spremembe na dednih osnovah, ki so pri tem morda nastale, morejo ostati dalj časa prikrite in se pokazati šele na kasnejših pokolenjih. H. Pehani Kaj je benfogra( Medtem ko v Evropi tek mujejo oba Piccarda ter Houot in Willm, kdo bo globinsko ladjo (batiskafom) dosegel največjo morsko globino in prinel največ novic iz neznanega morskega sveta, so se v Ameriki odločili za drugo raziskovalno metodo, po kateri spuščajo v globine fotografske aparate brez moštva in jih nadzirajo z morske gladine. Prvi tak poskus sega nazaj v leto 1941, ko je M. Er-wing z Oceanografskega inštituta v Woods Holu napravil v Atlantskem in Tihem oceanu na ta način posnetke celo v globini 5400 m. Toda vsakokrat je lahko napravil samo en posnetek. Dokajšnje izboljšanje je leta 1950 dosegel R. Dietz iz Mornariškega elektronskega laboratorija v San Diegu, tako da je mogel napraviti več zaporednih posnetkov. Ta metoda pa je postala res praktično uporabna s konstrukcijo bentografa (globinska fotografska naprava), ki so si jo izmislili in izdelali M. Nelles, P. Stille, W, For-tin in A. Honcook. Z novo napravo je mogoče Slikati morsko dno in organizme v morskih globinah. Bentograf je votla jeklena «Ni daleč dan, ko se bo Kongres industrijskih organizacij (CIO) združil z Ameriko zvezo dela (AFL)». mi je pred kratkim rekel vidnejši funkcionar Kongresa industrijskih organizacij Henrik Flei-scher. On se je bil pravkar vrnil z letnega kongresa CIO v Los Angelesu in mi je v enem od mnogih washington-skih restavracij, kjer se ljudje sestajajo na kosilu, da bi hkrati pretresali dogodke skupnih interesov, pripovedoval o svojih vtisih s kongresa. Vesti, ki so v zadnjih dneh prihajale z one strani Atlantskega ocana. potrjujejo njegova predvidevanja: združitev Kongresa industriiskih organizacij, ki šteje kakih pet milijonov članov, in Ameriške zveze dela, ki šteje kakih deset milijonov članov, je gotova. Na drugem skrainem koncu Amerike v Los Angelesu pod tropskim soncem Floride je bil te dni podpisan sporazum o združitvi in Georges Minie ter Valter Ruter sta si stisnila roke in s tem odprla verjetno novo obdobje v razvoju ameriškega delavskega gibanja. NEKAJ ZGODOVINE Kot kaže. so šele sedaj odstranjeni dvomi skeptikov, ki so se opirali na izkušnje iz preteklosti in ki niso mnogo verjeli v skorajšnjo združitev teh dveh ameriških sindikalnih organizacij. Kajti zvezi, ki sta se sedaj zdruzili, sta nastali z razcepom. Ob koncu 30 let se je znani ameriški sindikalni voditelj John Luis odcepil od Ameriške zveze dela in skupno s Filipom Marejem osnoval sedanji Kongres industrijskih organizacij (CIO). Pozneje se je zaradi notranjih trenj Luis ponovno odcepil s svojimi rudarji in prepustil organizacijo CIO Mareju. Vsa zgodovina odnosov med tema dvema sindikalnimi zvezama, celo več. vsa zgodovina sodobnega ameriškega delavskega gibanja je dejansko zgodba o sporih sindikalnih vrhov. Obdobje od zadnje velike krize, obdobje, ki predstavlja nagel porast ameriških sindikatov, se odlikuje po stalnem dvigu življenjske ravni v ZDA. po relativni gospodarski stabilnosti in varnosti. Poleg tega je bila na oblasti stranka ki se je — predvsem v času Roosevelta — opirala na sin dikate in jim dajala prednost V tem razdobju brez večjih političnih sporov, se je ameriški delavec malo pečal s sindikati in s tem. kai se dogaja v njihovih vodstvih, -in je na sindikate gledal (in se vedno gleda) kot na neko cza1 varovalno družbo proti brezposelnosti« in ne kot na po litično organizacijo. Vodite ljem nekih sindikatov tako razpoloženje ustreza in oni ga zavestno podpirajo. V istem času pa so se ameriški sindikati čedalje bolj večali in to po številu članstva, kakor tudi po svojem političnem vplivu. Taft-Hartleyev protidelavski zakon je bil jasen znak uzakonjenja zaskrbljenosti, ki je zaradi takega razvoja nastala v vrstah ame- sindikalnih zvez Amerike. Sicer pa. kot vedno, ko se v družbi porajajo nova gibanja, ostaja skupno z onim «novim», torej tistim, ki vleče naprej, v tem primeru z onim, ki teži k združitvi — ostaja tudi ((staro«, ki tak razvoj zavira. Bilo bi nenaravno, če bi tudi v tem primeru ne bilo tako... Obstajajo na primer razlike v podrobnostih politične filozofije: Kongres industrijskih organizacij je politično bolj dejaven, bolj določen in bolj borben, pa četudi se je tudi Ameriška zveza dela od tedaj, ko je stopil v njeno vodstvo Minie, potegnila iz svoje politične letargije. So tudi ameriški liberalci, ki se bojijo, da bo močnejša organizacija AFL zadušila« CIO in da bo združitev organizacij pomenila — nazadovanje. Ti ljudje ne vidijo, jim odgovarjajo drugi, kako velik bo politični vpliv organizacije, ki bo magnet za milijone delavcev, ki so še vedno izven sindikatov. Konservativni krogi so zaskrbljeni. Nekateri časopisi v ZDA ((izražajo bojazen« ob bodoči združitvi teh dveh sindikalnih organizacij. Omenja se možnost zakonske akcije proti trustom in z obtožbo, da sindikati ustvarjajo «monopol». Največjo težkočo pa še vedno predstavljajo osebna vprašanja: kdo bo v novi organizaciji dobil ta ali oni položaj? Birokratizem je tu dobil take korenine, da so ta vprašanja včasih nepremostljiva. Primer: tako CIO, kot AFL imata sindikate tekstilcev in električarjev. Ko se ta dva sindikata združita, kdo bo tu postavljen za «bossa»? Zato se zdi, da bo v začetku prišlo do združitve | riki... v samem vrhu z ustvarjanjem skupnega osrednjega vodstva, v katerem bi Ameriška zveza dela imela večino, predsednik bi verjetno bil Minie iz AFL, Ruter iz CIO pa bi dobil podpredsedniško mesto. Toda organizacijska struktura vseh sindikatov bi ostala do tedaj nespremenjena, takšna pač, kot je bila doslej. Kljub vsem pomanjkljivostim in nerešenim težavam bo združitev Ameriške zveze dela in Kongresa industrijskih organizacij pomenila dogodek neprecenljive družbeno-politič-ne važnosti za nadaljnji razvoj ameriškega delavskega gibanja in Amerike na splošno. To ni nikak konec, ampak, nasprotno, šele važen začetek. Kajti združitev AFL in CIO odraža nenavadno zanimivo družbeno presnavljanje v današnji Ame- DJ. J. V Car/o L. RagghianU: „Disegno della liberaiione italiana" Listamo naprej po knjigi Carla Ragghiantija in pozorno sledimo njegovim obširnim izvajanjem. Trudimo se, da bi mogli čim bolj pravilno in objektivno razumeti ter vrednotiti zapleteni proces naglo vrstečih se dogodkov in situacij, izhajajočih iz razvijajočega se spopada'na vseh mogočih frontah in v najrazličnejših oblikah med silami napredka na eni in silami konservativizma ter reakcije na drugi strani. V resnici niti ne gre več izključno za borbo proti fašizmu in nacizmu, ki sta domala že ob svoje moči in praktično pred končno likvidacijo. Na pot italijanskemu ljudstvu, ki si želi zagotoviti svoje pravice, sta se postavila maršal Badoglio, predstavnik monarhije in nosilec najhujšega političnega in socialnega konservativizma na eni strani, na KAJ JE ŠVICARSKI NOVINAR VIDEL NA FORMOZI Ameriški vojaški inštruktorji se na Formozi zelo dolgočasijo Begunci iz LR Kitajske še Vedno žiVe V iluzijaht da to stanje ni dokončno - ČangkajškoV častnik se naivno tolaži: „Ko se 2>o= mo izkrcali, bo Vsa komunistična Vojska prešla na našo stran“ '8pr»ien?lhdaaVakt6liri a'odd>et^ Sih!,mSak zaradibmore-^šnja .mJ „ glasovnic pre- ^mdnosM •‘»"J« TtTJ ‘»»ho. do drufic decimale ^VatsR‘Č”n metoda. — p peloda dia-ie edino ^ k edin PleJetnl.iiva, čpč j. žil se žtcUe°Žpa' P° ^ metodi s j.httati s snlofF' nost’ v>'- 5 «R»rgledi», Trst. 1951 (str. 322—329). w t>J^ ••) Josip Godina Verdelski; «Opis Ul zgodovina Ter*ta okolic«*, 1872; str. 112. (Nadaljevanl