PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
v- O > %
A	A
pnmorskH
igio 1 - 85723
‘■s P,
v-*.
fv_
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 302 (12.627)
Trst, torek, 23. decembra 1i
u
r-5
V-1.
9
Senat je v nedeljo odobril osnovni proračunski dokument za leto 1987
V končnem besedilu finančnega zakona tudi 33 milijard lir za našo manjšino
Del te vsote pa bo namenjen italijanski manjšini v Jugoslaviji Z glasovi večine in desnice zavrnjen popravek KPI - Drugi ukrepi za našo deželo
Sivi izid nic proti nic
• v
• v
SANDOR TENCE
Ob splošni brezbrižnosti javnega mnenja je torej senat odobril finančni zakon, ki je formalno gledano najpomembnejši vladni sklep v letnem poslovanju, neke vrste spričevalo, po katerem bi morali državljani pravzaprav presoditi, kaj nameravajo predsednik vlade in ministri narediti v novem letu. Skratka, kakšne so njihove ambicije in kakšne načrte imajo za reševanje perečih družbenih problemov, ki od blizu zanimajo vsakega izmed nas. Ta upravičena vprašanja so tudi tokrat ostala brez odgovora, tako ni nikomur jasno, ali bo vlada, kot se je v senatu obvezal predsednik Craxi, po novem letu res revidirala tako imenovani »davek na zdravje«. Na srečo, da so liberalci vseskozi glasno polemizirali ter nekajkrat celo zagrozili z vladno krizo (resnici na ljubo jim nihče ni verjel), pri čemer so pomagali novinarjem, ki bi v nasprotnem primeru imeli malo argumentov za osvetlitev finančnega zakona.
Leto 1986 se za drugo Craxijevo vlado izteka brez velikih očitkov, a tudi brez velikih zaslug, s sivim neodločenim izidom (nič proti nič), ki ne zadovoljuje nikogar. Od ekipe, ki je imela pred sabo izključno le vprašanje spomladanske zamenjave trenerja (predaja štafete na čelu predsedstva vlade), verjetno res nismo mogli zahtevati, da bo naredila kaj več od tega, kar smo v resnici pričakovali. S tem pa seveda ne moremo reči, da je vlada v zadnjih mesecih stala križem rok.
V tem letu je inflacija precej padla, kar pomeni, da so pristojni ministri skrbno nadzorovali rast cen in istočasno tudi plač, nekoliko manj pa dobičke in torej investicije v zasebnem sektorju. Za padec inflacije pa ne nosi zaslug edinole vlada, saj je ta pojav tesno povezan z mednarodnimi gospodarskimi procesi, zlasti s ceno nafte in z vrednostjo dolarja. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo italijanski ekonomski vzpon nadaljeval vsaj še dve leti, kar pomeni, da ima vlada odprto pot pri naporih za omejitev državnih izdatkov in za sanacijo ogromnega javnega primanjkljaja. Z druge strani pa ne gre pozabiti, da sta Craxi in An-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM Proračunska postavka notranjega ministrstva, ki namenja 33 milijard lir slovenski manjšini v Italiji in italijanski manjšini v Jugoslaviji, je od nedelje državni zakon. Senat je namreč z odobritvijo finančnega zakona potrdil sklep poslanske zbornice, ki je v začetku novembra na predlog vladnih strank ter zakladnega ministra Gorie poenotila podporo obema manjšinama in jo istočasno skrčila za dve milijardi lir. Omenjena sredstva so sedaj takole razdeljena: 8 milijard za leto 1987, 12 milijard za leto 1988 ter 13 milijard za leto 1989.
Senatorji petstrankarskega zavezništva, ki se jim je v glasovanju pridružila skrajna desnica, so po pričakovanju zavrnili komunistični popravek (prva podpisnica senatorka Gerbčeva), ki se je zavzemal za korenito spremembo celotnega mehanizma dodeljevanja teh finančnih sredstev. KPI je namreč v prvi vrsti mnenja, da poenotenje podpor odkrito tolmači stališča nekaterih vladnih strank, ki so prepričane, da je treba odprta vprašanja obeh manjšin reševati vzporedno, torej v skladu z nesprejemljivo teorijo »recipročnosti«. Z druge strani pa se
komunisti polemično sprašujejo, kako in po kakšnih kriterijih bo vlada sploh razdeljevala ta sredstva. Popravek senatorke Gerbčeve je zato stremel po ločitvi te proračunske postavke in po točnih političnih obvezah, ki pa jih vlada ni znala (ali hotela) dati.
Gerbčeva je v svojem posegu podčrtala, da bi moralo za finančna sredstva Slovencem v Italiji skrbeti notranje ministrstvo, sredstva za Italijane v Jugoslaviji pa bi morali črpati iz proračuna zunanjega ministrstva, tudi zato, da se prepreči nevarnost trenj in nesoglasij med manjšinama. Za našo skupnost je zato KPI predlagala 35 milijard lir podpore v triletju 1987-89, za Italijane pa 18 milijard lir. Večina pa ni bila tega mnenja in je v celoti potrdila sklep poslanske zbornice. Za amandma so poleg komunistov glasovali še senatorji neodvisne levice in predstavniki narodnih manjšin, ki so zastopane v parlamentu.
Senat je v nedeljo potrdil tudi vse obveznosti v finančnem zakonu, ki od blizu zanimajo deželo Furlanijo-Julijsko krajino. To se pravi 75 milijard za gradnjo avtocestnega mejnega
prehoda med Italijo in Avstrijo na Trbižu, nadaljnjih 850 milijard za obnovo potresnega opazovališča ter 14 milijard za podaljšanje veljavnosti goriš-ke proste cone. V proračune raznih ministrstev pa so vključene tudi naložbe za celovito izvajanje osimskega sporazuma, za finančno kritje načrtovanega zakona za razvoj obmejnih področij ter redne in izredne podpore v korist tržaškega pristanišča, (st)
Pilitteri novi milanski župan
MILAN — Socialist Paolo Pilitteri je novi milanski župan. Izvoljen je bil v nedeljo z glasovi petstrankarske večine. Ista večina je izvolila tudi občinski odbor, v katerem je številčna razdelitev med strankami enaka kot pri prejšnjem odboru. Pilitteri, ki je svak predsednika vlade Craxija, je zamenjal Carla Tognolija, ki je bil 11 let milanski župan.
Včeraj

Slo eso obeležen dan JLA
BEOGRAD — Včeraj so po vseh enotah in šolah Jugoslovanske ljudske armade slovesno obeležili dan JLA. Na slovesnostih so prebrali čestitko predsedstva SFRJ pripadnikom oboroženih sil, dokaze in odredbe o napredovanjih, odlikovanjih, nagradah in pohvalah. Priznanja so prejele starešine, gojenci, vojaki in civilne osebe v službi JLA za uspehe v krepitvi vojne pripravljenosti in notranjepolitične enotnosti v enotah in šolah JLA.
Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani in člani predsedstva so z naj-višjimi funkcionarji federacije včeraj sprejeli delegacijo oboroženih sil Jugoslavije, ki jo je vodil zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula. Predsednik Hasani je med drugim poudaril, da se je treba v razmerah zaostrenih mednarodnih in še posebej vojaško političnih odnosov in zapletenih notranjih gibanj energično in organizirano boriti proti vsem protisocialističnim silam, ki čedalje bolj agresivno napadajo temeljne pridobitve revolucije, najpogosteje v sodelovanju ali ob podpori sovražnika od zunaj, pri čemer svoje udarce vse bolj pogosto usmerjajo v JLA, njen položaj in ugled, njene ljudi — starešine in vojake, je med drugim dejal zvezni sekretar za ljudsko obrambo general flote Branko Mamula.
Soglasna ugotovitev na nedeljskem posvetu KPI v Gradežu
Italija in Jugoslavija morata čimprej skleniti sporazum o ribolovu na Jadranu
MARKO WALTRITSCH
GRADEŽ — Na kompleksni problem ribolova na Jadranu je treba gledati mimo tragičnega dogodka, ki je pred mesecem dni terjal smrt gradeškega ribiča, v širšem okviru celotnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Zerbinova smrt je samo potisnila v ospredje vprašanje ribolova v Jadranskem morju, o čemer se razpravlja toliko časa. Brez dvoma bo to pospešilo rešitev predolgo odprtih vprašanj.
Ta problematika je prišla na dan na nedeljskem posvetu o ribolovu na Jadranu in o mednarodni kooperaciji na tem področju, ki ga je KPI priredila v nedeljo v Gradežu. Ni šlo za kak mednarodni posvet, pa čeprav so se vabilu prireditelja odzvali tudi zastopniki ZKS, marveč za notranjo italijansko razpravo o tem vprašanju. Poleg komunistov so na posvet prišli tudi zastopniki drugih političnih skupin in še zlasti tisti iz najbolj zainteresiranih krajev: Gradeža, Marana, Chioggie, Ancone.
Brez dvoma najbolj tehtno in tudi najbolj zanimivo je bilo poročilo poslanca Paola Guerrinija, člana komisije poslanske zbornice za kmetijstvo in ribištvo. Podrobno je razčlenil italijansko-jugoslovanske odnose na Jadranu. Italijanski ribiči ulovijo letno 1.400.000 ton rib. Polovico tega ulovijo v Jadranskem morju. Ulov jugoslovanskih ribičev na Jadranu je malenkosten: komaj eno desetino italijanskega ulo-
va. Vendar pa italijanski ribiči potrebujejo za ribolov vode vzdolž jugoslovanske obale. Zaradi tega je tovrstni sporazum med sosednima državama nujno potreben. Kar Italija potrebuje, to mora tudi plačati. Potrebno je sodelovanje. Sedaj je v teku razprava o dveh vprašanjih: o četverokotniku v Tržaškem zalivu ter o ustanovitvi mešanih družb med ribiči obeh strani Jadrana. KPI je za čim hitrejšo sklenitev sporazumov. Istočasno pa bo KPI zahtevala od rimske vlade, naj, skupno z jugoslovansko, priredi konferenco o jadranskih vprašanjih. Napovedal je tudi posvet Zadružne zveze o ribolovu, ki bo v kratkem v Anconi.
Za čim hitrejši sporazum med državama se je izrekel tudi Jože Utenkar, izvršni sekretar CK ZKS. Ko bi bili hitro ratificirani sporazumi o ribolovu ne bi bilo prišlo do tragičnega dogodka v zalivu. Dejal je, da se morata sodelovanje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo razvijati na vseh ravneh, z medsebojnim spoštovanjem, nevmešavanjem, spoštovanjem meja. Omenil je slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji, rekoč, da uresničevanje njihovih nacionalnih pravic bi prispevalo k utrjevanju razumevanja in sodelovanja med sosedoma.
Podrobno analizo problemov ribičev Furlanije-Julijske krajine je orisal deželni svetovalec Paolo Padovan. Sedanje deželne zakone je treba posodobiti in izboljšati. Omenil je tudi tozadevno zakonodajo
EGS ter dejal, tako kot še nekateri drugi poročevalci, da je Italija doslej premalo izkoriščala ugodnosti, ki jih ta že dolgo nudi. O tem je govoril tudi zastopnik Zaduržne zveze Ettore lanni. Sicer je kritiziral evropsko zakonodajo, ker da podpira ribiške flote severnih dežel, medtem ko so mediteranske flote zanemarjene.
Poleg pozdravnih besed gradeškega župana Za-nettija in podžupana Dissetta, ki sta si zaželela čimprejšnjo rešitev nerazščičenih vprašanj med sosedoma, so se v diskusijo oglasili tudi nekateri najbolj prizadeti, tj. ribiči iz Gradeža, Marana in Chioggie. Ti povsem ne soglašajo z vladnimi predlogi o kooperaciji z Jugoslavijo. Imajo marsikateri pomislek, ki izvira iz lokalističnih teženj, prav tako kot je prišlo do različnih stališč med ribiči Splita, Zadra in drugih krajev na jugoslovanskih strani. Ribiče namreč žuli predlog, da bi v četverokotniku lahko ribarilo le 40 čolnov iz kar desetih občin. Kdo bo dobil dovoljenje, se sprašujejo v Gradežu, ko je vendar samo v tem kraju 100 ribiških bark?
Nujno bi bilo, menijo ribiči, da bi vlada pozimi dala ribičem odškodnino. Ti bi ostali doma, v morju bi se v tem premoru zredil nov ribji zarod. O pravilnem izkoriščanju morja je govoril predvsem prof. Giuliano Orel s Tržaške univerze. O njegovem pose-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Namizni tenis: v ženski A ligi
Po sobotnih uspehih v nedeljo poraz krasovk
COCCAGLIO (BRESCIA) — Po dveh lepih zmagah v soboto je ženska ekipa Krasa Globtrade v nedeljo v Prvi ženski italijanski ligi izgubila proti Coccagliu, ki je v tej skupini tudi zanesljivo v vodstvu. Krasovim dekletom za malo ni uspel lep'podvig, da bi premagala tudi Coccaglio. Izgubile so namreč tesno s 3:4.
Naše predstavnice so bile zelo blizu
zmagi.
V prvi tekmi je Bernardičeva brez večjih težava premagala Corbettovo, Zato pa je bilo drugo srečanje med So-njo Doljak in Andreonejevo zelo pomembno. Sonji se je za las izmuznila zmaga iz rok, saj je v tretjem nizu že v°dila, nato pa pri izidu 9:9 zgrešila servis, nato pa še imela smolo.
NADALJEVANJE NA 9. STRANI
Košarka: v moški B ligi
Visoka zmaga jadranovcev
V zadnjem letošnjem nastopu so Jadranovi košarkarji v nedeljo v Trstu pred približno 1.000 gledalci zasluženo in visoko premagali moštvo Castelfranca s 100:80 (43:41). Naši košarkarji v prvem polčasu niso igrali najbolje, v drugem pa so bili očitno boljši od gostov in slavili zmago s stolico.
Zaradi praznikov bodo sedaj jadrandvci imeli krajši premor. Prvenstvene boje bodo nadaljevali 3. januarja.
NA 10. STRANI .
Ministri EGS pošteno omejili državne podpore ladjedelnicam
BRUSELJ — Ministri za industrijo EGS so se dogovorili za nov režim o urejevanju državne pomoči ladjedelnicam v obdobju 1987-90 (sedanji zapade konec tega leta). Od januarja ne bodo smele državne podpore preseči 28 odstotkov proizvodnih stroškov pri gradnji velikih in 20 odstotkov pri gradnji majhnih ladij. To pomeni seveda udarec za tiste članice EGS, katerih ladje-delstvo ni posebno konkurenčno.
Včerajšnji sklep je v nasprotju s priporočilom Evropskega parlamenta, naj se državne podpore sučejo med 26 in 35 odstotki glede na tipologijo ladij, pa tudi z ugotovitvijo zahodnoevropskega združenja ladjedelnic AWES, da mora pomoč znašati najmanj 30-31 odstotkov, drugače bodo začele šibkejše ladjedelnice propadati. Komunistični evroparlamentarec Giorgio Rossetti meni, da bo omejitev državnih podpor zmanjšala proizvodno zmogljivost ev-
ropskih ladjedelnic, ki je bila v zadnjih 10 letih že itak polovično okrnjena, a v nekaterih državah naj bi spravila celo v nevarnost »nacionalno avtonomijo« te industrijske panoge. Rossetti dodaja, da bo treba še preveriti, kakšno je bilo zadržanje rimske vlade pri vsej zadevi, »kajti vsakdo mora prevzeti del odgovornosti, ki mu pri tiče«.
Minister za trgovinsko mornarico Degan, ki je zastopal Italijo na pogajanjih in glasoval proti odločitvi, je izjavil, da bo ta prizadela graditelje manjših ladij, se pravi tisti sektor, ki je že v krizi in ki bi potreboval največ pomoči spričo hude konkurence Japonske in Južne Koreje: še sreča, da niso ministri osvojili predloga komisije EGS o komaj 26-odstotnih državnih podporah. Brez omejitve ostanejo le podpore za gradnjo ladij po naročilu držav v razvoju.
Saharov se vrne danes v Moskvo
MOSKVA — Akademik in Nobelov nagrajenec za mir Andrej Saharov se po šestih letih izgnanstva v 400 kilometrov oddaljenem Gorkiju vrne danes z ženo Jeleno Bonner v Moskvo. Kaže pa, da se ne bosta nastanila na lastnem domu, ampak v stanovanju, ki jima ga je dala na razpolago Akademija znanosti. Ta bo očetu sovjetske vodikove bombe tudi ponudila delo na področju nadziranja jedrskih in termonuklearnih elektrarn, kar z drugimi besedami pomeni, da bo fizik zadolžen za proučevanje tragičnih posledic černobilske katastrofe, oziroma za njihovo odstranjevanje.
Tako imenovana »skupina za vzajemno zaupanje med SZ in ZDA« je ob pomilostitvi Saharova prosila Gorbačova, naj enako ukrepa nasproti vsem »političnim jetnikom«.
• Posvet KPI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
gu, ki ga je sicer imel tudi pred drugimi forumi, bi kazalo posebej pisati. Ker so nekateri govorniki dali v isti koš sporazum o ribolovu med Italijo in Jugoslavijo ter ovrednotenje lagune (dan prej je bil o tem posvet v Mara-nu), so ribiči povedali, da gre za dve čisto razlinči vprašanji.
Posvetu so prisostvovali številni gostje. Poleg že navedenih govornikov omenimo še Igorja Hrvatina, ki pri CK ZKS odgovarja za mednarodne odnose, jugoslovanskega konzula v Trstu Marja Banka, tajnika SKGZ Duška Udoviča, župana ribiškega mesta Marano Regenija. Odveč bi bilo naštevati druge.
Deželni tajnik KPI Viezzi, ki je posvet sklenil, je dejal, da bodo komunisti še pred zahtevo po prenovi deželnih zakonov o ribištvu imeli več posvetov z vsemi zainteresiranimi ribiči in njih zastopstvom. Uporaba orožja na morju ni utemeljena, je dejal Viezzi, še enkrat potrdil obsodbo KPI do takega nastopanja, ter izrazil zadovoljstvo, da je bila posadka jugoslovanskega miličniškega čolna suspendirana, dokler se sodna preiskava ne zaključi. Zamena za tako nevarnost pa mora biti hiter in učinkovit sporazum. Nima pa nikakega razloga politika povračil in zaprtosti, ki so jo začeli Deželna vlada in nekatere krajevne uprave pri nas. Problemi se rešijo z dialogom, ne z zaportostjo. Viezzi je potrdil tudi zahteve ribičev, da je treba na vprašanja mednarodne kooperacije in uporabe lagune gledati ločeno. Od deželnega odbora F-JK bodo komunisti zahtevali, da stvar sproži tudi znotraj skupnosti Alpe Adria.
MARKO WALTRITSCH
■ LECCE — Franco Freda je spet na prostosti. Neonacista, ki je bil vrsto let osrednji obtoženec v preiskavah o strašnem pokolu iz leta 1969 v milanski Kmečki banki na Trgu Fontana, a so ga avgusta 1985 na procesu v Bariju oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, so izpustili iz zapora sinoči na osnovi novega zakona o odpustu.
Protestirajo v glavnem zoper birokracijo
Študentovske demonstracije iznenadile kitajsko vlado
Vremenske napovedi so zelo slabe
Za praznike nam obetajo dež, sneg, mraz in burjo
PEKING — Tudi na Kitajskem je študentovsko gibanje dvignilo glavo in organiziralo zdaleč najimpozantnej-še demonstracije, kar jih je doživela Deng Kiaopingova vlada.
Študentovsko protestno gibanje naj bi vzklilo pred približno petnajstimi dnevi v univerzah Hefei in Wuhan v središču države, nakar pa je val demonstracij postopoma zajel še Šanghaj, kjer se je proti koncu prejšnjega tedna na tisoče študentov zgrnilo na ulice in zahtevalo od vlade »več demokracije« in »svobode«. Zahteve kitajskih študentov pa se v bistvu ne razlikujejo veliko od načrtov politične reforme, za katero se prizadevajo vodilni kadri države v ostrem nasprotju s konservativnim krilom vlade, ki se upira vsakršnim reformam.
Študentovske demonstracije, ki so delno iznenadile vlado, skrbijo vodstvo države predvsem zaradi tega, ker bi jih znali »sovražniki reform« instru-mentalizirati in jih predočiti Kitajcem kot negativne posledice prenaglega
uvajanja Deng Kiaopingovih reform. Kitajski študentje dejansko predstavljajo glas novih generacij, ki se dviga proti birokratskim sponam partijskega vodstva. Študentje, ki demonstrirajo proti »vsestranski premoči komunistične partije«, naj bi pri tem mislili predvsem na partijsko birokracijo, ki po mnenju samega Deng Kiaopinga zaskrbljujoče zavira izvajanje državnih načrtov gospodarskega napredka.
Sodeč po tem, kar so tiskovnim agencijam povedali nekateri tujci, ki študirajo na kitajskih univerzah, je Šanghaj ska demonstracija potekla povsem mirno, kljub policijskim odredom, ki so vseskozi spremljali sprevod. Od istih informacijskih virov so tiskovne agencije zvedele tudi za slične študentovske manifestacije v Nankingu.
Povsem drugačne informacije pa je posredovala tiskovna agencija Nova Kitajska, ki je obsodila demonstracije in zabeležila tudi vrsto izgredov in pretepov med demonstranti in policijo v civilu.
RIM _Od danes dalje pa vse do božiča in Štefanovega bo Italija razdeljena na dvoje: v zgornjem in srednjem Jadranu, vštevši Jug, na Siciliji in Sardiniji bo snežilo in deževalo, v ostalih predelih pa pretežno jasno do delno oblačno. Obe meteorološko različni Italiji bo povezoval izreden mraz, ki ne bo pritiskal samo v hribovitih krajih, ampak tudi v ravnini. Najnižje temperature bodo segle do -10, najvišje pa tudi ne bodo segle nad ničlo.
Te napovedi je vremenska služba sporočila tudi civilni zaščiti, da se bo znala ravnati. Po njenih predvidevanjih bo od danes pa vse do 26. decembra hladen zrak s severozahodne Evrope vdiral v naše kraje in prinašal sneg, dež in poledico. Za Trst napovedujejo burjo in visoko plimo v laguni.
Ohladitev je nastopila že včeraj. Na ledeniku v Val Senalesu so izmerili minus 23, v Bocnu in Meranu pa minus 10 stopinj.
O snežnih padavinah poročajo tudi iz Črne gore in Makedonije.
Se o vprašanju Titove štafete
LJUBLJANA — »Člani predsedstva RK SZDL Slovenije so razpravljali včeraj tudi o zapletih v zvezi s Titovo štafeto in s sklepno prireditvijo na Dan mladosti v Sloveniji. Obsodili so akcijo nekaterih ljubljanskih študentov na Plečnikovem trgu, ki je ne samo izjemno nekulturno dejanje, temveč je vredna obsodbe, ker izključuje kakršenkoli dialog o štafeti ter o njeni konkretni obliki v Ljubljani, Sloveniji in Jugoslaviji,« je dejal Jože Smole. V nadaljevanju je pristavil, da je v akciji sodeloval le del študentov in bi bilo nesmiselno akcijo povezovati z razpoloženjem ljubljanske mladine.
Predstavnik mladine Danijel Božič je v uvodnem podajanju podajal novo vsebinsko podobo praznovanja, kakršno so si zamislili slovenski mladinci in jo bo doreklo na današnji seji tudi predsedstvo mladinske konference. Medtem ko torej po njegovih besedah praznovanje v Sloveniji ni sporno, pa sklepna prireditev v Beogradu še razburja slovenske mladince, saj bi radi dali novo vsebino tudi tej. Predsedstvo je v celoti podprlo sklepe predsedstva RK ZSMS, ki bo prireditev izvedlo v skladu z izzivom časa in v skladu z vsemi različnostmi, ki obstoje ne samo v Jugoslaviji, pač pa tudi v Sloveniji.
• Sivi izid nič proti nic
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dreotti močno prispevala, da se je italijanski ugled v svetu precej dvignil in da Italija res ni več Pepelka, ki so jo industrializirane države le iz vljudnosti vabile na sestanke.
Ob vsem tem pa je treba poudariti, da je vladni program ostal v marsičem samo na papirju in torej na ravni obljub in neizpolnjenih obvez. Napovedane institucionalne reforme, ki imajo za cilj posodobitev parlamentarnega in morda tudi volilnega sistema, so nasedle v močvirje jalovih polemik med strankami in isto velja tudi za ambiciozne programe v boju zoper kronično, zlasti mladinsko brezposelnost, ki ostaja v povprečju med najvišjimi v Zahodni Evropi. Dosti se je govorilo, a malo naredilo, za izvajanje tako imenovanih velikih reform, npr. davčnega sistema, ki je zakostenel in večkrat v nasprotju z ustavnim načelom, po katerem bi moral vsak državljan
plačati davke v skladu s svojim dohodkom. Tudi zdravstveni sektor doživlja precej hudo krizo, ki jo državljani občutimo na lastni koži predvsem takrat, ko pridemo v stik z javnimi zdravstvenimi strukturami. Da ne govorimo o šoli, ki iz dneva v dan krepko zaostaja za družbenimi in gospodarskimi procesi v državi.
Obračun, kot vidimo, še zdaleč ni rožnat, kot tudi niso rožnate politične perspektive sedanje petstrankar-ske koalicije. Ladja vladnega zavezništva se počasi potaplja in ministri le s težavo mašijo luknje v palubi, ki so vsak dan večje. Nekateri pravijo, da je za negotovo plovbo kriv krmar in da ga bo treba zato marca ali aprila zamenjati, seveda če ne bo prej prišlo do brodoloma. Drugi pa so mnenja, da bi morala ladja čimprej korenito spremeniti smer plovbe, čeprav na obzorju leta 1987 ni (žal) nobenih alternativnih političnih perspektiv.
SANDOR TENCE
Reaganovi spodrsljaji škodijo tudi njegovemu namestniku
Podpredsednik Bush zaskrbljen zaradi padca svoje popularnosti
NEW YORK — Ameriški podpredsednik George Bush je pozval bivšega svetovalca ameriškega predsednika za nacionalno varnost admirala Poindex-terja in njegovega pomočnika podpolkovnika Northa »naj povesta vso resnico« o tako imenovani iranski aferi.
Za ta poziv se je ameriški podpredsednik Bush odločil v dogovoru s predsednikom Reaganom, ki od obeh svojih sodelavcev javno noče zahtevati naj se odrečeta svojih ustavnih pravic in pričata pred kongresom. Bush se je po mnenju tukajšnjih komentatorjev za ta korak odločil predvsem zato, ker ankete javnega mnenja kažejo, da je njegova priljubljenost zaradi iranske afere bistveno upadla.
Ameriški podpredsednik je javno priznal, »da je trenutno izgubil vodilno mesto v bitki za republikansko predsedniško nominacijo«, vendar pa meni, da ga bo ponovno osvojil kakor hitro »bo resnica prišla na dan«. Njen ključ držita po splošnem prepričanju v rokah admiral Poindexter in podpolkovnik North. Kot kažejo ankete o razpoloženju javnega mnenja ima trenutno največ možnosti za republikansko predsedniško nominacijo senator Bob Dole, ki predsednika Reagana kritizira zaradi počasnega razčiščeva-
nja tako imenovane iranske afere. Senator Dole je včeraj ponovno izjavil, »da predsednik Reagan ameriške javnosti še vedno ni prepričal o tem, da je storil vse, kar je v njegovi moči, da bi razčistil iransko afero«.
Sekretar za pravosodje Edwin Mee-se, ki je vodil uvodno preiskavo pa je izjavil, »da se predsednik Reagan mogoče ne spomni, da je avgusta 1985 leta odobril tajno prodajo orožja Iranu, zato ker je bil v tem času pod vplivom zdravil, ki jih je dobil po operaciji raka na črevesju«. Na ta način poskuša sekretar za pravosodje, ki je tudi eden izmed najbližjih Reaganovih prijateljev pojasniti nasprotujoče si izjave bivšega svetovalca za nacionalno varnost Roberta McFarlana in šefa kabineta Donalda Regana pred kongresom. Prvi je namreč trdil, da mu je predsednik Reagan dal ustni pristanek za tajno prodajo ameriškega orožja Iranu, drugi pa, da predsednik prodaje ni dovolil. James Reston je v The New York Timesu zapisal, »da je Reaganova pozabljivost problem, ki ga bo treba reševati s potrpežljivostjo in skrbjo«.
Danes je bivši federalni sodnik Lavvrence Walsh, ki ga je v petek po-
sebna skupina treh sodnikov imenovala na mesto neodvisnega sodnega pri-skovalca, začel uradno preiskovati pravne posledice tako tajne prodaje ameriškega orožja Iranu, kot tudi nakazila dobička od te prodaje na tajne račune antisandinističnih sil Nikaragve. VValsh je od federalnega sodišča v VVashigtonu dobil celo večja sodna pooblastila, kot jih je zanj prvotno zahteval sekretar za pravosodje Meese. Walsha, ki je bil eden izmed članov ameriške delegacije, ki se je v Parizu pogajala o koncu vietnamske vojne, ocenjujejo, kot izrazito neodvisno osebnost.
V dosedanjih uvodnih preiskavah je prišlo na dan tudi to, da v Beli hiši snemajo določene predsednikove telefonske pogovore. Predstavniki Bele hiše izjavljajo, »da ne gre za ponovitev tajnega snemanja vseh telefonskih pogovorov, ki ga je v času svojega predsedništva ukazal predsednik Richard Nixon«. Omenjeni tajni trakovi so bili eden od glavnih dokaznih dokumentov proti Nixonu. Sodni preiskovalci bodo zahtevali dostop do kaset, na katerih so posneti Reaganovi telefonski pogovori, da bi ugotovili če se nanašajo na iransko afero.
UROŠ LIPUŠČEK
Fanfani in Jottijeva nasprotujeta predčasnemu razpustu parlamenta
RIM — V obeh vejah parlamenta je bilo včeraj tradicionalno srečanje med predsednikoma, Jottijevo in Fanfani-jem, ter predstavniki parlamentarnih časnikarjev. Kot običajno, sta bili tudi tokrat srečanji priložnost za nekatere pomembne izjave in napovedi.
Predsednika obeh vej parlamenta sta izrazila ostro nasprotovanje predčasnim volitvam, o katerih je v zadnjem času čedalje pogosteje govor. Fanfani je tako poudaril, da se začenja 365 novih dni parlamentarnega dela za nadaljevanje mandata, ki so ga parlamentarci prejeli na volitvah leta 1983 ter izrazil željo, da bi se vsi parlamentarci zavedali odgovornosti, ki jim je bila zaupana z izvolitvijo v parlament. Jottijeva pa je dejala, da ne gre posvečati prevelike pozornosti govoricam o predčasnih volitvah, saj je pred osmimi meseci že vse kazalo, da bo prišlo do razpusta parlamenta, ki pa ga je bilo moč preprečiti.
Na sliki (telefoto AP) časnikarji z Jottijevo.
ZINI & ROSENWASSER COSTRUZIONI s*c.
Podjetje »Zini & Rosenwasser Costruzioni s. n. c.« s sedežem v Trstu, Ul.
Nicolodi 13, davčni kodeks in št. IVA 00212640320
SPOROČA
vsem, ki jih zanima nakup stanovanja v okviru tako imenovanih »ugodnejših gradenj«, da je na področju »ugodnejše gradnje« začelo z obnovo 16
stanovanj v Ul. Bramante 11 v Trstu.
a)	31. (enaintridesetega) decembra 1985 je bila poprečna prodajna cena za kvadratni meter skupne stanovanjske površine v prodaji določena na zaokroženih 1.143.000.- (en milijon sto triinštirideset tisoč lir), razen v primeru zmanjšanja ali povečanja cene stanovanja zaradi lege in nadstropja.
b)	Interesenti za nakup morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	biti italijanski državljani;
—	imeti stalno bivališče v eni izmed občin v deželi ali pa biti zaposleni na področju dežele;
—	ne smejo biti lastniki nobenega drugega stanovanja, ki bi ustrezalo potrebam njihove družine. Za ustrezno se smatra tisto stanovanje, ki ima enako število prostorov (brez pomožnih prostorov), kot je število družinskih članov; pri tem se za minimalni pogoj smatrata vsaj dva uporabna prostora. V primeru, da je interesent lastnik neustreznega stanovanja, pa mora to prodati pred dokončno uporabo prispevka. V nasprotnem primeru se lahko prekličejo vse morebitne že odobrene ugodnosti;
—	da doslej niso bili deležni olajšav »ugodnejših gradenj«. Tu je mišljena pridobitev lastništva takega stanovanja ali z odkupom ali dogovorom o odkupu v prihodnosti;
—	na dan razpisa natečaja skupni letni dohodek družine ne sme presegati 24 milijonov lir (štiriindvajset milijonov). Za skupni dohodek se šteje seštevek dohodkov vseh družinskih članov na podlagi zadnje davčne prijave, vložene pred razpisom natečaja za rezervacijo stanovanj. Upošteva se tisti skupni dohodek, ki je podvržen davku IRPEF in ki so ga prijavili vsi družinski člani. Za vsakega družinskega člana, ki ima manjši dohodek, kot ga predvideva 1. člen, določila pod b) in c) DPR št. 600/73 in sledeče spremembe, se skupni dohodek družine zmanjša za 1.000.000 (en milijon) lir. Dohodki od odvisnega dela se potem, ko so bili zmanjšani v skladu s prej omenjenim besedilom, štejejo v višini 60%.
V družinsko skupnost spadajo vsi tisti člani, ki so vpisani v družinskem listu, ki ga izda občina, v kateri ima prosilec stalno bivališče. Polnoletni otroci z lastnimi dohodki niso šteti kot člani družine. Zgoraj opisane pogoje morajo izpolnjevati vsi, ki so družinski člani na podlagi gornjih dočil.
5	stalnimi prebivalci so izenačeni tisti, ki so rojeni v deželi in se nameravajo ponovno stalno naseliti na njenem ozemlju.
c)	Za nakup stanovanja morajo interesenti:
1.	dvigniti obrazce za prošnje za dodelitev stanovanj pri podjetju Zini & Rosenwasser Costruzioni s. n. c. - Ul. Nicolodi 13 - 34136 Trst;
2.	izpolniti prošnjo in jo poslati s priporočeno pisemsko pošiljko na Zini
6	Rosenvvasser - Ul. Nicolodi 13 - 34136 Trst v roku 30 (trideset) dni od dneva objave natečaja v krajevnem dnevnem tisku;
3.	komisija, ki bo ugotavljala izpolnjevanje predpisanih pogojev pri IACP, bo izdelala prednostno lestvico na podlagi pravočasno prispelih prošenj;
4.	če bo ob zaključku natečaja prošenj več, kot je razpoložljivih stanovanj, bo prednostna lestvica izdelana na osnovi kronološke predložitve prošenj, dokler ne bodo oddana vsa razpoložljiva stanovanja.
d)	Natečaj, ki ga je odobrila Tržaška občina s sklepom odbora št. 3458, z dne 11. 12. 1986., bo od današnjega dne 30 dni izobešen tudi na oglasni deski Tržaške občine, v smislu D Z, z dne 1. 9. 1982 št. 75 člen 45.
e)	Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na urade podjetja Zini & Rosenwasser - Ul. Nicolodi 13 - Trst - Tel.: 418750 Telefonske informacije lahko interesenti dobijo od 17.00 do 19.00 ure.
V Piranu
Nov sedež za Skupnost Italijanov
PIRAN — V prihodnjem letu naj bi vendarle uspeli dokončati preurejanje in prenovo sedeža Skupnosti Italijanov iz Pirana — slovito Tartinijevo hišo. Včeraj so namreč v skupščinski dvorani slavnostno podpisali sporazum o prenovi omenjene hiše in sicer — Kulturna skupnost občine Piran, Skupnost Italijanov »Giuseppe Tartini« iz Pirana, tržaška Ljudska univerza in občinski izvršni svet. S tem sporazumom so se omenjeni obvezali, da bodo zagotovili vsa potrebna sredstva za prenovo hiše skoraj v celoti in to še v naslednjem letu. Hkrati pa gre za konkreten primer uresničevanja osimskih sporazumov na področju skrbi za narodnosti.
Prenova sedeža Skupnosti se je doslej (približno dve leti) vlekla predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Pred kratkim pa so se odgovorni le uspeli dogovoriti, kako zbrati zdaj predvidenih 177 milijonov dinarjev. Največji delež bo prispevala Kulturna skupnost Slovenije, izrednega pomena pa je tudi prispevek italijanske vlade v višini 150 milijonov lir, ki naj bi kasneje za opremljanje prispevala še 75 milijonov lir. Italijanski delež kaže tudi na skrb italijanske vlade za življenje in delo italijanske narodnosti v Jugoslaviji.	BORIS ŠULIGOJ
Nabrežinski komunisti pri ZK Ilirske Bistrice
NABREŽINA — Na povabilo Občinske konference ZKS Ilirska Bistrica se je prejšnji torek v Ilirski Bistrici mudila delegacija komunistov Občine Devin-Nabrežina. Delegacijo je spremljal tudi predsednik KGS in zgoniški župan Miloš Budin.
Bistriški komunisti so gostom priredili obisk Tovarne Lesonit ter Tovarne organskih kislin, saj je bila osrednja tema pogovorov prav zaščita okolja, oziroma vprašanje konkretnih posegov omenjenih obratov v tej smeri. V spremstvu vodstva omenjenih tovarn ter najvišjih predstavnikov občine Ilirska Bistrica, so si nabrežinski komunisti ogledali ukinitev mokrega postopka v obdelovanju lesonitnih plošč ter vzporedno novo tehnologijo po suhem postopku, ki odpravlja onesnaženje vode, obenem pa omogoča boljšo kvaliteto proizvoda. V tovarni TOK pa so bili gostje seznanjeni z načrti čistilnih naprav, katerih dela se bodo začela že tekom letošnjega leta, zaključila pa naj bi se še pred koncem naslednjega.
S tema dvema posegoma naj bi se onesnaženje reke Reke zmanjšalo za 90%, do konca tega desetletja pa predvidevajo bistriški upravitelji realizacijo mestne greznične mreže. Skupno s skorajšnjo realiza-
cijo akumulacijskega jezera pri Klivniku bo torej velik napor bistriške skupnosti v kratkem vrnil bistrost reki Reki, ki teče skozi Škocjanske jame in ki so pred kratkim postale mednarodni spomenik; reka Reka končuje svojo pot prav pri Štivanu z imenom Timava.
V poznejših pogovorih, ki so potekali kot že običajno v pravem tovariškem vzdušju, ter ob prisotnosti predstavnikov medobčinske konference ZKS ter CK ZKS, so bistriški in nabrežinski komunisti izmenjali mnenja o sedanjih perečih vprašanjih, od sedanjih meddržavnih odnosov in prizadevanj za boljše sodelovanje pa do ekonomskih težav na obeh obmejnih področjih.
O tem vprašanju bo potrebno ponovno čimprejšnje soočanje, tudi glede na možnosti, ki jih odpira zakon o obmejnem sodelovanju.
Govor je tudi bil o političnih odnosih v devinsko-nabrežinski občini, v tržaški pokrajini in Deželi F-JK, Miloš Budin pa je gostiteljem orisal delovanje in pomen KGS ter zanimive možnosti vključevanja te ustanove v obmejno sodelovanje.
Torkovo srečanje je bilo tudi priložnost za izmenjavo voščil ob koncu leta, delegaciji pa sta se tudi dogovorili za povratni obisk Bistričanov v Nabrežini.
Uspešno gostovanje mačkoljanskih pevcev
MPZ Primorsko v Slovenskih Konjicah
SLOVENSKE KONJICE — »Predstavljajte si mejo, ki bi potekala med vami in nastopajočimi: na tej strani Jugoslavija, na oni Italija. Danes nam je to mejo uspelo razrahljati, kajti pesem na pozna meja...«. Tako je zbranemu občinstvu in gostom - pevcem in pevkam mešanega pevskega zbora KD Primorsko iz Mačkolj - spregovoril član in neutrudni prosvetni delavec MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic Vlado Mlakar.
Čeprav je bilo enodnevno srečanje obeh zborov v Konjicah kratkotrajno in je nedelja 14. decembra pretila s poslabšanjem vremena, so se gostom utrnili nepozabni občutki. Ko je avtobus zjutraj na Sloveniki predrl oba zaporedna predora pod dolgo Konjiško goro, smo zaslutili, da nam prelepa pokrajina dravinjskega polja z meglico zastira skorajšnje snidenje s Konjicami in njihovimi prebivalci.
Ob prihodu so mačkoljanske pevce sprejeli člani tamkajšnjega pevskega zbora in jim takoj prikazali lepote in zanimivosti kraja. Pospremili so jih med kopaste vinorodne gorice, porasle z vinogradi in sadovnjaki, jim orisali značilnosti kraja, ki leži ob osojnem vznožju Konjiške gore in v katerega že veje zrak z bližnje pohorske Rogle. Kljub velikemu industrijskemu razvoju, ki ga je mestece zabeležilo v povojnih letih, je skrb za okolje očitna. Veliki obrati kemijske in usnjarsko predelovalne industrije Konus, ki zaposlujejo večino krajanov, so opremljeni z najsodobnejšimi čistilnimi napravami, takoo da se mesto kljub visoki industrializaciji lahko ponaša s čistim okoljem.
Po ogledu zadružne kleti, ki sprejme 60 vagonov vina, in okrepčilu z belim konjičanom so se gostje in gostitelji peš napotili do župne cerkve sv. Jurija, bisera romansko-gotske arhitekture. Tu jih je pričakal župnik, arhidiakon Ivan Vajt, ki jim je na kratko orisal zgodovino cerkve in ene najstarejših župnij na Slovenskem. Sprehod po mestnem jedru osemstoletnega kraja je bil pravo doživetje. Razvoj je tudi omogočil, seveda ob zavzetosti vodilnih, ureditev starega mestnega središča. Dela so sicer šele na polovici, v nekaj letih pa bi jih morali zaključiti. Rezultati so na dlani: novi, okusno opremljeni hotel Dravinja, ki je pevce sprejel na kosilo in pokoncertno družabnost, je v sezoni stalno zaseden z gosti z Rogle. Bližnji kulturni cen-
ter, ki prav tako stoji v samem središču na Titovem trgu, se je tudi odel v novo obleko, oziroma prevleko. Velika dvorana, ki sprejme 330 ljudi, je vsa obložena z lesom. Na odru te dvorane, pod verzi Marka Pavčka To ni samo pesem, to je ena sama ljubezen, je potekal nedeljski popoldanski koncert, ki ga je moški zbor Ivo Štruc priredil pod pokroviteljstvom Konusa, Kostroja in ZKO. Zbor, ki ga vodi drigentka Olga Kangler, je letos praznoval 20-letnico obstoja, šteje pa približno 25 pevcev. Deluje pod pokroviteljstvom DO Konus, saj je večina pevcev zaposlena v tej organizaciji. Zborov repertoar obsega slovenske ljudske in umetne pesmi, na nedeljskem koncertu pa se je uvodoma predstavil s štirimi skladbami.
Mešani pevski zbor Primorsko pa je za to priložnost pripravil izbor dvanajstih ljudskih, umetnih in partizanskih pesmi, ki jih je odpel pod veščo roko zborovodje Antona Baloha. Zgodovino Mačkolj in naš današnji upravno-politični položaj je orisal predsednik društva David Stepančič, ki je tudi prvi navezal stike s konjiškim zborom. Spored je deloma v narečju povezoval Miran Klun ter na tak način vzbudil zanimanje občinstva in pričaral še delček neposredne domačnosti. Krajši odlomek iz zadnje Pan-gerčeve knjige je podala Katja Tul. Ob izmenjavi priložnostnih daril (Mačkoljani so prijaznim gostom izročili likovni izdelek svojega člana Luciana Zonte in brošuro, Ko-njičani pa so gostom podelili spominski album, ki naj se z leti napolni s fpotografijami nadaljnjih srečanj...) sta prisotnim, kot že omenjeno, spregovorila zborov stalni spremljevalec Vlado Mlakar, v imenu občinske ZKO pa njen častni predsednik Konrad Sodin. Za zaključek sta združena zbora zapela še Gobčevo Svobodno Slovenijo.
Led medsebojnega nepoznavanja je bil tako prebit, tembolj pa na skupni družabnosti, kjer se je ob poskočnih zvokih ansambla Bratov iz Oplotnice in skupnem prepevanju veselo vzdušje nadaljevalo, padli pa so tudi že prvi predlogi o nadaljnjem sodelovanju...
Ob koncu bi poudarili še izvrstno organizacijo domačinov, katerim gre največja zasluga za uspelo prvo gostovanje KD Primorsko.
A. S.

HOTEL - RESTAVRACIJA
KRAS
pri BOŽOTU
REPENTABOR 1 - Tel. 227113
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE)	TEL: 231118
Cenjenim klientom voščimo vesele praznike
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja

SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
LIIMEA1
modno in elegantno v jesenskih in zimskih oblačilih
LACOSTE □ COLMAR □ HOM □ SALKO BURBERRV S □ EMINENCE □ AOUASCUTUM □ ZANOBETTI
Ulica Carducci 4 • TRST - Telefon 631188
Novo upravljanje
ribarnice C H IATTI
Cenjenim strankam sporočamo, da smo ponovno odprli ribarnico za prodajo na drobno in na debelo svežih rib.
Pričakujemo vaš obisk ter vam želimo vesele praznike.

CHIATTI
Sesljan 21/A - Tel.: 299150
Narodnorevolucionarno gibanje pa je priznalo za svoji naslednji usmeritvi:
skupno akcijo delovnih množic za obrambo in izboljšanje njihovih življenjskih razmer;
skupno akcijo s komunistično partijo delavskega razreda in italijanskim narodom za strmoglavljenje fašistične diktature.
Vsaka od podpisnic tega sporazuma je ohranila svojo organizacijsko samostojnost. S tistim sporazumom so bili postavljeni temelji za ustanovitev protifašistične Ljudske fronte in združitev demokratičnih sil tudi italijanske narodnosti s težnjami slovenskih naprednih in narodnih sil k skupnemu cilju, t36)
Komunisti v Trstu pa niso povsem dobro razumeli tega sporazuma. Zato je komunistično glasilo Unita med drugim zapisalo (št. 8, avgust 1936) naslednje: Neki članek (Dve besedi na Istro), objavljen v Unita, v katerem smo vabili nacionalistične emigrante v Jugoslaviji, naj vstopijo v Ljudsko fronto v Julijski krajini, je povzročil med nekateri-nii našimi tovariši v Trstu takšna stališča, proti katerim je reagiral Lo Sato Operaio leta 1933. Članek v Unita, ki so ga
kritizirali nekateri tovariši, so dobro razumeli v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Objavil ga je časopis Istra (glasilo emigrantov s Primorskega in iz Istre, op. pisca). O njem je razpravljala politična emigracija v Jugoslaviji. Toda članek je premalo jasen za tovariše v Trstu, o katerih piše. Le-ti postavljajo proti na dnevni red vprašanje »tržaškega zaledja« in postavljajo ga proti politični liniji naše stranke o vprašanju Julijske krajine. Tako razhajanje ni možno, če bodo tovariši postavili v težišče svoje dejavnosti boj za narodno svobodo Slovencev in Hrvatov...
Med obema vojnama je bilo narodnostno vprašanje na ozemlju, kjer so živele manjšine slovenske in hrvaške narodnosti, izredno žgoče. Toda do pravega razumevanja tega vprašanja je prišlo leta 1934, ko so Komunistična partija Italije, Komunistična partija Jugoslavije in Komunistična partija Avstrije izdale skupno, tripartijsko izjavo o tem vprašanju. V njej je med drugim pisalo: »Vse tri stranke se izjavljajo brez zadržkov za pravico samoodločbe slovenskega naroda vse do odcepitve od imperialističnih držav Ju-' goslavije, Italije in Avstrije, ki jo sedaj nasilno zatirajo. Enako pravico priznavajo vsem ostalim narodom (Hrvatom, Nemcem in Italijanom), ki žive na slovenskem ozemlju... Temeljno geslo o pravici samoodločbe in ločitve od imenovanih držav je dopolniti z geslom o boju za združitev slovenskega naroda. (37)
Na Primorskem so kmalu nastali zarodki Ljudske fronte. K temu je gotovo v znatni meri pripomogel politično in organizacijsko izkušeni komunistični emigrant Stane Vilhar. O tem je napisal med drugim naslednje: »Po sedemletni prekinitvi stikov sva se sredi leta 1936 spet sestala z Budinom, ko sem prišel ilegalno na Primorsko iz tujine z
direktivami, ki jih je vodstvo KPI, ob sodelovanju nekaterih primorskih komunistov, izdelalo v skladu s sklepi 7. kongresa Kominterne. Bil je še vedno isti prisrčni, bleščeče duhoviti tovariš, čeprav sta mu pomanjkanje in neprestana živčna napetost, v kateri je živel, začrtali globlje brazde na obrazu.
Še vedno je delovala nekdanja, stokrat preizkušena, široka mreža strankine organizacije, razpredene od Slovenske Istre čez Kras, Vipavsko dolino, Goriško, vse do Bovca, idrije in Notranjske. Šibkejša kot nekoč po številu članstva, toda navzlic vsej fašistični represiji po svojem vplivu močnejša kot kdajkoli prej.
Kar neverjetno naglo sem preko Rika Malalana na Opčinah, Antona Sfiligoja v Batujah na Vipavskem, Alojza Besednjaka in drugih tovarišev dobil potrebne zveze in varno zavetišče v Braniku in Vrtovinu. Budin pa mi je bil pri vsem navezovanju učinkovit, nepogrešljiv sodelavec.
Partijska literatura iz dvojnega dna mojega kovčka je že v nekaj tednih dospela do partijskih skupin vse Primorske. Bila je sprejeta z navdušenjem, saj so tovariši, bolj ali manj informirani o mednarodnih dogajanjih, o uspehih Ljudske fronte v Franciji in Španiji, pa tudi o novih naprednejših strujah, ki so se začele pojavljati med primorsko emigracijo v Jugoslaviji, te nove smernice pričakovali in se za nove naloge tudi že pripravljali. Mimogrede naj omenim, da je Budin ohranil kovček z dvojnim dnom do konca vojne. Danes se ta kovček nahaja v Goriškem muzeju.
(36)	Lo Stato Operaio, glasilo KPI v Parizu, februarja 1936
(37)	Lo Stato Operaio, aprila 1934
Poskus občinske uprave kljub nekaterim nasprotovanjem uspel
Živahna božično-nakupovalna nedelja na Korzu brez avtomobilskega prometa
Tržaški Korzo, ki smo ga sicer vajeni videti prenatrpanega s prometom in pešci, se je v nedeljo spremenil v živahno promenado. Toliko ljudi, kolikor 'se jih je v nedeljo sprehajalo po njem, pa baje še nikoli ni prenesel. Na pobudo občinske uprave je bil namreč v nedeljo zaprt za avtomobilski promet, pač pa je po njem peljala konjska vprega, v velikansko veselje malčkov. Kdor si je hotel priboriti mesto na okrašenem vozu je moral pač potrpežljivo čakati, da pride na vrsto. Tudi dedkov Mrazov, ki so pozvanjali z zvončki in vabili v razne trgovine, ni
manjkalo.
Namen zapore za avtomobilski promet po Korzu in nekaterih bližnjih ulicah je bil v glavnem ta, da tudi občinska uprava na svojevrsten način podari prebivalstvu sproščen dan, namenjen nakupom in razvedrilu. Kupci, ki so prav nedeljski dan izkoristili za zadnje božične nakupe, pa najbrž niso istega mnenja. Nekatere trgovine so bile namreč tako obiskane, da se je človek le s težavo prerinil do pulta, če pa mu je to le uspelo in je kupil, kar je nameraval (in tudi česar ni) se je moral vdati v drugačno usodo in čaka-
ti v dolgi vrsti pred blagajno. Seveda ni bilo povsod tako. V nekatere trgovine ljudje sploh niso vstopili, samo ogledovali so si izložbena okna in cene na razstavljem blagu, ki so, resnici na ljubo, ponekod prav nedopustljive. Vendar, mimo tega, nedeljska pobuda se je izkazala za prijetno spremembo v vsakoletnem običajnem mrzličnem zasledovanju najprimernejšega, najkoristnejšega, najizvirnejšega božičnega darila.
Kako pa je minila nedelja tam, kjer so po ulicah drveli avtomobilisti in bolestno iskali prostor za parkiranje in sistematično spregledali številne razsvetljene izložbe in odprte trgovine? Kot sleherni dan, bi lahko rekli, morda samo z razliko, da v poznih popoldanskih urah ni še tako vztrajen voznik našel niti najmanjšega kotička za vozilo. Kljub temu da so mestni redarji, v skladu z božičnim razpoloženjem, dobrohotno dopuščali in odpuščali številne prometne prekrške. Še nekaj pa gre pripomniti na račun nevsakdanje 'nakupovalne" nedelje. Lastniki trgovin, zlasti v Ulici Udine in njeni neposredni okolici, se s pobudo prepovedi prometa po strogem mestnem središču ne strinjajo. Menijo namreč, da gre za diskriminacijo, ki je oškodovala njihov ugled in tudi zaslužek, ki so si ga pred božičnimi prazniki obetali. Na ta račun so tudi poslali pismo tržaškemu županu in v njem izrazili svojo užaljenost in zaskrbljenost, da ne bi v bodoče še prišlo do podobnih ukrepov. Kakopak, le malokdaj se zgodi, da je volk sit in koza cela...
V soboto zvečer v proseškem Kulturnem domu
Vesela pesem ženskih zborov
V Kulturnem domu na Proseku je bilo v soboto zvečer drugo srečanje ženskih zborov pod naslovom »Zapojmo si pesem veselo«. Samo zaradi prostorske stiske bo naše poročilo bolj zgoščeno, kajti sicer bi to drugo srečanje ženskih pevskih zborov, ki delujejo v tržaški pokrajini, zaslužilo obširnejše poročilo.
Srečanje na Proseku je bilo drugo: prvo je bilo lani na Opčinah. Gostitelj tega srečanja je bil ženski pevski zbor KD Prosek-Kontovel. Skupni nastop je bil važen in pomemben iz več razlogov. Predvsem je pomembno in razveseljivo dejstvo, da nadaljujejo ženski zbori s srečanji, ki bodo, kot vse kaže, postala tradicionalna; drugič pa, ker je na tokratnem srečanju nastopil novi ženski zbor KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki je začel delovati šele letos marca, pa šteje že 22 pevk in število še narašča, kar kaže, da bo tudi tu zrasla nova pevska skupina, ki bo častno zastopala ženske, ki se želijo ukvarjati s petjem.
Na tokratnem srečanju so torej nastopili štirje ženski pevski zbori: zbor SKD Tabor z Opčin, zbor KD Ivan Grbec iz Skednja, zbor KD Prosek-Kontovel, v zaključnem skupnem nastopu pa še zbor KD Rdeča zvezda iz Saleža.
Program, ki so ga nastopajoči zbori prikazali, je bil pester, zanimiv, dobro izbran in tudi visoko kvaliteten, tako da so imele pevke posameznih zborov priložnost, da pokažejo svoje znanje in napredek, ki so ga od zadnjega srečanja dosegle. V programu so bile vključene pesmi domačih in nasploh slovenskih skladateljev, pa tudi druge.
Prireditev, ki so ji z velikim zanimanjem sledili domačini in številni ljubitelji lepega petja, je začel s svojim nastopom ženski zbor Tabor, ki je pod vodstvom dirigenta Sveta Grgiča zapel 5 pesmi. Sledil je nastop ženskega zbora KD Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Boža Hrvatič, na reviji pa je nastopil še ženski zbor Prosek-Kontovel, ki ga vodi Janko Ban. Zbori so se predstavili s skladbami Vrabca, Merkuja, Bučarja, Ote, Tomca, Mirka, Srebotnjaka, Adamiča, Gabrijelčiča, Vremšaka in Zoltana Kodalyja. Čeprav so vsi zbori nastopali z okrnjenim številom pevk (zaradi bolezni), moramo reči, da so se predstavili občinstvu z lepim, kultiviranim petjem,
kjer je prišla do izraza skrb, ne samo za dobro petje, temveč tudi za lepo podajanje posameznih skladb. To je občinstvo tudi dobro občutilo in nastopajoče pevke nagradilo z zasluženim aplavzom.
Ob koncu srečanja so trije zbori, katerim se je tokrat pridružil še ženski zbor KD Rdeča zvezda iz Saleža, skupno zaključili ta lep večer. Pod vodstvom Marte VJerk-Volk so združene pevke občuteno, lepo in mogočno zapele Pahorjevo »Pesem žena« in Gobčevo »Zapojmo pesem«. Prav pesem, posvečena ženi, je kot zadnja zadonela na večeru, ki je v ponos in veselje pevkam, njihovim zborovodjem, pa tudi vsej naši slovenski skupnosti. (N. L.)
Skupni nastop štirih zborov v proseškem Kulturnem domu.
V Nabrežini, Križu in v Ricmanjih
Trije zaključni koncerti naših godbenih društev
Koncert v Nabrežini	Koncert v Križu
Nabrežinska godba na pihala se je poslovila od letošnjega leta s tradicionalnim zaključnim koncertom, ki je v nedeljo privabil v praznično okrašeno nabrežinsko telovadnico mnogo domačinov in drugih ljubiteljev glasbe. Leto 1986 je bilo za nabrežinske godbenike res »naporno«, saj so opravili nad 40 nastopov v naših krajih, Sloveniji, Furlaniji in drugih krajih Italije. Nedeljski zaključni koncert je bil že sedmi po vrsti, odkar je začela godba z intenzivnim obnavljanjem in utrjevanjem ansambla, in je potrdil, da je pihalni orkester res dobro prestal to prehodno obdobje.
Štiridesetčlanski ansambel je v prvem delu izvajal klasična dela, med katerimi je bila tudi zahtevna uvertura iz Von Suppejeve opere »Poet in kmet«, v drugem delu pa se je prepustil zanosu modernejših melodij. Godbeniki, ki jih vodi Drago Mislej, so prvi del bolje izvedli, za skladbe iz drugega dela pa imajo vsaj eno »olajševalno okoliščino«: dela so prvič izvajali, saj so se z njimi spoprijeli šele po poletnem premoru. Godba se je vsekakor dobro odrezala in številni aplavzi poslušalcev so bili povsem zasluženi.
Med prvim in drugim delom je, kot gost, nastopil moški pevski zbor Tabor z Opčin. Pod vodstvom Sveta Grgiča je zapel vrsto domačih in umetnih pesmi, ob koncu pa je ob izvajanju godbe zapel še Sveto noč, ki je s spremljavo občinstva preplavila vso dvorano.
Godba na pihala Vesna iz Križa je priredila v nedeljo zaključni koncert v Domu Albert Sirk. Mladi godbeniki so se predstavili občinstvu z vrsto koračnic, venčkom slovenskih pesmi, z modernejšimi skladbami, kot je bila na primer Stevanova »Uvertura za muzikal«. Kapelnik godbe Livio Sullini je vključil v program tudi Huggensov »Adagietto za flavto«, v katerem sta kot solistki nastopili mladi flavtistki Flisa Spadaro in Loredana Kobal. Kriška godba na pihala je zaključila koncert z venčkom božičnih pesmi, ki ga je priredil sam kapelnik godbe.
V prazničnem vzdušju, ki je prevevalo kriško dvorano, je občinstvo nagradilo godbo po vsaki skladbi s toplim aplavzom. Po emocionalni plati je torej koncert uspel. Do kapelnika in samih godbenikov pa bi bili krivični, če ne bi vsaj mimogrede opozorili na nekatere spodrsljaje (predvsem pri intonaciji), ki so se vrinili v njihovo izvajanje. Kriško godbo sestavljajo pretežno zelo mladi godbeniki, kar daje upati, da bodo lahko kaj kmalu premostili sedanje pomanjkljivosti. Godba je letos organizirala glasbeni tečaj, ki ga je - poleg lanskih šestih - redno obiskovalo še 20 gojencev. Tudi ta skrb za naraščaj priča o trudu kriških godbenikov za številčno in kvalitetno okrepitev ansambla. Pobudo gre vsekakor pozitivno pozdraviti, saj predstavlja veliko upanje za bodočnost kriške godbe in je že sedaj dvignila moralo v ansamblu, kot je v uvodnem nagovoru omenila mlada napovedovalka.
V nedeljo v zgoniški telovadnici
Koncert v dobrodelne namene
Nastop Tržaškega okteta ob zaključku leta
Kvaliteten koncert v Mačkoljah
V telovadnici v Zgoniku je bil v nedeljo koncert pevskih zborov v dobrodelne namene, ki sta ga priredila Lovski zbor »Doberdob« in pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka in Konto vela. Čisti dobiček je namenjen Kulturnemu domu - spomeniku padlim v NOB iz Briščikov.
Pred številnim občinstvom so na koncertu nastopili: mešani zbor »Slovenec« iz Boršta, ki ga vodi Boža Hrvatič; lovski moški zbor »Doberdob«, ki ga vodi Janko Simoneta; dekliški zbor »Devin«, ki ga vodi Herman Antonič; moški zbor »Vasilij Mirk« s Proseka in Kontovela, ki ga vodi Evgen Prinčič; ženski zbor Prosek-Kontovel, ki ga vodi Janko Ban in mešani zbor »Primorec-Tabor« (Trebče-Občine), ki ga vodi Matjaž Šček.
Na vsak način je bil koncert zanimiv in prisrčen. Pokazal je tudi kvalitetno raven nastopajočih skupin in v tem smislu dokaj razprto vrednostno pahljačo. Slišali smo tudi jasne generacijske razlike bodisi pri načinu podajanja bodisi pri repertoarnih izbirah. To je vsekakor dobro, saj kaže na to, da se naša pevska dejavnost razvija in se s pomočjo mladih dirigentov in pevcev odpira novim potem in iskanjem. Ta proces je nujen, če nočemo beležiti določenega zamudništva v za nas tako pomembnem resorju, kot je prav zborovsko petje. S tem seveda nočemo zapostavljati tistih skupin, ki dosegajo kvalitetno raven z bolj »tradicionalnim« pristopom.
Koncert v Zgoniku se je zaključil s pesmijo »Sveta noč«, ki je sugestivno poudarila božično vzdušje.
Kulturno društvo Primorsko iz Mač-kolj je leto 1986 zaključilo z vrhunsko prireditvijo. V letu, ki je mačkoljan-skim prosvetarjem dalo mnogo zadoščenj, saj so uspeli prirediti nekaj zares zanimivih večerov, je nedeljski koncert Tržaškega okteta pomenil vsekakor krono delovanja.
Naš priznani pevski ansambel je namreč dosegel že tako umetniško raven, da je vsak nastop za poslušalce svojevrstno doživetje in žlahten užitek. Tako je bilo tudi v nedeljo v dvorani mačkoljanske srenjske hiše, ki je bila ob tej priložnosti resnično premajhna, da bi sprejela vse izjemno pozorne poslušalce. Ta pozornost se je obilo izplačala in menimo, da je bila za vaščane prireditev zares dogodek.
Po pozdravu predsednika društva Davida Stepančiča in besedah umetniškega vodje Tržaškega okteta Mirka Slosarja so pevci posredovali kar de-
vetnajst umetnih in narodnih skladb. Vse so bile izpete na dokajšnji umetniški ravni in so nadvse zadovoljile ljubitelje dobrega petja, (mč)
Prve priprave na Kraški pust
Čeprav nas od pusta loči še veliko (koledarskega) časa, se na Opčinah že skrbno pripravljajo na veliki dogodek. Odbor za Kraški pust se je namreč sestal v torek, 16. t. m., da bi vsaj okvirno sestavil program za Kraški pust 87. Med drugim je sklenil, da bo pustni sprevod na Opčinah v soboto, 28. 2. 87, ob 14. uri; prvi sestanek pustnega Odbora pa bo 9. februarja ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sestanek so vabljene vse vaške skupnosti, ki želijo sodelovati na prihodnjem Kraškem pustu.
Koncert v Ricmanjih
Zvoki ricmanjske godbe na pihala so v soboto zvečer zadoneli v Babni hiši v Ricmanjih. Godba se je poslovila od letošnjega leta z zaključnim koncertom, ki je postal že tradicionalno decembrsko srečanje godbenikov z domačimi ljubitelji glasbe. Pihalni orkester, ki ga vodi kapelnik Ennio Križano wsky, se je predstavil s povsem novim programom: godbeniki so ga naštudirali v dobrih treh mesecih, po poletnem premoru. Z dvema koračnicama so "segreli" občinstvo, nakar so bile na sporedu zahtevnejše skladbe, kot na primer Parmova in Dleskova uvertura "Rokovnjači". Sledili so pot-puriji za orkester prirejene glasbe 30. let, avstrijskih valčkov in motivov znanega ameriškega skladatelja Cola Porterja, ter še druge skladbe. Občinstvo je samostojnemu koncertu domačega godbenega društva pozorno sledilo in izvajalce nagradilo z burnimi aplavzi.
Na slikah: zgoraj nastop nabrežinske godbe, v sredi koncert v Križu, spodaj sobotna prireditev v Ricmanjih.
Včeraj v Novinarskem krožku tradicionalna izmenjava voščil
Poslanci, predstavniki krajevnih ustanov, zastopniki kulturnih in gospodarskih inštitucij, sodstva, vojske in Cerkve, so se včeraj zbrali v Novinarskem krožku za tradicionalno izmenjavo voščil pred božičnimi in novoletnimi prazniki. V ospredju vseh pozdravnih nagovorov so bili pozivi k človeški solidarnosti, k složnosti in k deželni enotnosti kot pogojem za vsestransko rast.
Na sliki: predsednik Deželnega novinarskega sindikata Pison (v sredi) pozdravlja goste.
Prvi božični koncert na pobudo Pokrajine
V nedeljo popoldan se je v cerkvi sv. Antona Novega začel ciklus božičnih koncertov, ki jih prireja pokrajinsko odborništvo za kulturo. Letošnja izvedba je že tretja po vrsti in je vsakič doživela velik uspeh, še zlasti, ker so prireditelji poskrbeli za visoko kakovost koncertov.
Letošnji prvi božični koncert je za-dobil mednarodni pečat, saj so ga izvajali zbor Anton Forster iz Ljubljane in zbor Singgemeinschaft Projern iz avstrijske Koroške, poleg domačega pevskega zbora Societa polifonica S. Maria Maggiore, ki ga vodi Domenico Innominato.
Ciklus božičnih koncertov sestavljajo letos še štirje nastopi, ki jih koordinira skupina Continuum musicum. Vsi koncerti bodo v gledališču Cristallo in sicer med 27. in 30. decembrom. Razen koncerta, ki bo v nedeljo, 28. t. m. ob 11. uri, se bodo vsi ostali začeli ob 17.45.
Uprava EZIT sporoča, da bo cesta za Tovarno velikih motorjev še naprej zaprta za promet do 30. junija 1987, zaradi nujnih popravil. Dolinska občinska uprava je že poskrbela za alternativne itine-rarije.
Interpelacija svetovalcev KPI tržaškemu županu
Nujna skupščinska razprava o vlogi državnih soudeležb
V zvezi z zadnjim dokumentom vodstva IRI in z govoricami o možnosti nadaljnje odložitve deželne konference o državnih soudeležbah je skupina občinskih svetovalcev KPI naslovila tržaškemu županu Staffierju interpelacijo, v kateri ga sprašuje, kakšno je o teh vprašanjih njegovo stališče in kakšne so pobude, ki jih namerava sprožiti tržaška občinska uprava.
Svetovalci Poli, Calabria, Spetič in Monfalcon uvodoma ugotavljajo, da je bila ob nedavnem sprejetju občinskega proračuna odobrena komunistična resolucija, ki je obvezovala občinski odbor, da že v decembru omogoči skupščinsko razpravo o vrsti krajevnih gospodarskih problemov. Doslej pa je občinski svet razpravljal samo o stališču uprave do načrta ENEL za elektrarno na premog, zato je treba vsaj januarja proučiti še vprašanja luškega prometa, raziskovalnih dejavnosti, gradbeništva in podjetij z državno soudeležbo.
Razprava postaja toliko bolj nujna, ugotavljajo svetovalci KPI, spričo vsebine zadnjega dokumenta vodstva IRI, ki skuša zaključiti razpravo o vlogi podjetij z državno soudeležbo na našem področju na povsem nesprejem-
ljiv način, s povsem nezadovoljivimi odgovori na predloge sindikatov in krajevnih ustanov zlasti glede perspektiv Tovarne velikih motorjev, Tržaškega arzenala in obrata Isotta Fras-chini, v nasprotju z opredelitvami tovarniških svetov.
Svetovalci KPI poudarjajo, da dokument vodstva Ustanove za industrijsko obnovo potrjuje brezbrižnost do razvojnih perspektiv arzenala, ki naj bi ohranil le dejavnost popravljanja ladij, ter železarne Terni, pri kateri se ne zavzema za nobeno pravo razvojno možnost. Prav tako je presplošno določena pristojnost družbe IRI za pospeševanje industrijskih dejavnosti SPI. Upoštevajoč tudi čedalje vztrajnejše glasove o možnosti, da deželne konference o državnih soudeležbah ne bodo priredili niti februarja, svetovalci KPI torej zahtevajo nujen odgovor župana in čimprejšnjo razpravo v občinskem svetu.
■ Občinski bazen Bruno Bianchi bo
zaprt od 27. decembra do 6. januarja 1987. V tem času bodo bazen preuredili; s premičnim mostom ga bodo "skrajšali" od sedanjih 33 metrov na 25.
Pianist Gruzman gost SK v Gallusovi dvorani GM
V sklopu torkovih glasbenih večerov prireja Slovenski klub koncert pianista Grigorija Gruzmana, ki bo v Gallusovi dvorani Glasbene matice drevi ob 20.30.
Grigorij Gruzman se je rodil v Leningradu leta 1956, izpopolnjeval pa se je pri raznih svetovno znanih profesorjih v Izraelu in Zvezni republiki Nemčiji. Doslej je koncertiral v ZRN, Franciji, Italiji, Izraelu in Kolumbiji.
Na današnjem večeru bo izvajal skladbe Bacha, Mozarta, Chopina, Liszta, Rahmanina, Debussyja in Skr-jabina.
Včeraj so jo predstavili na sedežu RAI
Rotosei - TV oddaja za izseljence
Včeraj so na sedežu Rai predstavili prvo oddajo, ki jo bo deželna RAI odslej pripravljala v sodelovanju z deželo F-JK za izseljence naše dežele, ki živijo po svetu. »Rotosei« je naslov oddaji, ki jo bodo prenašali vsakih šest mesecev na tretji mreži (prva bo danes ob 19.30), in bo nekakšen pregled najpomembnejših kulturnih, političnih in gopodarskih dogodkov, pa tudi zapis tradicij in navad iz raznolikosti naše dežele. Deželni odbornik za izseljeništvo Vinicio Tu-rello je včeraj povedal, da so potrebo po takšni oddaji začutili lani, ko je bila v Gradežu tretja deželna konferenca o izseljeništvu. Takrat so nastavili prvi osnutek za oddajo, ki pa so jo začeli pripravljati letos junija. Deželno odborništvo za izseljeništvo je nakupilo videokasete, ki jih bodo prejeli vsi klubi Furlanov in izseljencev po svetu. Zato je oddaja
zasnovana drugače, kot če bi bila namenjena izrecno tukajšnjim gledalcem. Prispevki so bolj splošnega značaja, pomembni pa so predvsem posnetki, saj mlajše generacije italijanščine večkrat ne obvladajo, domovino pa poznajo le po slikah ali pripovedih svojih staršev.
»Rotosei« hoče biti predvsem živo pričevanje iz naših krajev za vse tiste, ki so bili tako ali drugače primorani zapustiti svoj dom. Prva oddaja vsebuje štiri prispevke: prvi je posvečen Gradežu in Ogleju, drugi otvoritvi avtoceste Alpe-Jadran, tretji prispevek so posneli ob desetletnici potresa v Furlaniji, četrti pa je posvečen tržaški razstavi o Maksimiljanu. Oddajo si je zamislil Gian Carlo Deganutti, pri režiji je sodelovala Claudia Brugnetta, besedila pa sta napisala Ottorino Burelli in Manlio Michelutti.
Danes zborovanje prizadetega osebja podjetja S A SPI
Preureditev upepeljevalnika še vedno na mrtvi točki
Oddelka za javne uslužbence pri CGIL in UIL trasporti sta včeraj sklicala tiskovno konferenco o situaciji upepeljevalnika smeti, ki bi ga morali v kratkem prilagoditi zakonskemu predpisu 915/82 proti onesnaževanju okolja. Kot je znano, so delavci podjetja SASPI, ki upravlja upepeljeval-nik, dalj časa stavkali v znak protesta, ker podjetje ni pravočasno poskrbelo za prilagoditev upepeljevalnika zakonskim predpisom. Zato je posegla očinska uprava, ki je odobrila načrt za izgraditev izgorevalnih komor. Sindikalni predstavniki pa so mnenja, da je še vrsta nerešenih vprašanj. Prvo vprašanje je v zvezi s stroški. Dežela je po tehničnem poročilu odobrila proračun za dve milijardi in 250 milijonov lir, podjetje SASPI pa v soglasju z občinsko upravo zahteva dve milijardi in 554 milijonov lir, drugače bo moral o načrtu razpravljati Deželni tehnični odbor, kar bi pomenilo izredno zavlačevanje pri reševanju vprašanja. Sindikalni predstavniki so od deželne up-
Urnik avtobusov ob praznikih
Vodstvo Konzorcijalnega podjetja za prevoze ACT sporoča, da bodo avtobusi vseh prog na božično vigilijo, jutri, 24. decembra, in na Silvestrovo, 31. decembra, prenehali voziti od 22. uri. Na božič, v četrtek, 25. decembra, in na Novo leto, 1. januarja, bodo začeli avtobusi voziti ob 7. uri, tako da bodo odpadle jutranje vožnje do te ure.
Vodstvo ACT obvešča nadalje, da bodo od danes do 6. januarja možne delne spremembe urnikov na nekaterih avtobusnih progah. Med božičnimi in novo-ietnimi počitnicami bodo namreč ukinili nekatere vožnje avtobusov, ki se jih prvenstveno poslužujejo dijaki in študenti.
rave izvedeli, da je podjetje SASPI Predlagalo cene, ki so višje od običajnih cen na tržaškem tržišču. Deželno odborništvo za javna dela je torej znižalo izdatke za 25 odstotkov tudi zaradi dejstva, da je prejelo le en predlog. Dokler Dežela ne bo izrazila svojega mnenja, pa tržaška Občina ne more oddati dela v zakup. Na ta način niso zadoščeni vsi pogoji za podaljšanje roka zakona 915/82, ki bi moral zapas-
ti 31. decembra 1986. Sindikalne organizacije so za danes ob 14. uri napovedale zborovanje osebja podjetja SASPI, ki bo razpravljalo o nadaljnjih akcijah.
O položaju upepeljevalnika smeti so razpravljali včeraj zjutraj tudi na sedežu pokrajinske uprave. Seje so se udeležili pokrajinski odbornik za ekologijo Alberto Dini, občinska odbornika za zdravstvo Lucio Cernitz in za javne industrijske usluge Ugo Orlando in funkcionarja Tržaške krajevne zdravstvene enote Botteghelli in Ga-bucci. Po seji so poslali brzojavko, s katero pozivajo deželni odborništvi za javna dela in za zdravstvo, tržaškega prefekta in ministrstvi za zdravstvo in za okolje, naj čimprej odobrijo načrt tržaške Občine za izgraditev izgorevalnih komor, s katerimi naj bi upepe-Ijevalnik prilagodili zakonskim predpisom.
Obvestilo šolnikom
Deželni šolski urad obvešča, da sta na oglasni deski Urada na ogled prednostna lestvica in seznam habilitiranih rednega natečaja za profesorje slovenskih višjih srednjih šol za glasbeno vzgojo (razred XXXVII). Na ogled sta tudi prednostna lestvica in seznam habilitiranih rednega natečaja za profesorje slovenskih višjih srednjih šol za trgovinske in podjetniške discipline (razred XXIII).
S posojilom FRIE podjetju Transfruit v Trstu večji promet južnega sadja
Med pobudami, ki jih prevideva takoimenovani paket za Trst oziroma zakon št. 26/1986, je tudi odobritev posojil s posebnimi pogoji, ki jih bo dodeljeval Deželni sklad za gospodarske investicije FRIE. Upravni odbor rotacijskega sklada je namreč te dni odobril posojila FRIE nekaterim tržaškim in goriškim podjetjem.
V Trstu se bo posojila poslužilo podjetje Transfruit, ki uvaža in prodaja zlasti južno sadje. S posojilom, približno 4 milijarde lir, bo zgradilo nove hladilnice in očiščevalne zračne naprave za primernejše spravilo južnega sadja, ki prihaja v Trst v največji meri z ladijskimi tovori. Ta investicija bo omogočila povečanje ladijskega tovornega prometa, saj predvidevajo, da bo v tržaško pristanišče prišlo letno nad 50 tisoč ton južnega sadja več.
Sklad FRIE bo v prihodnje omogočil večje investicije tudi nekaterim goriškim podjetjem.
Družabni večer KD Kraški dom
Slovensko kulturno društvo Kraški dom je priredilo družabni večer, s katerim je želelo izreči voščila, pa tudi priznanje in zahvalo vsem odbornikom in članom in drugim kulturnim delavcem za vse, kar so doprinesli k rasti in pestrosti kulturnega življenja v repentabrski občini. Srečanje, ki je ob lepi udeležbi potekalo v soboto zvečer v občinski telovadnici v Repnu, je bilo tudi praznik včlanjevanja.
O pomenu kulturne dejavnosti ter o neprecenljivem doprinosu kulturnih delavcev je v svojem pozdravnem in voščilnem nagjovoru spregovoril podpredsednik društva Milko Guštin. Večer sta nato popestrila nastop Lovskega pevskega zbora Doberdob pod vodstvom Janka Simonete in predvajanje diapozitivov o akciji postavitve spomenika žrtvam fašizma na Colu ter o partizanskem pikniku v Pod Golcu. Obe pobudi, ki ju je v fotoaparat ujel Mario Kralj, sta v prvi vrsti dokazali, da je odziv ljudi vedno množičen, ko gre za občutene probleme.
■ Sindikat SUNIA sporoča svojim članom, da se do 20. januarja lahko prijavijo na natečaj, ki ga je razpisala tržaška Občina za 108 stanovanj v Naselju Sv. Sergija. Prijavijo se lahko vsi tisti, ki jim grozi stanovanjski izgon (termin 30. junija 1987). Za nadaljnje informacije se interesenti lahko obrnejo na sedež sindikata SUNIA, Ul. S. Lazzaro 9, vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, razen ob četrtkih popoldne in ob sobotah.
Pretresljiva smrt mladeniča v avtu, ki ga je zajel ogenj
Dario Bembi
Mladenič iz Milj je bil v noči med nedeljo in ponedeljkom žrtev hude prometne nesreče v Ul. Trieste v Miljah. 25-letni Dario Bembi iz Ul. Fellu-
ga v Miljah je ostal ukleščen v gorečem avtomobilu, potem ko je le-ta silovito treščil v obcestni zid. Voznik avtomobila, 27-letni Marco Marengo, prav tako iz Milj (Ul. 25. aprila) je bil le laže ranjen.
Nesreča se je pripetila malo po polnoči v bližini postaje miljskih gasilcev. BMW 2002, v katerem sta se peljala mladeniča, je v blagem ovinku verjetno zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste: vozilo je udarilo v zid in se odbilo na cesto, kjer se je prevrnilo na streho. V trenutku so avto zajeli plameni. Medtem ko je Marenga po udarcu v zid vrglo iz avtomobila, je ostal Bembi ujet v prevrnjenem avtu. Zanj ni bilo več pomoči.
Marenga so z rešilcem prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer se bo moral zaradi raznih poškodb zdraviti 20 dni.
Med zajtrkom so se tla udrla
Elisi Servi, 47-letni Rojančanki, ki stanuje v visokem pritličju v Ul. Ober-dorfer 4, včerajšnji zajtrk gotovo ni bogvekaj teknil. Med jutranjim okrepčilom so se namreč udrla tla njene kuhinje. V trenutku sta se štedilnik in del kuhinjske omare pogreznila približno poldrugi meter globoko. Ženska se je pri tem laže poškodovala in se, seveda, tudi močno prestrašila. Z rešilcem so jo prepeljali v bolnišnico; zdraviti se bo morala deset dni.
Tržaški gasilci, ki so jih poklicali na kraj nesreče, so ugotovili, da so v stanovanju pred kratkim spremenili razporeditev prostorov; tla v kuhinji naj bi bila odtlej preveč obremenjena s težo, kar naj bi botrovalo včerajšnji nesreči. Posegli so tudi uslužbenci občinskega podjetja Acega, ki so za nekaj ur zaprli osrednji ventil plinovoda v poslopju; obstajala je namreč nevarnost, da bi začel plin uhajati iz cevi, ki so, potem ko so se tla udrla, zaštrlele iz ruševin.
-|- Zapustil nas je naš predragi
Bruno Milič
Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgo-niško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Nadja, otroka Katja in Alan, mama Zora ter drugo sorodstvo.
Repnič, 23. decembra 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Elizabeta Kosmina vd. Caharija
Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. t. m., ob 13.30 iz nabrežinske kapele v cerkev.
Žalujoči: hči Cvetka z družino, hči Albina z družino, sin Pino in Lenka.
Nabrežina, 23. decembra 1986
t
Zapustila nas je naša draga sestra in teta
Marija Čufar
Pogreb bo jutri, v sredo, 24. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
Žalostno vest sporočajo sestra Anica, vnukinji Marica in Marta z družinama ter drugo sorodstvo.
Bazovica, Križ, Opčine, Firence, 23. decembra 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi drage
Zore Ukmar
por. Carli
se toplo zahvaljujemo sorodnikom prijateljem in vsem, ki so jo spremil na zadnji poti in kakorkoli počastil njen spomin.
SVOJCI
Trebče, 23. decembra 1986
SLOVENSKO
‘-^gledaušče
V TRSTU
Kulturni dom
Wolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
RIBA ZA ŠTIRI
Režija JOŽE BABIČ
Ponovitve
— v soboto, 27. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F -druga sobota po premieri v nedeljo, 28. decembra, ob 16.00 ABONMA RED G - druga nedelja po premieri
CASSA KUlfALir in] AltTIGIAMA
oi*icii'iA-Tieiic:sTi-:
MitAHILMICA IM lBOSO]ILMICA OI»ČIMIl -TltST
Glasbena zadruga FANTASV
priredi 31. t. m. v Ljudskem domu v Križu
Silvestrovanje
s plesno skupino AMADEUS
Zabavali se boste lahko do 4. zjutraj. Vabila pa dobite v prostorih Ljudskega doma od 27. t. m. dalje in sicer od 18. do 20.30.
Izšla je
SVETOVNA
ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI
Dobite jo v
Tržaški knjigarni.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 23. decembra
VIKTORIJA
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 23.34 in zatone ob 11.50.
Jutri, SREDA, 24. decembra
EVA
PLIMOVANJE DANES: Ob 2.37 najvišja 31 cm, ob 9.15 najnižja -3 cm, ob 13.05 najvišja 4 cm, ob 19.47 najnižja -30 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1007,4 mb rahlo narašča, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 30-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ivan Langella, Valentina Minervino, Francesca Rota, Stefano Di Luca, Debora D’Aloia, Davide Cavali-eri, Andrea Franco, Gaia Pellaschiar, Marco Biondini.
UMRLI SO: 84-letna Mercede Amigo-ni, 73-letna Lidia Pecenco, 73-letna Maria Godina, 89-letna Maria Curet, 79-let-na Elvira Oddi, 78-letni Giovanni Aere, 89-letna Elisabetta Bablik, 42-letna Alma Fiocco, 79-letna Maria Stok, 81-letni Giovanni Chinchella, 73-letni Francesco Sincich, 89-letna Nevenka Bulat.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271724), OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 3. januarja razstavljala svoje keramične izdelke ONDINA BRU-NETTI.
V	galeriji Cartesius bodo do 2. januarja na ogled grafike devetih slikarjev.
V	Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 je odprta razstava slovenske slikarke iz Milana Ljube Štolfa. Urnik: od 17. do 19. ure.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Še danes, 23. decembra, je odprta razstava BOGOMILE DOLJAK, od 16. do 19. ure.
V	tržaški občinski galeriji do 28. t. m. razstavlja svoja dela slikarka VERA BURLINI.
Bambičeva razstava v koprski galeriji LOŽA bo odprta do 29. t. m. po običajnem urniku.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 23. decembra,ob 20.30 v Gallusovo dvorano Glasbene matice na glasbeni torkov večer.
Pianist
GRIGORIJ GRUZMAN
(Leningrad)
bo izvajal skladbe J. S. Bacha, W. A. Mozarta, F. Chopina, F. Liszta, S. Rahmaninova, C. Debussyja in A. S. Skrjabina.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja 1987, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivako-vom.
kino
ARISTON - 16.30, 21.30 Round Mid-
night, dram., ZDA 1986, 130'; r. Ber-tnard Tavernier; i. Dexter Gordon, Francois Cluzet.
EKCELSIOR I - 17.30, 21.45 E.T. - L'ex-traterrestre, fant., ZDA 1982, 100'; r. Števen Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Barrymore.
EKCELSIOR II - 18.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Massimo Boldi, Jerry Cala.
PENICE - 18.00, 22.15 King Kong II., fant., ZDA 1986, 100'; r. John Guiller-min; i. Linda Hamilton, Brian Kerwin.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 II burbe-ro, kom., It. 1986, 100'; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, Adriano Celen-tano.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 F/X - ef-fetto mortale, fant., ZDA 1986, 110'; r. Roy Mandel; i. Barbara Brovvn, Bert Denney.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Asilo di polizia, kom., It. 1986, 100'; r. Franco Ottone; i. Valeria Golino, George Eastman.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Blonde -ambizione bionda, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Ti voglio nuda e bagnata, □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Uaguila d'ac-ciaio, dram., ZDA 1986, 100'; r. Sidney L. Furie; i. Louis Gossett Jr., Jason Gedrick.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram. ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basin-ger.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Absolute Beginners, dram., VB 1986, 108'; r. Juli-an Temple; i. David Bowie, Paul Wel-ler.
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Virilsex games, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
Godbeno društvo Prosek priredi tradicionalni KONCERT NA ŠTEFANOVO dne 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
KD F. Prešeren - Boljunec vabi 26. t. m. na ŠTEFANOVANJE. Ob 14.30 - tradicionalno lučanje in ob 17. uri - prireditev v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: tamburaški ansambel KD F. Prešeren, dramska skupina KD F. Prešeren v narečju, kvintet Roulette in skupina Glas harmonike KD F. Venturini z diatoničnimi harmonikami.
SKD L Gruden priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini BOŽANSKO KOMEDIJO. Nastopa lutkovna skupina dunajskih študentov.
KD L Grbec priredi v nedeljo, 23. f. m., ob 16. uri PREDSILVESTROVANJE. Vabljeni vsi člani in prijateji!
mali oglasi
PRODAM skoraj nov plug za traktor "Bi-aggioli Voltorecchio" za 650.000 lir. Tel. 229349.
PRODAM za 500.000 lir BON v vrednosti 1.000.000 lir za nakup krznenega plašča Annabella. Telefonirati v večernih urah na št. 200812.
PRODAM 2.880 kv. m vinograda v Dolini z možnostjo vode. Tel. 228390.
ODDAM v najem 140 kv. m skladišča v pritličju in prvem nadstropju. Tel. 228390.
STAREJŠA ZAKONCA z lastno hišo in vrtom na slovenski Obali nujno iščeta zdrav in trezen zakonski par brez otrok za pomoč in skupno gospodinjstvo. Nudita sobo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Nagrada jerbanje".
SLOVENSKA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA razpisuje natečaj za nekaj mest uradniške stroke z nujnim znanjem knjigovodstva in drugih servisnih specializacij. Interesenti naj dostavijo pismeno prošnjo do 31. decembra na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro "Knjigovodja'.
gledališča
izleti
VERDI
Božični koncert, ki ga vsako leto organizira gledališče Verdi, bo danes ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška (Ul. Giulia). Orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi s sodelovanjem pevk Tiziane Sojat in Glorie Scalchi. Na sporedu skladbi GLORIA Antonia Vivaldija in Francisa Poulenca. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi.
Slovensko stalno gledališče gostuje z mladinsko igro Bena Minolija VILIN-ČEK Z LUNE danes, 23., in jutri,24. decembra, ob 10. in 15. uri v Kopru.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo v torek, 30. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Vabila so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši. Za
italijanske prijatelje našega društva bomo v kratkem začeli TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA. Vpisovanje do 31. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah in tudi po telefonu na št. 213945 od 16. ure dalje.
Združenje Union v sodelovanju z Italijansko ustanovo za spoznavanje slovenske kulture in jezika prireja enodnevni izlet v Ljubljano na vodeni ogled Plečnikove razstave v petek, 26. decembra. Cena (samo vožnja) 10.000 lir. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 17. do 19. ure, razen v soboto - tel. 61011.
KD Rovte-Kolonkovec sporoča, da je še nekaj prostih mest za 3-dnevni izlet v Krško in okolico dne 31. t. m. ter 1. in 2. januarja. Tel. 827528.
čestitke
V teh dneh praznuje v Križu rojstni dan in god naša nona DORA. Vse najboljše ji voščijo vsi njeni. Pravnuk Marko pa ji pošilja koš poljubčkov.
SLAVKO in ANICA SLAVEC praznujeta danes 25-letnico poroke. Še mnogo skupnih in srečnih let jima iz srca želijo Robi, Boris in Adrijan z družino.
Miloš - očka, Jasna - mama:
JAKOB
je prišel na svet!
Naj bo sinček dobra lama, mu želi naš kabaret.
Karst brothers
prispevki - prispevki
Ob priliki večerje tridesetletnikov 6. decembra na Volniku darujejo prisotni
60.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Milo Brišček in Staneta Sosiča daruje Angela Sferzi Skerlavaj
20.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Ljudmilo Tavčar por. Grgič daruje družina Grgič (Bazovica 13)
15.000	lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Josipine Pra-šelj daruje Kristina Mahnič 10.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na Ivana Obersnela daruje Olga Franza z družino 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Ivana Obersnela daruje Ivanka Colja 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Ivana Smerdela daruje družina Siega 50.000 lir za ŠD Mladina -Križ.
V	spomin na dragega moža in očeta Ivana Smerdela darujeta žena Nada in hči Tatjana 50.000 lir za Dijaško matico,
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 50.000 lir za godbo na pihala Vesna.
V	spomin na Jušto Bogateč darujeta Srečko in Jolanda Tretjak 20.000 lir za dekliški zbor Vesna - Križ.
Ob obletnici smrti strica in svaka Maria Daneva darujeta Miranda in Zofka Kapun 20.000 lir za FC Primorje.
Ob 17. obletnici smrti dragega moža Maria Daneva daruje žena Milka 30.000 lir za FC Primorje.
Ob 8. obletnici smrti brata Mariota daruje Vinko Furlan 10.000 lir za FC Pri--morje.
V	spomin ob obletnici smrti (devet mesecev) pok. Barbare Opeke daruje družina Opeka 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N. N. daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Marčelo Šavron daruje 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Ančke Bogateč darujejo Slava, Žela in Drago
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Ančko Bogateč darujeta Dragica in Dolores Husu 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Jušte Ze-lenčeve daruje Silvana Zuliani 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Justine Bisin-Bogatec darujejo Dora, Eda in Luciana 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pok. Ivana Smerdela darujejo Kocjanevi: Gizela z Loredano in Mauro, Petrina s Stinotem in Fulvio , Rudi s Slavico ter Soča z Angelco
100.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ferdinand Cotič daruje 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Ivana Obersnela darujeta Vanda in Dana 60.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Zore Ukmar-Carli daruje Stanislav Kralj 10.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na Cirila Kralja daruje družina Kralj 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drago Danilo Zenic daruje družina Avguština Kalca 30.000 lir za ženski pevski zbor z Repentabra.
Namesto cvetja na grob Sergija Kobala (Edija) darujeta Gracijela in Aleksij 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Borisa Žafrana daruje družina Avguština Kalca 30.000 lir za KD Slavec.
V	spomin na Marjana Pertota darujeta Ivanka in Mirko Furlan (Gabrovec 26) 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Edija Kobala darujejo za MPZ M. Pertot: družina Por-tograndi 20.000 lir, družina Jan Kovič 20.000 lir, Olga Pertot 10.000 lir, družina Stojana Pertota 30.000 lir ter Majda in Danilo 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Edija Kobala darujejo za TPK Sirena: Marija Krečič-Gembrini 20.000 lir, Majda in Danilo
20.000	lir, Jano Ščuka 5.000 lir, Boris Pertot 10.000 lir, Luciano Trost 20.000 lir ter Barbara in Mario Gregorič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Edija Kobala darujejo za sekcijo KPI M. Matjašič-Barkovlje: Jožko in Marija Žnideršič
10.000	lir, Jano Ščuka 5.000 lir, Vida Pertot 10.000 lir, Paola, Silvana, Lucio in Meri 40.000 lir, Boris Pertot 10.000 lir, Mito in Rita 20.000 lir, Majda in Danilo
20.000	lir, Mitja in Ivanka 10.000 lir ter Barbara in Mario Gregorič 10.000 lir.
Od leta 1927
smo na razpolago svojim cenjenim odjemalcem z najlepšimi zlatarskimi izdelki priznanih mojstrov iz Valenze ter z urami prestižnih znamk.
zlatarna	urama
LAURENTI-STIGLIANI
TRST - LARG0 SANT0RI0 4
suucitclin
Nova trgovina čevljev »SONJA«
Prosek 6
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI
od 20 °/o do 80 °/o
obv. občni 23/7/86
menjalnica		22. 12.	1986
Ameriški dolar		..	1365.—	Japonski jen	 Švicarski frank 		8,—
Nemška marka 		690.75		821,—
Francoski frank		210.—	Avstrijski šiling		98.10
Holandski florint 		611,—	Norveška krona 		181,—
Belgijski frank		32.70	Švedska krona		189,—
Funt šterling		..	1970,—	Portugalski eskudo		8.80
irski šterling		..	1865,—	Španska peseta	 Avstralski dolar 		9.60
Danska krona		180.50		875,—
Grška drahma 		9.30	Debeli dinar		2.50,—
Kanadski dolar 		990,—	Drobni dinar		2.40,—
			
			
slike, ki niso le spomin	aldorupel
Goriški Travnik pripoveduje o preteklosti in sedanjosti
Pred dvesto leti je na goriškem glavnem trgu Travniku še rastla trava. Med hišami, ki so obkrožale ravnico, se je paslo govedo. Prve izmed njih so sezidali ob koncu petnajstega in v začetku šestnajstega stoletja. Bile so kmečke hiše z gospodarskimi poslopji, kjer so prebivali podložniki - koloni. Potem je število stavb naraslo, zlasti v sedemnajstem stoletju. Pod grajskim gričem so si zgradile svoja poslopja razne trgovske rodbine, sedanjo vladno palačo (prefekturo) so zgradili Turni, sedanjo škofijo pa Kobencli.
Na posnetku vidimo drugi del trga. Po letu 1654 sta na tisti strani zrastli cerkev sv. Ignacija in jezuitski šolski zavod. Cerkev je bila usposobljena leta 1721, posvečena pa leta 1767. Jezuiti so prišli v Gorico v duhu protireformacije in v 17. ter 18. stoletju so
s svojim vplivom in vzgojo, ki so jo posredovali preko vzgojnega zavoda, oblikovali goriško javno življenje. Oblikovali so mišljenje in delovanje plemstva, meščanstva in nižjih slojev. Vedno so bili med njimi tudi Slovenci. Vzgojni zavod so leta 1786 spremenili v vojašnico. Na posnetku, ki je bil napravljen leta 1924, vidimo zbor vojaštva. Vojašnica nosi ime Vittoria, prav tako ime je dobil trg po prvi svetovni vojni in ga obdržal do današnjih dni. Vlogo tistega vojaštva smo spoznali sedemnajst let kasneje, usodo pa devetnajst let kasneje. Na kraju, kjer je bila vojašnica, je zrastla stavba za socialnoskrbstve-no ustanovo, kar je seveda več kot pohvalno.
Travnik je bil priča najvažnejšim dogodkom mestne zgodovine: sko-
zenj so šle najrazličnejše vojske, tu so se zbrali preživeli po razsajanju kuge leta 1682, tu so bili usmrčeni voditelji tolminskega punta leta 1714. Na Travniku so bili sejmi in prazniki, tekmovanja in pustovanja. Na trgu so se zbrale prve italijanske vojaške enote, ki so leta 1916 vkorakale v mesto. Na Travniku je leta 1945 bil mimohod osvobodilnih enot IX. korpusa. Na njem so se po vojni odvijala največja zborovanja, ki so jih prirejale politične stranke, sindikati, združenja in ljudska gibanja. Po prvih povojnih letih je bilo največje zborovanje 20. maja 1984, ko je 12 tisoč Slovencev, ki živijo v Italiji, zahtevalo izglasovanje globalnega zaščitnega zakona.
V tistih dneh je bilo slišati tu pa tam po mestu vprašanje, s kakšno pravico imenujemo Travnik trg, na katerem smo se nameravali zbrati. Enostransko poznavanje zgodovine pripelje nam nenaklonjene Italijane do zahteve, da se poslužujemo tujega imena, starega nekaj desetletij, potem ko so tisti kraj več stoletij imenovali Travnik tudi mestni prebivalci italskega izvora in avstrijski uradni zemljevidi. Danes je trg predvsem parkirišče, ki iz dneva v dan in kljub vsem težavam, o katerih je govor v zvezi z gospodarstvom, dokazuje, da drobna trgovina sicer ni več kokoš z zlatimi jajci, a vseeno uspeva. Številni pogrešajo značilnost, ki je bila že prerasla v narodno izročilo in v vedenjsko potezo goriških Slovencev in ki jo je predstavljala kavarna Bratuž, katere stavbo vidimo na skrajnem desnem robu posnetka.
Osebno pogrešam nekaj drugega: znamenje o tragediji, ki se je odigrala leta 1714. Največ me moti, da ni nobenega glasu, namena, načrta, ki bi kazali na našo voljo, da bi kdaj do takega pomnika prišlo.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Predzadnje druženje v tem letu je začinjeno s precej spremenjeno lestvico, kar ji daje prav poseben čar. Prihodnjič pa bomo že podelili glavne nagrade, med katerimi dve kitari, gramofon in skrivnostno nagrado. V novem letu bomo lestvici dodali še nekaj novosti, ki naj bi popestrile vse skupaj. Pa pojdimo k lestvici: ted. na I.	pr. ted.
5 9 2
6 24 13
7
1
3 9 2
4 7
5
1.	Pretenders - Don’t Get Me Wrong
2.	Frankie Goes To Hollywood - Rage Hard
3.	Europe - Final Countdovvn
4.	Human Leage - Human
5.	Martin Krpan - Od višine se zvrsti
6.	Eurythmics - Thorn In My Side
7.	Cindy Lauper- True Colours
8.	Bob Geldof- This is The VVorld Calling
9.	Duran Duran - Notorius
10. Communards - Don’t Leave Me This Way
Tudi sami lahko vidite, da razen Pretendersov ni nihče obdržal svojega mesta iz prejšnjega tedna! Pretenders so tretjič zapored najbolj vroči, Frankie Goes To Hollywood so spet drugi, zelo velik skok pa beleži skupina Evrope s svetovnim hitom Final Countdovvn, že tretje mesto vročih hitov. Human League so dve mesti zamudili, Martin Krpan še vedno na vrhu. Eurythmics sta mesto pridobila, Cindy Lauper pa sta za spoznanje nižje. Sledijo tri novosti, ki smo jih vrteli v predlogih prejšnjih oddaj: Bob Geldof, Irec v borbi za lačne v Afriki, z motivom This is The VVorld Calling, Duran Duran v ponovnem pohodu na vrh s popevko Notorius, skupina Communards zaključuje z motivom Don’t Leave This Way.
Po dolgem času na lestvici ni več Madonne, Faica in skupine Berlin, sveža kri pa se zmeraj prileže. Prihodnjič bomo objavili kar tri lestvice, tedensko, mesečno in letno...vi imate še ta teden možnost, da si z glasovnicami povečate verjetnost izžrebanja v »Final« žrebanju, če uporabimo termin skupine Evrope...
Z nagradami sodelujejo še:
L, J
\ tiska Tn
DO Slsklarna Hrp*l|s
Iskra TOZD
Elcktroakustika
Sekana
/O
VuOMnUa bank«

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
			današnji televizijski in radijski sporedi							
7.20 Inf. oddaja: Una mattina
9.35 Nanizanka: Le avventure dl
Sherlock Holmes
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.45	Tisk. konferenca: predsednik Bettino Craxi iz Montecitoria
13.30	Dnevnik
14.00	Risanka: Heidi
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Zgodovinska oddaja o 1. 1946
16.00	Film: Vacanze dlnverno (kom., It. 1959; r. C. Mastrocingue; i. Alberto Sordi, 1. del)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Vacanze dlnverno (2. del)
17.55	Dokumentarec: Besednjak
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Božični koncert: Peter Maag dirigira skladbe W. A. Mozarta in L. van Beethovna
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Ottantasei
22.15	Dnevnik
22.25	Nagrada Maschere dargento
23.30	Umetnik pred ogledalom: Ugo Attardi, nato Dnevnik
# RAI 2	|
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Monografija: Leto Donatella
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - II salario
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Soldati a cavallo (vestern, ZDA 1959; r. John Ford; i. John Wayne, William Holden, Con-stance Tovvers)
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Rubrika o medicini: Trentatre
23.40	Dnevnik
23.50	Film: LTsola del tesoro (pust., ZDA 1934; r. Victor Fleming; i. Wallace Beery, Jackie Cooper, Lewis Stone)
rrai 3	[
11.55	Informativna oddaja: Conoscere Alpe Adria
12.25	Šport: Kolesarstvo (iz Milana)
12.55	Nadaljevanka: Andreana (1. del)
13.55	Tečaj ruskega jezika
14.25	Informativna oddaja: Jaz in številke (10. del)
14.55	Koncert z dirigentom Jurijem Ahronovičem in _ violinistom Utom Ughijem (Čajkovski, 2. del)
15.35	Dok.: Piccole corti pagane
16.00	Dokumentarec: Caravaggio
16.35	Variete: Dadaumpa
18.05	Glasbena oddaja: Rockline
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Civilna varnost in zavarovanje
20.30	Izobraž. odd.: Pohod zamisli
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20	Dnevnik
22.55	Koncert: Simfonični orkester in zbor RAI v Rimu z dirigentom Aldom Ceccatom (Liszt, Manzo-ni, Musorgski, Ravel)
I Ir RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik: Prostorsko načrtovanje, 9.30 Ajdna
15.45	TV mozaik (pon.)
16.35	Poročila
16.40	Otroški spored: Pedenjžep
17.15	Otroški festival v Ankari (2. del)
17.45	Agropopi gredo v Hollywood
18.30	Najboljši športnik Slovenije 1986
18.45	Risanka
19.00	Danes. Gorenjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Zabavnoglasbena oddaja: Večer sodelovanja z madžarsko TV Pecs-Ljubljana (srečanje mest po
scenariju Slavka Hrena in Katlin Pekete ob nastopu izvajalcev zabavne glasbe; vodita Neca Falk in Robert Gergy)
21.40	Resnična legenda in legendarna resničnost Kralj Matjaž - Matija Korvin
22.40	Dnevnik
22.55	Pogovor o oddaji Resnična legenda in legendarna resničnost Kralj Matjaž - Matija Korvin
jjP) TV Koper_________________
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Predpraznično vzdušje VIDEM — Pohod za mir TRST — La Cappella Underground bo predstavila neme filme s pianistom Carlom Moserjem TRST — Vsakoletna razstava deželnega sindikata slikarjev TRST — Tretje Imaginerie Laure Isoni
PROSEK — Srečanje ženskih pevskih zborov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: I diavoli di Spartivento (pust. r. L.Savona, i. J.Barymore)
22.25	TVD Vsedanes
22.40	It. koš. prvenstvo A-2 lige
23.45	Nadaljevanka: II diluvio
r^Ž CANALES
8.30	Film: Francis alle cor-se (kom., ZDA 1951, i. Donald OConnor)
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Film: Ursus (pust., It,-Šp. 1961, r. C. Campo-galliani, i. Ed Fury)
15.25	Film: Agguato nella savana (pust., ZDA 1964, r. IvanTors)
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke: Špeedy Gonzales, Silvestre, Will-coyote
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dallas, 21.3011 pirata (4. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
22.30	Umetnostno drsanje
23.30	Rubrika: Premiere
23.45	Nanizanka: Love Boat
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Jennifer,
9.00	Sembra facile!,
9.20	Amanda
9.50	Film: Ali, mago d'Ori-ente (pust., ZDA 1960, r. George Sherman)
12.00	Dokumentarec: Zvezde producenta Foxa
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Risanka: Lucky Luke, la ballata dei Dalton
16.00	Zabavna oddaja: The Muppet Show
16.45	Film: Riccioli d'oro (kom., ZDA 1935, r. Ir-vin Cummings, i. Shir-ley Temple)
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: Potovanje okoli sveta
20.30	Film: I viaggi di Gulli-ver (fant., ZDA 1959, r. Kerwyn Mathews, i. Jo Morrow, June Tho-burn)
22.25	Film: Mr. Hobbs va in vacanza (kom., ZDA 1962, r. Henry Koster, i. James Steward)
0.35 Nanizanki: Detective per amore, 1.25 Mai dire si
ITALIA1
8.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer,
12.00	Automan
13.00	Glasbeni oddaji: Can-did camera, 13.15 Dee-jay Television
14.00	Film: Galactica - l'at-tacco dei Cylon (fant., ZDA 1979, r. V. Ed-wards in C. I. Nyby)
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Occhi di gatto, I Puffi, Popples
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	G indice di notte
22.30	Film: Scusi dov'e il West? (kom., 1978, r. Robert Aldrich, i. Har-risonFord)
0.50 Nanizanki: Riptide,
1.45	Agenzia Rockford
TELEPADOVA
12.00	Nan.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risani film: 20.000 leg-he sotto i mari (Jap.)
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: Vecchia America (kom., 1976, r. Peter Bogdanovich, i. Ryan 0'Neal, Burt Rey-nolds)
22.20	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
23.25	Filmska rubrika
23.30	Znanstvena rubrika: Il Leonardo
24.00	Nočni film
^ TELEFRIULI
13.00	Inf. odd.: Obrtništvo
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Ris.: Hanna in Barbera
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
1.00	Glasbene novosti
[ 00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah - Nediški zvon; 8.55 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Cas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Razmišljanja o vsakdanjih stvareh;' 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Carovničin sin; 18.45 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5 00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ah poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16,00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Kaj ljudje v resnici hočejo; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Fantje po polj’ gredo; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kino danes; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Co-untry mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Radijska igra; 18.33 Slovenski solisti;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovensko glasbo; 19.00 Smeh in glasba; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
O tem je občinskemu svetu poročal odbornik Culot
Zahtevne naloge občinske uprave
V goriški galeriji II Torchio razstavlja Dalma Bresolin
za reševanje socialne problematike
Socialna problematika in vprašanja oskrbe ter pomoči socialno ogroženim občanom so bili predmet celovite obravnave na zadnjih dveh sejah goriš-kega občinskega sveta. Pravzaprav bi morali o tem razpravljati na seji prejšnji petek, pa je naneslo, da so večji del seje posvetili obravnavi zahtev dijaškega gibanja in so zato samo načeli obravnavo o tej, prav tako pomembni problematiki, zaključek obravnave pa prenesli na sinočnjo sejo.
Pomen vprašanj oskrbe in socialnih storitev, ki so bila tokrat prvič predmet široke tematske obravnave v občinskem svetu, izhaja že iz razčlenjenega poročila pristojnega odbornika Flavia Culota. Težavno stanje javnih financ in pomanjkanje okvirnega državnega zakona gotovo omejujeta možnost socialnega poseganja občin, ugotavlja odbornik. Po drugi strani pa se danes socialne potrebe večajo, oblikujejo se t. i. skupine "novih revežev" kot so mladi brez dela, mladi pari brez stanovanja, invalidi, priletne osebe in druge skupine, ki so potisnjene k robu naše družbe. Naloga socialne politike je v tem, da skuša odpravljati sedanje neravnovesje v družbeni porazdelitvi dobrin.
Pri tem se je treba izogibati golemu podporništvu, ki sili koristnike v pasivnost in pomanjkanje odgovornosti. Treba je nasprotno dajati pomoč v obliki možnosti dela, kar zahteva aktivnejšo vlogo koristnika.
Kolikšna je danes pri nas razsežnost socialne problematike? Na vsedržavni ravni nam statistike pravijo, da sodi med "reveže" od 10 do 20 odstotkov prebivalstva. V naši deželi so standar-
di kakovosti življenja, predvsem pa nivoji dohodkov v poprečju nekoliko boljši, po drugi strani pa so prav pri nas v večji meri razširjeni nekateri zelo zaskrbljujoči socialni pokazatelji: alkoholizem, samomori, bolezni, mamila in - predvsem - staranje prebivalstva so pri nas dosti bolj razširjeni kot drugod. To pomeni, da je razkorak med socialno ogroženimi in neogrože-nimi še večji in ga je treba s primerno socialno politiko zmanjševati.
Odbornik Culot je po teh uvodnih ugotovitvah prešel na analizo posameznih socialnih storitev, ki jih nudi Občina. Za najmlajše so jasli (v Drev. Virgilio in Ul. Fabiani) težko kos velikemu povpraševanju. Zavod Lenassi in skupina Comunita, ki je namenjena najbolj emarginirani mladini, morata prilagoditi svojo vlogo spreminjajočim se potrebam.
Posebno razsežnost ima problem ostarelih, saj več kot četrtina Goričanov presega 60 let starosti. Dom v Ločniku mora zato nuditi tudi zdravstveno oskrbo, za katero bi praviloma bila poklicana KZE. Za ostarele pride-
jo v poštev bivalne skupnosti in še posebej socialna oskrba na domu, ki jo je treba povečati. Večnamensko središče v Ul. Baiamonti mora nuditi različne storitve za ostarele in tudi za vse druge socialno ogrožene skupine: opremiti ga je treba tako, da bo kos obsežnejšim nalogam.
Za te storitve in druge posege, ki sodijo v širši okvir socialne pomoči, je Občina letos namenila okrog 5 milijard lir. Gre za izdatno vsoto, ki pa mora biti izrabljena boljše kot doslej. Poseganje na socialnem področju je namreč bilo vedno vse preveč nepovezano, vnaprej pa bo treba dobiti celovitejšo sliko potreb (v ta namen so poverili študijo inštitutu ISIG) in s tem v skladu oblikovati celovitejši program nudenja občinskih socialnih storitev.
O poročilu odbornika Culota in o tem, kakšna naj bi bila socialna politika občinske uprave, so obsežno govorili številni svetovalci, ki so se prijavili k diskusiji. Ob koncu je občinski svet izglasoval resolucijo, ki nalaga upraviteljem smernice delovanja na tem ne postranskem področju. O tem bomo še podrobneje poročali.
Drevi v Avditoriju
Koncert ansambla Vecchia Vienna
V deželnem avditoriju v Ul. Roma bo drevi, s pričetkom ob 20.30 božični dobrodelni koncert. Nastopala bo glasbena vokalno-instrumentalna skupina Vecchia Vienna. Ansambel, s katerim se je goriška publika z navdušenjem seznanila že na podobnih koncertih v prejšnjih letih, bo - kot pove
samo ime - izvajal skladbe iz priljubljene dunajske glasbene tradicije. Na programu so skladbe Straussa, Lebarja m Waldteufla.
Izkupiček večera bodo dodelili v dobrodelne namene, saj bodo z njim finansirali goriško sekcijo združenja prostovoljnih darovalcev organov.
V	zadnjem katalogu oljnatih slik slikarke Dalme Bresolin beremo zelo pomenljiv Leonardov citat: »Če boš znal gledati skale, oblake in morje, boš razbral ljudi, živali in krajine.«
Dalma Bresolin se je verjetno zagledala samo v skale, zna pa jih opazovati s tako predirno silo, da je v njih odkrila dušo: iz njenih olj se namreč skala ne razodeva kot »okame-nel« element, pač pa kot simbol trajnosti in obenem skrivnostnega življenja stvari. Na videz obsojene na razpad te skale ne le da kljubujejo času, temveč je čutiti v njih celo svojsko življenjskost.
Vse kaže, da je slikarka tu na novo odkrila Cezannovo slikarsko resnico. Izhajajoč iz njegove dediščine stopa po svoji poti z zanimivimi izkušnjami in rezultati, ki bi jih lahko strnili v organsko gradnjo slike kot izraza spočetka nedosegljivega, pa prav zato tem bolj hvaležno doseženega sozvočja v naravi, katere bistven del je človek.
Zdi se, da se Bresolinova zavzema predvsem za kompozicijsko strukturo, saj je ta v resnici skrbno in v formalnem pogledu jasno definirana. Zametek kompozicije je izrazito tektonski, navidezno trden in plastičen, je pa obenem svojsko sproščen in dinamičen, da dosledno ustreza namenu. Tu se element kamen, spran in na površju razjeden od nehvaležnih vremenskih razmer, naposled razodene kot jedro nabito s skrito energijo.
V	različnih kompozicijskih sestavah je zaznavno nekakšno organsko tkivo z ožiljem, polnim življenjskega humusa.
Začetni pretežno gost barvni premaz teži postopoma k razredčevanju in tak se razvleče po širših plasteh in te se vidneje izpostavijo svetlobi kot podlaga za barvni madež, ponazorjen
Svečanost na pobudo VZPI-ANPI pred spomenikom na Palkišču
Konec tedna v znamenju nesreč
Dve osebi umrli in devet ranjenih v nesrečah pri Koprivnem in v Ronkah
Na pobudo pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI in sekcije za Dol-Jamlje, je bila v nedeljo dopoldne pred partizanskim spomenikom na Palkišču slovesnost v počastitev spomina padlih borcev. Predstavniki borčevske organizacije so pred spominsko obeležje položili venec, govorila pa sta novi pokrajinski predsednik združenja Silvano Bacicchi in predsednik krajevne sekcije Mirko Peric.
Bacicchi je dejal, da je mazaško akcijo treba razumeti kot poskus izkoriščanja nedavnega tragičnega dogodka v Tržaškem zalivu za poskus rušenja dobrososedskih odnosov med državama in izvajanja pritiskov na slovensko narodnostno skupnost. Prav to znova narekuje nujnost sprejema zaščitnega zakona.
Predstavnik krajevne borčevske organizacije Mirko Peric pa je odločno obsodil fašistično izzivanje ter zahteval izsleditev in kaznovanje krivcev.
Spomenik so 12. decembra zvečer oskrunili fašistični mazači, ki so istočasno pomazali tudi smerokaze in napise na Palkišču, Poljanah in v Doberdobu.
Konec tedna je na Goriškem minil v znamenju težkih prometnih nesreč. Dve osebi sta umrli, devet pa jih je bilo ranjenih. Tak je obračun nesreč, ki sta se pripetili, skoraj ob istem času, na državni cesti med Gorico in Vidmom, na mostu čez hudournik Bir-ša, in v Ronkah, v bližini železniškega prehoda v Ulici 24. maja.
O nesreči, ki se je zgodila med Koprivnim in Krminom v soboto pozno ponoči in o kateri smo na kratko poročali že v nedeljski številki, je umrl 18-letni dijak Flavio Montanar iz Vileša. V nesreči so bili ranjeni tudi 18-letni Vitale Alessio iz Zagraja, 17-letni Da-miano Gobbo iz Vileša in 18-letni Ugo Marizza, prav tako iz Vileša. Vsi so se peljali v golfu, ki ga je upravljal Flavio Montanar. Najtežje poškodbe je zadobil Alessio, ki je na zdravljenju v bolnišnici v Vidmu in bo predvidoma ozdravel v treh tednih.
Medtem ko bo danes ob 14.30 v Vi-lešu pogreb Flavia Montanara, še ni povsem zaključena preiskava o vzrokih težke prometne nesreče. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi Montanari, ki je z golfom vozil v smeri proti Kr-minu, skušal prehiteti pred njim vozeči BMW, vendar na skrajno nepreglednem odseku ceste. Med prehitevanjem je z nasprotne smeri s citroenom pripeljal 37-letni Ignazio Mistretta iz Gorice, Ulica Roma. Prišlo je do silo-
Zelje goriških dijakov ob počitnicah
Božič je tu in z njim raznovrstna praznovanja, veselice, nakupi daril, priprave na novo leto in še in še. V prejšnjih dneh so prišli na svoj račun trgovci, saj je ljudi kar mrgolelo po trgovinah. Toda tisti, ki se najbolj veselijo božičnih in novoletnih počitnic so gotovo študentje. Letos jim je bila ministrica Falcuccijeva, vsaj kar se tiče prostih dni, zelo naklonjena. V šolo se bodo vrnili šele 7. januarja, to se pravi, da bodo imeli kar šestnajst pouka prostih dni.
Kaj vse bodo počeli v teh slabih treh tednih, nam je prišlo v teh dneh na misel. Zato smo malo pokramljali z njimi, kaj mislijo početi za božič in za novo leto, skratka kako mislijo preživeti te tako dragocene počitnice.
Elena Miranda (14 let): »Kaj vse bom počela med prazniki? Ja, najprej bom spisala vse domače naloge, ki so nam jih profesorji dali čez praznike. Tako bom lahko res uživala božične praznike. Na predvečer božiča imamo pri nas navado, da se vsi skupaj zberemo pred drevčkom in strastno odvijamo dobljena darila. Zato bom ta dan preživela s starši in sorodniki.
Čisto drugačne načrte pa imam za Silvestrovo. Prijateljica me je namreč povabila k sebi domov, kjer bo orga-
nizirala "festino". Prepričana sem, da nam bo prav luštno.«
Vojko Bratina (18 let): »S starši sem imel namen iti na Tridentinsko, na smučarijo, toda zaradi nesreče v družini, s smučanjem ne bo nič. Za novo leto in sicer na Silvestrovo bom najverjetneje šel v Trst. Skupina članov raziskovalnega društva me je namreč povabila na veselico, ki jo bodo kar sami pripravili. Moja skrita želja pa bi bila preživeti nekaj prelepih dni v kakšnem smučarskem središču v Avstriji. Seveda bom nekaj prostega časa posvetil tudi študiju.«
Tamara Ferfolja (15 let): »Najprej bom opravila domače naloge, potem pa bom verjetno šla k sestrični v Bovec, toda ne smučat. Žal ne znam smučati, ob priliki pa bi se rada naučila. Silvestrovala bom kar pri sestrični, med počitnicami pa bom verjetno obiskala tudi diskoteko v Mirnu.
Dolgo že sanjam, da bi mogla obiskati Versailles. Kaj bi dala, da bi se mi ta želja lahko uresničila.«
Martin Spacal (13 let): »S starši bom šel na devetdnevne počitnice v Planico. Rad smučam, zato bi me najbolj veselilo smučanje na Piancavallu, kjer je tudi moj bratranec. No, pa kdaj drugič.«
Alenka Radetič (14 let): »Pri nas doma je božič velik praznik, saj se
zberejo vsi naši sorodniki in skupno se veselimo. Na predvečer igramo tombolo, pojemo in se kratkočasimo z raznimi igricami.
Na Silvestrovo bom najverjetneje šla k prijateljici, saj njenih staršev ne bo doma. Če bi pa imela možnost, bi si rada privoščila nekajdnevno smučanje po progah Cervinie.«
David Ambrosi (14 let): »Velik del počitnic bom preživel kar doma, ker se bom moral precej učiti. V šoli smo namreč zaradi selitve izgubili veliko pouka, zato bomo morali kar doma to nadoknaditi.
Silvestroval bom kar s prijatelji doma, odprli bomo steklenico šampanjca in vse bo lepo. Rad pa bi šel v Rim ali Firence. Zanima me vse, kar je zgodovinskega in mislim, da bi v teh dveh mestih res imel kaj videti.«
Sara Ferletič (15 let); »Kot vsako leto bom tudi letos preživela predvečer in sam božič pri svojcih. Strastno pričakujem darila, ki se na predvečer "pojavijo" pod drevčkom.
Novo leto bom pričakala kar v družbi prijateljev, organizirali bomo namreč zabavo pri tistem, kjer staršev ne bo doma. Najraje pa bi šla smučat v Gortino. Po pravici rečeno, bi se morala šele naučiti smučati.«
M. Čubej
vitega čelnega trčenja z že znanimi posledicami. Voznik citroena je ostal nepoškodovan kakor tudi voznik BMW.
Prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila v soboto okrog 23. ure tudi v Ronkah v Ulici 24. maja. Zaradi posledic nesreče je v bolnišnici na Ka-tinari umrla 67-letna Ermida Mauri iz Ronk, Ul. Verdi 1, pet oseb je bilo laže ranjenih, tri tedne pa se bo moral zdraviti 48-letni Fabio Abram iz Kopra. V križišču ulic 24. maja in Staran-zano je prišlo do trčenja med fiatom uno, ki ga je upravljal 23-letni Mauro Boscarol iz Tržiča in citroenom viša, ki ga je upravljal 48-letni Fabio Abram iz Kopra. V avtomobilu so bili tudi Abramova žena in dvanajstletni sin ter zakonca Bruno Deiuri in Ermida Mauri. V avtomobilu, ki ga je upravljal Boscarol, pa se je peljal tudi 23-letni Paolo Bone iz Tržiča.
Maurijevo so najprej prepeljali v bolnišnico v Tržiču, kmalu zatem pa so jo premestili v bolnišnico na Kati-nari, kjer pa je že nekaj ur zatem umrla.
Aretacija
Dva jugoslovanska državljana sta se te dni znašla v težavah zaradi ilegalnega prestopa meje in zaradi odprtih računov s sodno oblastjo. Mejo sta Stanislav Mišič iz Kočevja in Darjo Černigoj prestopila menda v bližini mejnega prehoda na Škabrijelovi ulici. Financarji so ju izsledili kmalu zatem, nekaj sto metrov stran. Na poveljstvu obmejne policije pri Rdeči hiši so kmalu ugotovili, da mora Mišič odsedeti še zaporno kazen in da je bil v preteklosti že večkrat izgnan z državnega ozemlja. Zaradi neprestane zaporne kazni, so ga seveda takoj aretirali.
38-letni Darjo Černigoj je tudi že imel opravka s sodstvom, vendar pa je bil deležen amnestije. Pa je med zasliševanj en poskrbel za novo aretacijo.
Uprl se je službujočim policistom, razbil šipo in si mimogrede prislužil policijski pripor in ovadbo sodišču.
Tečaj za vzgojno delo s slušno prizadetimi
Goriška pokrajinska uprava obvešča, da je ministrstvo za šolstvo dokončno odobrilo izvedbo dveh strokovnih tečajev za vzgojitelje, za delo s slušno prizadetimi osebki. Prvi tečaj, v katerega se je prijavilo kakih šestdeset slušateljev, se bo pričel prve dni januarja, takoj ob koncu božičnih in novoletnih počitnic. Tečaj bo potekal v prostorih zavoda za gluhoneme.
■ Pokrajinsko prevozno podjetje
obvešča, da ob božiču in na novo leto, ne bo avtobusnih prevozov.
LtliJil
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
VVOLFGANG KOHLHAASE RITA ZIMMER
RIBA ZA ŠTIRI
Režija JOŽE BABIČ
— danes, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B
cassa kukali: i:d aktigiama
OKICIMA-TItlCSTi:
1-MtAMILMICA IN POSOJILNICA OPČINi: - TRST
s cvetličnim rastjem, ki je svojsko ekspresiven element v slikarskem umetniškem snovanju.
Če podrobneje opazujemo zaporedje razstavljenih del, pa razberemo, da se Bresolinova v svojem razvoju čedalje bolj nagiba k pojmovanju barve kot sredstva, s katerim se snovnost sublimira v prozornino: v tem pogledu je Bresolinova pristen dedič nezamenljive barvnosti beneške slikarske kulture.
MILKO RENER
Občinski svet danes v Sovodnjah
Občinski svet v Sovodnjah se bo drevi ob 20. uri sestal na zadnji seji v tem letu. Na dnevnem redu zasedanja je vrsta vprašanj administrativno-finančnega značaja, predlog o povečanju števila članov komisije za gradbena dovoljenja, predlog za nakup opreme za ozvočenje v telovadnici itd.
razstave
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
je do 10. januarja 1987 odprta razstava risb in ilustracij Milana Bizovičarja.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je prav tako do 10. januarja na ogled razstava slik akademske slikarke Iris Sku-bin.
V	solkanski galeriji (v osnovni šoli) je odprta 2. didaktična razstava v sezoni 1986/87 z naslovom Grafike in risbe primorskih umetnikov. Ogled do 16. januarja 1987.
razna obvestila
Doberdobska občinska uprava, ob
priložnosti božičnih in novoletnih praznikov, vabi vse upokojence iz občine na srečanje z občinskimi upravitelji, ki bo danes, v torek, 23. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici.
Občina Sovodnje obvešča, da prireja, v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi, avtobusni izlet v Škofjo Loko, in sicer 11. januarja, ob množičnem spominskem pohodu od Selc do Dražgoš. Prijave pri odbornikih kulturnih in športnih društev.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
zaprta v času počitnic od 22. decembra do 3. januarja.
Na območju občine Sovodnje bo v
soboto, 27. decembra, pobiranje odpadnega papirja, po dogovoru med občino in podjetjem Bratje Mazzulini. Občani naj stare časopise in revije ter drug papir, povezan v svežnje, pustijo na pločniku. Istočasno s papirjem lahko oddajo tudi stare pralne stroje, štedilnike in drugo blago, ki sodi v odpad, razen steklenic.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 17.00 - 22.00 »Gli aristogatti«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »La monaca nel peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Ouesta sera si recita a soggetto«. Gledališka predstava. EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Swainova ljubezen«. DESKLE 19.30 »Mad Max III«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Virgilio Bres-san iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče, ob 11. uri Luigi Danieli iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
Smučanje: po nedeljskem slalomu za SP
Pramotton in Križaj na vrhu
Sinoči nagrajevanje najboljših
Petrovič in Svetova športnika za leto 1986
Sinoči je bila v Kulturnem domu v Žalcu pri Ljubljani slovesna razglasitev najboljših slovenskih športnikov za leto 1986. Najboljše športnike je izbralo 72 časnikarjev Društva športnih novinarjev Slovenije, srečanje pa so organizirali dinamični Žalčani.
Anketo je za moške premočno zmagal Rok Petrovič, ki je dobil 353 preferenc. Na drugem mestu mu sledi Bojan Križaj (222 preferenc), na tretjem pa skakalec Primož Ulaga (162).
V	ženski konkurenci je prvo mesto spet osvojila smučarka - Mateja Svet (350 preferenc). Druga je bila kegljaši-ca Nagijeva (226), tretja pa smučarka Katra Zajc (159).
V	anketi za najboljšo slovensko ekipo je bil najboljši Odbojkarski klub Paloma Branik, za najboljši tiskovni urad tega leta pa je bila proglašena Tiskovna služba Bohinj. Nagrajevanju je sledil prijeten kulturni spored.
HINTERSTODHR Nedeljski slalom je »belemu cirkusu« prinesel mnogo novosti. Presenetljivo je zmagal Zahodni Nemec Armin Bittner, Pramotton je prevzel vodstvo na skupni lestvici za svetovno prvenstvo, Bojan Križaj pa po svojem drugem mestu na slalomu v Hinterstodru vodi na lestvici za SP v slalomu.
VRSTNI RED MOŠKEGA SLALOMA: 1. Bittner (ZRN) 1'50"14; 2. Križaj (Jug.) 1'50"94; 3. Toetsch (It.) 1'51'10; 4. Gaspoz r51"36; 5. Woerndl (ZRN) T51”; 6. Pramotton (It.) .1'52"04; 7. Ko-ehlbichler (Av.) 1'52T6; 8. Benedik (Jug.) 1'52"36; 9. Petrovič (Jug.) 1'52"36; 10. Bouvet (Era.) 1'52"57.
LESTVICA ZA SP: 1. Pramotton 118; 2. Zurbriggen 112; 3. Wasmeier 104; 4. Gaspoz 100; 5. Stenmark 91; 6. Križaj 69; 7. Mueller in Erlacher 62; 9. Toetsch 55; 10. Heinzer in Strolz 48; 21.
Petrovič 30; 26. Benedik 25; 72. Bergant 2 točki.
LESTVICA ZA SP V SLALOMU: 1. Križaj 69; 2. Stenmark 60; 3. Bittner 39; 4. Gaspoz 38; 5. Nillson 31; 6. Petrovič 27; 7. Edalini in Pramotton 25.
VAL ZOLDANA — Na ženskem slalomu za SP v Val Zoldani je prepričljivo zmagala Švicarka Erika Hess, ki je gladko prehitela rojakinjo Oertlijevo. Italijanske smučarke so se tokrat spet izkazale, saj je Paoletta Magoni Sforza osvojila četrto, Nadia Bonfini pa deveto mesto.
VRSTNI RED_ ŽENSKEGA SLALOMA: 1. Hess (Švi.) 1'39"84; 2. Oertli (Švi.) 1'40"98; 3. S trobi (Av.) 1'41'18; 4. Magoni Sforza (It.) 1’41"26; 5. Buder (Av.) 1'41"28.
LESTVICA ZA SP — 1. Mc Kinney in Oertli 65; 3. Hess 64; 4. Schmidhau-ser 53; 5. Steiner (Av.) 46.
Nogomet: v drugi italijanski ligi
Triestina naivna na tujem
Risa - Triestina	2:1 (2:0)
STRELCI: Pellegrini v 2. min., Pio-vanelli v 25. min., De Falco v 89. min.
PIŠA: Mannini, Cavallo, Lucarelli, Faccenda, Ipsaro, Chiti, Cuoghi, Ca-neo, Piovanelli (Mariani v 86. min.), Giovanelli (Bernazzani v 75. min.), Pellegrini.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando (Gamberini v 46. min.), Dal Pra, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Cinello, Causio, lachini (Scaglia v 72. min.).
Tržačani so morali že takoj v začetku spremeniti nameravano taktiko. Že po dveh minutah je Pellegrini povedel domačine v vodstvo (v nedovoljenem položaju?), v sredini prvega polčasa pa je podvojil Piovanelli po hudi napaki tržaške obrambe. Seveda so nato Tržačani stalno napadali, vendar so zadetek dosegli le minuto pred koncem
srečanja z De Falcom, ki je spet začel polniti nasprotnikovo mrežo.
Kaj lahko očitamo Triestini, ki je po tem porazu spet zelo zaostala za ekipami, ki računajo na napredovanje? Morda le obrambne naivnosti, ki si tako izkušeni bralnici kot Menichini, Costantini ali Cerone ne bi smeli dovoliti.
IZIDI 15. KOLA: Cagliari - Lazio 0:1; Catania - Arezzo 1:0; Cesena - Lecce 3:0; Cremonese - Modena 3:0; Vicenza - Campobasso 1:1; Parma - Genoa 1:1; Pescara - Messina 1:1; Piša - Triestina 2:1; Sambenedettese - Bologna 1:2; Ta-ranto - Bari 1:1.
LESTVICA: Cremonese 21, Genoa 19, Messina 18, Parma in Lecce 17, Modena, Pescara in Piša 16, Arezzo, Bologna in Catania 14, Vicenza, Cesena in Bari 13, Triestina in Sambenedettese 12, Lazio 10, Taranto in Campobasso 9, Cagliari 8.
Nogomet: v italijanski A ligi
Juventus spet klonil
Jugoslavija ni prepričala na prijateljskih tekmah
»Kultivirati« državne reprezentante naloga Miljaniča, Osima in Toplaka
Kaže, da je to prav leto Napolija. Že res, da je v nedeljo gladko (pa čeprav končni izid tekme s Comom tega ne kaže) doma premagal solidnega nasprotnika, po drugi strani pa je Samp-doria (ki se zbudi iz spanja le takrat, ko mora pregaziti kakega renomirane-ga nasprotnika) s 4:1 premagal tistega, kije še vedno glavni favorit za naslov (poleg Napolija seveda) — Juventus. Prav čudna je usoda tega genovskega moštva: izgubi z Avellinom, teden kasneje pa osmeši Agnellijeve varovance. Sicer pa, fantje so še mladi in izredno talentirani (glej Mancini, Vialli, Salsano, Pari itd.), Boškov pa še kako zaupa vanje.
Udinese se je podal na misijo »točka« v Empoli. Namen mu je uspel, od igre (tekma se je zaključila z 0:0) pa so imeli več Videmčani, ki so v 5. min. drugega polčasa s Colombom zadeli prečko. Lestvica Udineseja je še vedno obupna, razveseljivo pa je dejstvo,
da se novi nakupi (beri Collovati) vključujejo v igro ekipe, kar daje dobro upati za bodočnost.
Na vrhu lestvice se Trapattonijev Inter vse bolj približuje optimalni formi. Gladko je premagal Ascoli in je edini, ki prepričljivo zasleduje Mara-donov Napoli.
IZIDI 13. KOLA: Atalanta - Avellino 1:1; Brescia - Verona 1:1; Empoli - Udinese 0:0; Inter - Ascoli 3:0; Napoli -Como 2:1; Roma - Milan 1:2; Sampdo-ria - Juventus 4:1; Torino - Fiorentina 2:1.
LESTVICA: Napoli 20, Inter 18, Juventus, Verona in Milan 16, Roma 15, Como in Sampdoria 14, Avellino 13, Torino 12, Fiorentina, Brescia in Empoli 9, Atalanta 8, Ascoli 7, Udinese 3.
PRIHODNJE KOLO (4. 1. 1987): Ascoli - Brescia; Avellino - Empoli; Como - Milan; Fiorentina - Napoli; Inter - Atalanta; Juventus - Verona; Sampdoria - Roma; Udinese - Torino.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Z reprezentančnimi pripravami, na katerih je v črnogorskem letovišču Baru sodelovalo 40 izbranih nogometašev, se je končala jugoslovanska nogometna sezona. »Modri« pa se tudi ob zaključku sezone niso ravno proslavili: v dveh revialnih tekmah so najprej igrali 1:1 s titograjsko Buduč-nostjo, nato pa izgubili z mostarskim Veležem s 3:4.
Miljan Miljanič, Ivica Osim in Ivan Toplak so priprave organizirali z namenom, da bi »izobrazili« in »kultivirali« reprezentante, ki iz klubov v reprezentanco prinašajo slabe navade. Toda enotedenske priprave niso upravičile zaupanja, v Titogradu so se reprezentanti med igro tudi prete-
pali z igralci prvoligaša, mladi up Dragan Stojkovič pa je s posebej nekulturno gesto razjaril publiko.
V Titogradu so modri z golom Stojkoviča vodili z 1:0, po izenačenju (Martač) pa so doživljali težke trenutke in bili na robu poraza. Nazadnje so se nekako le izmazali, zapustili pa so slab vtis. Še slabše pa je bilo v Mostarju z Veležem, ki je igral v močno oslabljeni postavi, a je vseeno z igro in rezultatom zasenčil reprezentante. Strelci za reprezentanco so bili Djel-maš, Tuce (11 m) in Mihajlovič, za Ve-lež pa Gudelj 3 in Popovič.
Jugoslovanska reprezentanca je na teh preizkušnjah izgledala takole: Ravnič (Ladič), Brnovič (Miljuš), Va-Ijič, Arslanovič, Elsner, Katanec (Mu-njakovič), Djelmaš (Mihajlovič), Ško-ro, P. Jurič, Savičevič, Tuce. Večina reprezentantov je priprave in tekmi
vzela bolj kot priložnost za zabavo, publika pa jih je tako v Titogradu, kot v Mostarju izžvižgala. Ta zadeva se ponavlja, kjerkoli je to jesen gostovala državna nogometna reprezentanca, vsepovsod je bila nagrajena z žvižgi. Selektor Osim in zvezni kapetan Miljanič sta resno zasrkbljena, kajti tak odnos publike po njunem mnenju onemogoča tudi igro modrih.
V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo bodo modri leta 1987 štartali 29. aprila v Belfastu s Severno Irsko. Spodbudnih stvari je za zdaj malo, še naprej vsevidnejši napredek mladega Savičeviča in dobra vključitev Zagrebčana Arslanoviča, veliko več pa je problemov: neresen odnos, slaba forma večine, poškodbe... Očitno pa je tudi, da take priprave, na katerih manjkajo ključni igralci iz tujine, nimajo nobenega smisla.
Košarka: v nedeljskem 17. kolu italijanskega prvenstva A-2 lige
Goriški Segafredo uspešen, tržaški Stefanel pa praznih rok
Segafredo - Jollycolombani	82:73
SEGAFREDO: Sala, Ardessi 9, S. Mitchell 24, Bullara 20, C. Mitchell 8, Gilardi 17, Marušič 4, Lorenzi, Borsi, Stra-maglia.
JOLLVCOLOMBANI: Lamperti 11, Lardo 6, Bon 6, Landsberger 18, Restani 24, Ferro 6, Biffi, Malcangi 2, Nun-zi.
PM: Segafredo 16:12, Jollycolombani 13:24. PON: C. Mitchell v (34), Lamperti 35). 3 TOČKE: Bullara 3, Ferro 2, Ardessi 1. Gledalcev 3300.
Goriški Segafredo je na domačih tleh končno zopet zmagal in to kar proti do tega kola vodilnemu na skupni lestvici. Medeotovi varovanci so srečanje sicer dokaj slabo pričeli, saj so gostje vodili vse do polovice prvega polčasa, ko so domačini le nadoknadili zamujeno.
V drugem polčasu je Jollycolombani zopet povedel z lOtočkami razlike po zaslugi res dobrega Restanija. Tri zaporedne »trojke« Bullare in nekaj zaporednih lepih košev S. Mitchella so najprej izenačili rezultat, nato pa dokončno popeljali igralce Segafreda v vodstvo.(M. Čubej)
Benetton - Stefanel	83:78 (45:41)
STEFANEL TRST: Bobicchio 15, Johnson 10, Vitez 11, Jones 13, Tasso 4, Bertolotti 8, E. Riva 4, Fischetto 13, Fave-ro, Bonventi.
Kljub temu, da je dobro igral in bil domačinu vseskozi enakovreden nasprotnik, je Stefanel znova zgubil. Tekmo -so odločili Američani. Medtem ko sta Benettonova Američana, in še zlasti Norris, dala svoj doprinos, sta Johnson in Jones odpovedala in poraz Stefanela je bil tu.
Ostali izidi 17. kola: Citrosil - Viola 78:85; Fleming -Alfa Sprint 88:83; Pepper - Filanto 89:87; Spondilatte - An-nabella 88:79; Corsa Tris - Liberti 82:75; Fabriano - Facar 91:81.
Lestvica: Benetton 24; Pepper, Annabella, Jollycolomba-ni in Spondilatte 22; Liberti 20; Alfa Sprint, Viola in Filanto 18; Fleming in Segafredo 16; Fabriano 13; Facar 12; Citrosil in Corsa Tris 10; Stefanel 8.
Prihodnje kolo (28. 12.): Facar - Stefanel; Spondilatte -Segafredo.
A-1 liga: poraz Fantonija
Izidi 17. kola: Allibert - Arexons 94:103; Mobilgirgi -Bancoroma 119:94; Hamby - Ocean 80:89; Tracer - Scavolini 110:93; Cantine Riunite - Dietor 94:101; Yoga - Boston 88:68; Berloni - Giomo 68:67; Divarese - Fantoni 107:85.
Lestvica: Dietor 28; Divarese, Arexons in Tracer 24; Mobilgirgi in Scavolini 20; Yoga in Boston 18; Berloni, Bancoroma in Allibert 16; Cantine Riunite 14; Ocean in Giomo 12; Fantoni 6; Hamby 4.
Prihodnje kolo (28. 12.): Fantoni - Ocean.
	1 1	Ha	totip	\ 1			
totocalcio
11
1.	— 1. Concoper	1	Atalanta - Avellino	X
	2. Cupido Per	X	Brescia - Verona	X
2.	— 1. Cagione	1	Empoli - Udinese	X
	2. Drobny Om	2	Inter - Ascoli	1
3.	— 1. Affermato	X	Napoli - Como	1
	2. Buspin Chic	1	Roma - Milan	2
4.	—- 1. Dervio	1	Sampdoria - Juventus Torino - Fiorentina	1
	2. Kriss	1		1
5.	— 1. Aforisma	X	Cagliari - Lazio	2
	2. Anteo	2	Pescara - Messina	X
6.	— 1. Enrica Massei	1	Taranto - Bari	X
	2. Amarella	X	Lucchese - Piacenza	X
	KVOTE		Perugia - Ternana	X
12 (28 dobitnikov)	20.079.000 lir			KVOTE	
11 (756 dobitnikov)		720.000 lir	13 (482 dobitnikov)	19.936.000 lir
10 (7759 dobitnikov)		70.000 lir	12 (15.076 dobitnikov)	635.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (4. 1. 87): Ascoli - Brescia; Avellino -Empoli; Como - Milan; Fiorentina - Napoli; Inter - Atalanta; Juventus -Verona; Sampdoria - Roma; Udinese - Torino; Arezzo - Vicenza; Lazio -Genoa; Taranto - Bologna; Benevento - Salernitana; F. Andria - Giulianova.
• Poraz krasovk
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Namizni tenis: naše ekipe igrale spremenljivo
O končnem izidu srečanja pa je veliko odločalo srečanje dvojic, kjer so krasovke zopet izgubile.
Zaman sta bili nato dve Krasovi zmagi, Coccaglio je tako tesno slavil in še povečal svojo prednost na skupni lestvici.
Krasova dekleta čaka sedaj nekaj odmora, ki pa ga bodo verjetno pridno izkoristile za piljenje tehnike. Kot smo namreč v dosedanjih srečanjih lahko videli, so nasprotnice letos zelo napredovale. Pri Krasu morajo tudi najti neko rešitev za igro dvojic, ki jim je doslej povzročala in jim še povzroča največ težav.
Prihodnja srečanja (3. povratnega kola) bodo odigrali 10. in 11. januarja v Bocnu. Poleg tega jih čakajo še zaostale tekme 2. kola, ki je bilo na sporedu 11. in 12. oktobra v Coccagliu, a so ga odložili, ker je Kras Globtrade bil zaposlen z nastopom v evropskem pokalu sejemskih mest.
Izid nedeljskega srečanja
Coccaglio - Kras Globtrade	4:3
Corbetta - Bernardič 0:2 (18:21, 13:21); Andreone - Doljak 2:1 (14:21; 21:18, 21:13); Arisi - Milič 2:0 (21:15, 21:15); Arisi, Corbetta - Bernardič, Doljak 2:0 (21:11, 21:11); Andreone -Bernardič 0:2 (16:21, 18:21); Corbetta - Milič 1:2 (13:21, 21:7, 8:21), Arisi -Doljak 2:0 (21:9, 21:15). (S. M.)
________ŽENSKA B LIGA____________
Dom - TT Urbino	3:5
Lutman - Salvi 2:0 (21:18, 21:8), Fab-bro - Busignani 0:2 (15:21, 11:21), Vodopivec - Pennacchini 2:0 (21:16, 21:19), Lutman - Busignani 1:2 (18:21, 21:19, 17:21), Vodopivec - Salvi 2:0 (21:13, 21:16), Fabbro - Pennacchini 0:2 (14:21, 8:21), Vodopivec - Busignani 1:2 (21:10, 21:23, 16:21), Lutman - Pennacchini 0:2 (17:21, 14:21).
V zaostalem srečanju proti ekipi iz Urbina so domovke nepričakovano doživele prvi letošnji poraz v drugi ženski ligi. Nasprotnice, ki so doslej dosegle le eno zm^go, so se izkazale kot zelo kakovostna ekipa in so zaigrale na visokem nivoju, zato so tudi zasluženo zmagale. Srečanje se je sicer dobro začelo za naše predstavnice, ki so bile stalno v vodstvu (1:0, 2:1, 3:2). Nasprotnice pa niso nikakor popustile, temveč so v odločilnih tekmah prikazale veliko gotovost in so z napadalno igro nadigrale domovke. Brez moči je bila tokrat tudi Zlatka Vodopivec, ki je proti Busignanijevi letos prvič okusila grenkobo poraza.
Kljub temu spodrsljaju proti sicer dobremu moštvu, ki bo pod vodstvom kitajskega trenerja prav gotovo trd oreh za marsikatero ekipo, so domovke obdržale prvo mesto na lestvici skupaj s tržaškim Grandi Motori. Res škoda, da so naše igralke sklenile s porazom leto 1986, ki je bilo nadvse
pozitivno, saj so kot prvo goriško društvo dosegle drugo državno ligo.
MAL
Kras Globtrade A - TT Urbino 5:4
KRAS: Purič - Busignani 0:2 (18:21, 20:22), Ukmar - Salvi 2:0 (21:19, 21:10), Obad - Pennacchini 2:0 (21:11, 22:20), Ukmar - Busignani 0:2 (7:21, 14:21), Purič - Pennacchini 0:2 (19:21, 11:21), Obad - Salvi 2:1 (21:15, 14:21, 21:16), Ukmar - Pennacchini 2:1 (13:21, 21:15, 2115), Obad - Busignani 0:2 (17:21, 11:21), Purič - Salvi 2:0 (21:7, 21:13).
V svojem zadnjem letošnjem nastopu so Krasovke po dveh zaporednih porazih'spet prišle do novih točk, vendar njihova naloga je bila veliko težja, kot smo prvotno pričakovali, saj nismo poznali nasprotnikove ekipe. Igralke Urbina so se predstavile v Žgoniku izredno motivinare, saj so dan prej pripravile v Gorici lepo presenečenje z zmago proti Domu, ki je bil tako prvič v letošnjem prvenstvu okusil grenkobo poraza. Potem, ko smo videli, s katerimi igralkami razpolaga ekipa iz Mark, lahko mirne duše trdimo, da je bil to pravi podvig Krasovk, saj se je najboljša igralka Urbina Daniela Busignani, ki je tudi v nedeljo osvojila vse tri možne točke, nahaja nič manj kot na 13. mestu druge kategorije, to je le pet mest za Damjano Sedmak. Domači Kras Globtrade se je izkazal za izredno homogeno vrsto, saj v njej ne najdemo šibkih točk in to je tudi
odločilo nedeljsko srečanje. Zmaga bo gotovo vlila novega poguma Ukmarjevi in ostalim, da bodo tudi uspešno začele novo leto, vsaj tako, kot so se poslovitel od starega. (Z. S.)
Kras Globtrade B - Azzurra	1:5
Martina Raubar - Paganelli 1:2 (11:21, 21:15, 19:21), Čok - Muzina 0:2 (8:21, 11:21), Tanja Raubar - Terrazzer 2:0 (21:17, 21:10), Martina Raubar - Muzina 0:2 (3:21, 8:21), Tanja Raubar - Paganelli 1:2 (15:21, 21:19, 12:21), Čok -Terrazzer 0:2 (14:21, 17:21).
Druga postava Krasa pa je gladko klonila goriški Azzurri. Kljub porazu so se Raubarjevi in Čokova dobro upirali objektivno močnejšim nasprotnicam, ki sodijo v krog favoritov za prestop v višjo ligo in zanje je bila Muzi-nova praktično nedosegljiva, kar pa se tiče ostalih dveh igralk, kateri sta bili za naša dekleta vsekakor dosegljivi, v ključnih trenutkih pa so bile vendarle prisebnejše Goričanke. Tako Martina kot Tanja sta uspeli Paganellijevi odtrgati set, in če bi bila prvi sreča nekoliko bolj naklonjena, bi lahko srečanje dobilo drugi videz. Tudi tokrat je edino točko osvojila Tanja in dokazala, da se nahaja trenutno v dobri formi. (Z. S.)
__________Moška C liga____________
Kras Globtrade - Italcant. Tržič 2:5
Robert Milič - Tosorati 0:2 (18:21, 9:21), Bole - Bertolotti 2:1 (21:18, 10:21,
22:20), Colja - Donda 2:1 (22:20, 18:21, 21:14), Bole - Tosorati 0:2 (22:24, 13:21), Milič - Donda 1:2 (21:18, 10:21, 9:21), Colja - Bertolotti 0:2 (17:21, 16:21), Bole - Donda 1:2 (17:21, 21:16, 16:21).
Kljub pričakovanemu porazu so Kraševci v nedeljo proti prvouvršče-nemu Italcantierju zapustili dober vtis. Kljub ponovni odsotnosti Štoke so po zmagah Bole in Colje celo povedli z 2:1. S štirimi zaporednimi, a ne preveč prepričljivimi zmagami so tržiški predstavniki odnesli iz Zgonika celo kožo. Krasov položaj postaja iz tedna v teden vedno bolj zaskrbljujoč, in o nadaljnji usodi rdeče-belih bo po praznikih razpravljal namiznoteniški odsek, ki bo odločil, če se v ekipo vključi njihovega trenerja Matjaža Šercerja ali Miho Derganca, da se reši pred izpadom, ali pa bo Kras Globtrade nadaljeval prvenstvene nastope z običajno postavo. (Z. S.)
_________Moška D-2 liga___________
Kras Globtrade - Chiadino	5:0
Fabec - Flego 2:1 (18:21, 21:13, 21:12), Milič - Della Mea 2:0 (21:13, 21:14), Le-giša - Vegliach 2:0 (21:19, 20:22, 21:8), Milič - Flego 2:0 (21:11, 21:11), Fabec -Vegliach 2:1 (19:21, 21:18, 23:21).
Zelo prepričljivo pa so zaigrali krasovi naraščajniki, ki so brez izgubljenega srečanja premagali zadnjeuvr-ščeni Chiadino in dosegli svojo četrto zmago doslej. (Z. S.)
Košarka: V nedeljo v Trstu v H. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva proti Castelfranču
Jadran: po slabem prvem polčasu zmaga s stotico
IZIDI 13. KOLA
JADRAN - CASTELFRANCO 100:80 (43:41)
JADRAN: Žerjal 4, Lokar 7 (2:3), Ban 27 (12:15), Rauber 16 (4:5), Čuk 20 (6:6), Sosič 9 (3:3), Gulič 6 (1:3), Daneu 2, Štoka 6 (2:2), Terčon 3 (1:2).
CASTELFRANCO: Pozzebon 19 (5:7), Tubia 6, Pelloia 4 (2:5), Cimador 3 (3:6), Frattin 5 (1:2), Pellizzari 11, Loschi 12 (2:3), Dušo, Marini 19 (4:7), Zilio 2 (2:2).
SODNIKA: Antonicelli (Chieti) in Vincenti (Roseto). PM: Jadran 31:39; Castelfranco 19:32. ON: Jadran 30; Castelfranco 36. PON: Cimador (28), Tubia (35), Rauber (39), Zilib (39), Pellizzari (40). 3 TOČKE: Lokar 1, Ban 1, Gulič 1; Loschi 2, Pellizzari 1, Marini 1. GLEDALČEV: 1.000.
Jadranovi košarkarji so sklenili prvenstvene nastope v tem letu z zasluženo in visoko zmago proti moštvu Castelfranca. Naši so torej upravičili vlogo favoritov v tem srečanju, s prikazano igro pa niso zadovoljili. Še posebno ne v prvem polčasu, ko so grešili kot za stavo in so v 7. min. celo zaostajali kar za 13 točk (11:24).
Zares bali smo se, da bodo naši košarkarji ponovili predstavo iz Oderza, ko so katastrofalno igrali v prvem delu tekme. Na srečo pa so se tokrat proti koncu polčasa vendarle zbrali,
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI: 2 TOČKI: Žerjal 2:2, Čuk 7:10; Lokar 1:4; Gulič 1:2; Sosič 3:4; Štoka 2:3; Terčon l:2;_Ruber 6:9; Ban 6:9; Daneu 1:10. 3 TOČKE: Lokar 1:1; Gulič 1:7; Rauber 0:1; Ban 1:7. SKOKI: Žerjal 4 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 1, 2; Lokar 1, 0; Gulič 1, 0; Sosič 1, 0; Štoka 0, 2; Rauber 4, 6; Ban 3, 5; Daneu 11, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 3, 1; Čuk 1, 1; Lokar 2, 2; Gulič 4, 2; Sosič 1, 2; Štoka 1, 0; Rauber 2, 3; Ban 3, 5; Daneu 1, 1. ASISTENCE: Žerjal 2; Čuk 1; Lokar 1;, Gulič 6; Sosič 1; Štoka 1; Ban 1.
znižali zaostanek, v 18. min. stanje izenačili (39:39) ter sklenili polčas z dvema točkama prednosti.
Igra je bila v tem delu raztrgana, polna napak, gotovo ne »dostojna« za drugoligaško prvenstvo. Jadranovci so očitno nekoliko podcenjevalno začeli srečanje. Gostje so bili sicer zbranejši, lepo so tudi zadevali Jadranov koš z vseh položajev (to pa velja le za prvih
12 min.), nakar so popustili. Skromni košarkarski predstavi sta pripomogla tudi sodnika Antonicelli iz Chietija in Vincenti iz Roseta, ki sta verjetno sklenila, da se je po tako dolgi poti v Trst vendarle treba »uživeti« v igro. Že v prvem polčasu sta namreč jadra-novcem dosodila 15 osebnih napak, gostom pa 19 (ob koncu tekme smo tako lahko sešteli skupno 66 osebnih napak, 5 igralcev pa je moralo zaradi 5 osebnih napak predčasno na klop). Ob takem kriteriju sojenja gotovo boljše košarke nismo mogli pričakovati.
Srečanje je bilo odločeno v začetku drugega polčasa. Jadranovci so igrali bolj poletavno, zbrano. Bili so točnejši pri metu, v obrambi so bolje zapirali prostor, gostje pa so popustili na vsej črti. Košarkarji Castelfranca so namreč v 7 minutah dosegli le 3 točke, v 12
minutah pa 10. Naši so tako povedli z 21 točkami prednosti (72:51). Tekme je bilo konec. Jadranov trener Peter Brumen je nato dal priložnost vsem svojim varovancem, da so stopili na igrišče in tudi vsi so se vpisali med strelce.
Zadnje minute so bile tudi priložnost, da so naši koršarkarji postregli svojim navijačem z nekaterimi aktrak-tivnimi potezami in da so sklenili tekmo s stotico.
Najboljši strelec srečanja je bil Marko Ban, ki je s 27 točkami »proslavil« svoj 26. rojstni dan. Zelo dober odstotek pri metu pa je imel Mauro Čuk (7:10).
Zaradi božičnih in novoletnih praznikov bodo imeli jadranovci sedaj premor. Prvenstvene boje bodo nadaljevali 3. januarja, ko bodo gostili moštvo Caveje iz Forlija, »pepelko« tega prvenstva.	(B. Lakovič)
Jadranovci so se »poslovili od letošnjega leta«
Košarkarji, vodstvo in spremstvo Jadrana so se v nedeljo poslovili od tega leta z že tradicionalno večerjo. Predsednik Edi Kraus se je v svojem priložnostnem govoru med drugim zahvalil vsem igralcem in trenerjem za vloženi trud, še posebno pa se je zahvalil svojemu predhodniku Dragu Gantarju, ki je gotovo eden izmed najzaslužnejših, da je naša združena ekipa dosegla take uspehe, in je še sedaj Jadranu ob strani z dragocenimi nasveti.
Gantar se je vsem iskreno zahvalil in dejal, da je Jadran ostal živa komponenta našega športa in naše skupnosti. V društvo so vstopile mlade sile, ki nadaljujejo po poti ideje združevanja, ki je po Gantarjevih besedah, najuspešnejša za nadaljnji razvoj v našem športu.
(Na sliki: predsednik Edi Kraus izroča svojemu predhodniku priložnostno darilo)
Caveja - Malaguti	84:85
Stefanel TV - Virtus PD	92:86
Vicenza - Virtus Murano	70:83
Costa Imola - Oderzo	84:77
Ferrara - Spinea	64:59
Montebelluna - Icot Forli	107:88
Petrarca PD - San Dona	101:81
JADRAN - Castelfranco	100:80
LESTVICA	
Costa Imola	13 11		2	1109: 992 22
Ferrara	13 10		3	1108:1023 20
Spinea	13	9	4	1038: 960 18
Montebelluna	13	8	5	1105:1064 16
Virtus Murano	13	7	6	1064:1026 14
JADRAN	13	7	6	1104:1103 14
Virtus PD	13	6	7	1123:1109 12
Moto Malaguti	13	6	7	1088:1088 12
Petrarca PD	13	6	7	1057:1061 12
Stefanel TV	13	6	7	1019:1030 12
Oderzo	13	6	7	980: 998 12
Icot Forli	13	6	7	1148:1230 12
Castelfranco	13	5	8	938: 937 10
San Dona	13	5	8	1151:1187 10
Vicenza	13	5	8	1005:1083 10
Caveja	13	1 12		1004:1114 2
PRIHODNJE KOLO (3. IN 4. 1. 87) JADRAN - Caveja Forli (3. 1. ob 21.00); Castelfranco - Petrarca PD; Icot - Spinea; Vicenza - Montebellu-na; Oderzo - Stefanel; Virtus PD -Costa; Malaguti - San Donh; Murano - Ferrara.
JADRANOVI STRELCI Ban 255 (79:97); Čuk 198 (26:35); Gulič 164 (35:61); Rauber 141 (19:28); Lokar 113 (23:30); Daneu 97 (13:24); Sosič 53 (11:20); Žerjal 45 (11:14); Štoka 30 (4:7); Terčon 9 (3:12).
Medtem ko Meblo zgublja pozicije
Brez nepremagane ekipe
Glympia Kmečka banka neustavljiva
• •

IZIDI 9. KOLA	LESTVICA
Nervesa - MEBLO	3:0	Tregarofani	9	8	1	25: 5	16
(15:7, 15:6, 15:4)		Mogliano	9	8	1	26: 7	16
Cervignano - Ferrara	1:3	Nervesa	9	6	3	22:11	12
(15:13, 6:15, 6:15, 13:15)		Conegliano	9	6	3	23:15	12
Soteco - Mogliano Venelo	0:3	Viadana MT	9	5	4	18:16	10
(7:15, 5:15, 4:15)		MEBLO	9	5	4	19:17	10
Viadana - Torrefranca	3:0	Ferrara	9	4	5	16:18	8
(16:14, 15:13, 15:13)	'■	Torrefranca	9	4	5	14:17	8
Conegliano - Tregarofani	3:1	Volpe Fiesso	9	4	5	13:21	8
(4:15, 15:9, 15:8, 15:9)		Albatros	9	3	6	11:20	6
Volpe Fiesso - Albatros	3:0	Soteco	9	1	8	6:24	2
(15:3, 15:6, 15:10)		Cervignano	9	0	9	5:27	0
PRIHODNJE KOLO (3. 1. 1987)
MEBLO - Pro Loco Viadana, Volley Ferrara - Soteco Torriana Gradišče, Tregarofani Padova - Torrefranca Trento, Eurometano Cervignano - Volpe Fiesso, Albatros Treviso - Volley Conegliano, Mogliano Venelo - Nervesa.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 59, Žerjal 54, Nacinovi 53, Klemše 47, Kralj 35, Mira Grgič 9, Garbini 8, Neva Grgič 5, Pertot in Vidali 2, Malalan 1.
Tregarofani iz Padove je v 9. kolu doživel svoj prvi poraz. Conegliano je z gladkim uspehom dokazal, da Pado-vanke sploh niso nepremagljive. Na vrhu lestvice je zdaj dvojica, saj je Mogliano po pričakovanju zmagal v
Gradišču. Tamkajšnja Torriana je skupaj s Cervignanom praktično že odpisana. Možnost, da se vključita v boj za vrh, imata še Nervesa in Conegliano, hud boj pa se bo razvnel za določitev tretje ekipe, ki si bo v dodatnih srečanjih morala priboriti obstanek v ligi.
Neugodno kolo za valovce
^	I
___tako v moški c-1 ligi_
IZIDI 9. KOLA
Povoletto - Gioc Belluno	3:2
(9:15, 8:15, 15:10, 15:11, 15:12) Bassano - CUS Trst	0:3
(12:15, 7:15, 10:15)
Ferroall. Trst - Natisone	3:0
(15:10, 15:13, 15:9)
Livenza - Rangers Videm	3:2
(15:3, 7:15, 15:3, 12:15, 15:12)
ASFJR Čedad - Spem Faenza	3:1
(15:10, 13:15, 15:4, 15:10)
(V soboto Val Kmečka banka ni igral)
LESTVICA
Gioc Belluno	8	7	1	23: 7	14
Rangers Videm	8	6	2	20: 9	12
Motta di Lav.	8	6	2	21:15	12
ASFJR Čedad	8	5	3	18:14	10
Ferroall. Trst	8	5	3	19:15	10
Fr. Povoletto	8	4	4	18:14	8
CUS Trst	8	3	5	14:17	6
VAL KM. BAN.	8	3	5	15:19	6
Bassano	8	3	5	10:18	6
S. G. Natisone	9	2	7	10:24	4
Spem Faenza	9	1	8	9:25	2
PRIHODNJE KOLO (3.1. 1987)
Volley Gioc Videm - Bassano del Grappa, Rangers Videm - Val Kmečka banka, Friuli Povoletto - ASFJR Čedad, Spem Faenza - Elettronica Motta di Livenza, CUS Trst - Ferroalluminio Trst ( počiva San Giovanni Natisone)
Odbojkarji Vala Kmečka banka, ki v minulem kolu niso igrali, so seveda z zanimanjem čakali na izide 9. kola, ti pa žal zanje niso bili nič kaj spodbudni. Povoletto, ki sicer igra iz kola v kolo boljše, je povsem nepričakovano premagal doslej še nepremagani
belunski Gioc in se povzpel na varno mesto. CUS iz Trsta je v gosteh izrabil krizo Bassana in ravno tako dosegel nenadejano zmago. V Livenzi je zgubil tudi Rangers, da je boj za napredovanje spet odprt, a tudi glede obstanka ni še nič odločenega.
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE — Telefon 211090
najprimernejša božična
darila za otroke
Creation
Stumrner
Najpomembnejšo zmago sobotnega kola v deželnih odbojkarskih ligah so spet dosegli odbojkarji 01ympie Kmečka banka. V čedalje bolj uspešnem boju za napredovanje so se zdaj znebili še enega nasprotnika, Libertasa iz Turjaka. Na tretjem mestu je zopet tržaški Inter 1904, ki se je izvlekel iz krize, ostale ekipe ne zgledajo več tako nevarne. Skratka, res ni videti, kdo bi lahko ogrozil Goričane. Po Novem letu pa bo v Maniagu na sporedu neposredni dvoboj s tamkajšnjim Volleyem, ki ima enako število točk od slovenskega moštva. Srečanje je seveda pomembno, vendar ne odločilno, saj v višjo ligo napredujeta dve ekipi.
Borovci so medtem izgubili tudi v Sa-cileju. Položaj na lestvici se ni bistveno poslabšal, zaskrblja pa dejstvo, da ekipa ne kaže nobenega znaka reakcije in navdušenje ob dveh zaporednih zmagah je očitno že splahnelo.
Med ženskami so borovke v derbiju kola s Criscijem končno le zaigrale, kot znajo. Goričanke jim niso bile dorasle, čeprav so pred tekmo imele na lestvici enako število točk. Še dokaz več, da je Bor Friulexport potencialno najmočnejša ekipa v ligi, le da te premoči ne zna vedno konkretizirati. Slogašice so v San Giovanniju al Naitisone izgubile lepo priložnost, da bi se povzpele na sredino lestvice. V neposrednem spopadu za obstanek je Pieris premagal Fincantieri, kar ustreza našim odbojkaricam, ki so ta čas kljub sobotnemu porazu na varnem. V moški D ligi je Naš prapor Val Sirion s prepričljivo zmago v Muši dokazal, da se razvija v odlično moštvo. Mladi slogaši so v važnem srečanju za obstanek izgubili v Gorici s Criscijem. Možnosti za rešitev ali vsaj osvojitev sedmega mesta (kar obeta repesažo) so zdaj čedalje manjše. Sočani bodo srečanje z vodilnim Fincantierijem odigrali šele nocoj, saj imajo Tržičani težave z razpoložljivostjo telovadnice.
V enakovredni ženski ligi beležimo običajen poker zmag naših šesterk. Očitno je, da bodo o končnem vrstnem redu na in pri vrhu odločali izključno slovenski, derbiji. Eden bo na sporedu že po prekinitvi in sicer v Dolini med Bregom Agrar in Kontovelom Electronic Shop.
MOŠKA C-2 LIGA
LIB. SACILE - BOR JIK BANKA 3:0
(15:13, 15:12, 15:4)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, D. in G. Gasparo, Pernarčič, Pečenko, Zu-bin, Maton, Marega in Starc.
Borovci so morda zopet zamudili lepo priložnost za zmago. V prvih dveh nizih so namreč visoko povedli, kot se jim pa žal večkrat dogaja, so v končnici niza povsem popustili in zgubili. V prvem nizu so tako vodili celo 13:9, v drugem pa 7:2 in 9:5. To jih je seveda potrlo, da v tretjem nizu niso reagirali in srečanje izgubili v manj kot eni uri igre. (A. S.)
IZIDI 9. KOLA
01ympia Kmečka banka Gorica -Libertas Turjak 3:1, Futura Torriana Gradišče - DLFAC Trst 3:2, Anchor Fix Vivil - Rozzol Trst 1:3, Libertas Sacile - Bor JIK banka 3:0, Inter 1904 Trst - Ginnastica Spilimberghese 3:0, Fiume Venelo - Volley Bali Maniago 0:3.
LESTVICA VoIley Maniago 9	8
1 26: 7
OLVMPIA KB Inter 1904 TS Rozzol Trst Futura Grad. Anchor. Vivil Lib. Sacile BOR JIK BANKA Ginn. Spilimb. Fiume Venelo DLFAC Trst
26:11
22:15
21:13
23:15
19:14
6 14:20
7 12:24
7	10:24
8	10:12
9	6:27
16
16
14
12
12
10
6
4
4
2
0
PRIHODNJE KOLO (3.1. 1987) Ginnastica Spilimberghese - Fiume Venelo, Bor JIK banka - Inter 1904 Trst, Rozzol Trst - Libertas Sacile, DLFAC Trst - Anchor Fix Vivil, Libertas Turjak - Futura Torriana Gradišče, Volley Bali Maniago -Oiympia Kmečka banka.
HMLeKPORT
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
IZIDI 9. KOLA
Gieffe Pieris - Fincantieri Tržič 3:1, Lac Pav Natisonia - Sloga Koim-pex 3:1, Bor Friulexport - Pastificio Crisci Gorica 3:0, Villacher Tržič -Ceramiche d’Arte Vivil 1:3, Libertas Martignacco - Ginnastica Spilimberghese 2:3, Itac cucine Fontanafredda - Foče Colori Latisana 2:3.
LESTVICA
Ceram. Vivil	9	9	0	27: 4	18
Col. Latisana	9	8	1	24:12	16
BOR FRIULEKP.	9	7	2	25: 9	14
Pastificio GO	9	6	3	20:15	12
Villacher	9	5	4	20:18	10
Fontanafredda	9	4	5	19:18	8
Ginn. Spilimb.	9	4	5	17:22	8
SLOGA KOIMP.	9	3	6	15:19	6
Pav Natisonia	9	3	6	15:20	6
Gieffe Pieris	9	3	6	12:23	6
Fincantieri	9	2	7	11:24	4
Libertas	9	0	9	6:27	0
PRIHODNJE KOLO (3.1.1987) Ginnastica Spilimberghese - Itac Cucine Fontanafredda, Ceramiche d’Arte Vivil - Libertas Martignacco, Pastificio Crisci - Villacher Tržič, Sloga Koim-pex - Bor Friulexport, Fincantieri Tržič - Lac Pav Natisonia, Foče Colori Latisana - Gieffe Pieris.
PREDSTAVLJA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA
TRST (Opčine)
Narodna ulica 51 Tel.040/211424 Telex: 460250 KOIMEX I
Oprema in stroji za lesno industrijo
MOŠKA D LIGA
IZIDI 7. KOLA
Pastificio Crisci - Sloga 3:1, CG San Sergio Trst - Vecchia Pallavolo Trst 3:0, Pallavolo Mossa - Naš prapor Val Sirion 1:3, NP Centroradio -Acli Ronchi 3:2, (Soča Sobema - Fincantieri Tržič se igra nocoj).
LESTVICA
Fincantieri S. Sergio Trst NP Centror. TS NAŠ PR. VAL S. SOČA SOBEMA Acli Ronchi Pall. Mossa Pastificio GO SLOGA V. Pall. TS
0	18: 5 12 2 20: 9 12
1	20: 9 12
2	18:10 10 11:12 6 12:13 11:17 11:18
6:19 6:21
PRIHODNJE KOLO (3.1. 1987)
Naš prapor Val Sirion - NP Centroradio Trst, Vecchia Pallavolo Trst -Pallavolo Mossa, Sloga - CG San Sergio Trst, Fincantieri Tržič - Pastificio Crisci Gorica, Acli Ronchi - Soča Sobema.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 7. KOLA
Kontovel Electronic Shop - Maja-nese 3:1, Sokol Indules - Mobilcasa Corridoni 3:0, Nuova Pallavolo Trst - Killjoy Trst 3:2, Le Volpi Trst -Agorest 0:3, Fincantieri Tržič - Breg Agrar 0:3.
LESTVICA
AGOREST BREG AGRAR KONTOVEL E. S. SOKOL IND.
NP Rabino Majanese Corridoni Killjoy TS Le Volpi Fincantieri
7	7	0	21: 5	14
7	7	0	21: 6	14
7	6	1	19: 8	12
7	4	3	18: 9	8
7	4	3	14:15	8
7	3	4	13:14	6
7	2	5	7:17	4
7	1	6	11:19	2
7	1	6	5:20	2
7	0	7	5:21	0
PRIHODNJE KOLO (3. 1. 1987)
Agorest Gorica - Fincantieri Tržič, Killjoy - Le Volpi, Mobilcasa Corridoni - NP Rabino Trst, Majanese - Sokol Indules, Breg Agrar - Kontovel Electronic Shop.
obvestila
PRIMOTOR KLUB
vabi svoje člane, da se udeležijo skupnega silvestrovanja. Rezervacije zbira glavni organizator Robi Slavec tudi po telefonu (228118) vsak dan od 18. ure dalje.
SK DEVIN
priredi 11., 18., 25. januarja ter 1. februarja SMUČARSKI TEČAJ v Ra-vasclettu. Cena tečaja in prevoza 70.000 lir. Vpis na sedežu društva ali pri odbornikih (tel. 208551-200236-910327).
ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo seja komisije danes, 23. t. m., ob 20.uri na stadionu »1. maj«.
V 2, nogometni AL: na Proseku delitev točk, prvi uspeh Zarje
Primorje - Kras	0:0
PRIMORJE: Negrini, Rojac, Milani, Sciarrone (od 8. min. Manzin), Samese, Olivo, Husu, Livan (od 67. min. Di Bene-detto), Starc, Maranzina, Coslovich KRAS: Mezzavilla, Famigliuolo, Purič (d 89. min. Filipaz), Martini, Škabar, Gnezda, Granata (od 69. min. Leghissa), Battaini, Mosetti, Demeglio, Vidali SODNIK: Rizzat iz Červinjana RDEČI KARTON: Demeglio v 13. min.: RUMENI KARTON: Husu, Maranzina, Granata
Primorje si nima kaj očitati: dalo je res vse od sebe, zlasti v 2. polčasu, da bi izkoristilo domače igrišče in prednost igralca več (zaradi namernega udarca je bil Demeglio kmalu po začetku izključen), ustvarilo si je tudi nekaj resnično ugodnih priložnosti, a kaj, ko je na svoji poti srečalo izredno razpoloženega Kraševega vratarja Mezzavillo. Vendar treba povedati, da je prav Kras silovito začel in izvedel nekaj lepih prodorov. Igra je bila hitra, dopadljiva, tehnično in taktično zrela na obeh straneh, podaje so bile natančne, tako da sta obrambi imeli precej dela. Žoga je bila razumljivo več na polovici Krasa, ki pa je imel edino priložnost v tem polčasu, ko je Granata podal v kazenski prostor, vendar je imel Mosetti preveč krita vrata, da bi lahko to izkoristil. Igra pa je bila v glavnem izenačena.
V drugem polčasu je Primorje začelo s pravim obleganjem Krasovih vrat, akcije in priložnosti so se kar vrstile (Starc, Ma-
ranzina, Bruno), vendar je bil vratar Krasa vedno na mestu (rešil se je tudi pred avtogolom Gnezde). V tem delu sta bila zlasti aktivna Bruno in Husu. Vse naprezanje pa ni nič pomagalo, Kras ni zgubil glave, a ko je Primorje le prišlo v ugoden položaj za strel, je Maranzina poskrbel, da se je srečno izteklo.
»Mezzavilla je bil izreden,« je dejal trener Primorja Mikuš. »Branil je vse. Navsezadnje pa je vratar zato na igrišču, da brani. Vendar so tudi naši napadalci imeli nekaj smole. Tekma je bila tehnično dobra, tudi agonistično (ena izključitev) in glede na težak teren se res ni dalo bolje igrati.«
Andrej Race, duša, roka in srce Kraševega nogometnega odseka, pa je menil: »Kras je pokazal, da je zelo dobra, homogena ekipa. V prvem polčasu smo zelo dobro igrali, tudi nekoliko bolje od Primorja, čeprav smo imeli igralca manj, v drugem pa je pobudo prevzelo Primorje, ki je imelo tudi 3 lepe priložnosti, a naš vratar je bil res v formi. V teh trenutkih pa se je poznalo, da smo ostali v desetih. Lahko torej pohvalim vso ekipo, začenši z vratarjem. Tudi o Primorju moram povedati, da je zelo dobro moštvo, solidno pripravljeno, z lepimi shemami.«
D. Bizjak
Zarja - S. Sergio	1:0 (0:0)
STRELEC: Franza v 54. min.
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, Borelli, Gotti, Ražem, Franza (od 86. min. Ražem), Sulčič, Žagar, Del Bello, Križmančič.
Končno je tudi Zarja prišla do prve zmage, ki jo je tudi povsem zaslužila, saj je tokrat prikazala solidno igro in veliko borbenost. Tekma sicer ni bila lepa, saj je igro oviralo blatno igrišče, tako da so igralci večkrat nerodno zgrešili enostavne podaje in strele.
V	prvem polčasu so bili Bazovci zelo previdni in se niso nevarno izpostavljali napadom gostov, ki so v edini resnejši priložnosti zadeli vratnico. Le proti koncu polčasa so s hitrimi protinapadi večkrat spravili v škripce obrambo gostov.
V	drugem delu pa se je stanje spremenilo, saj so Bazovci po nekaj lepih akcijah povedli s Franzo. Odtlej so Bazovci zaigrali izredno požrtvovalno ter s pazljivo obrambo in sredino povsem onemogočili vsako akcijo Tržačanov, ki so iz minute v minuto postajali vse bolj nervozni, tako da so domačini imeli lahko delo. Zarja pa bi lahko v protinapadih dosegla še drugi gol. Najlepšo priložnost je imel Žagar v zadnji minuti, a njegov strel je vratar S. Sergia z izrednim posegom ubranil. (Big)
Stock - Vesna	1:2 (1:0)
STRELCI: Edomi v 25. min., Bruno v 52. min., Kostnapfel v 58. min.
VESNA: Savarin, Niko Sedmak, Pisani (od 45. min. Potasso), Verbich, Bestiacco, Pipan, Bruno, Petagna, Kostnapfel, F. Candotti, Tucci.
Križani so s prepričljivo igro premagali solidno ekipo Stock. Vesna je predvsem v prvem polčasu s hitrimi protinapadi in številnimi streli (imela je vsaj tri
zrele priložnosti) stalno ogrožala nasprotnikova vrata. Napake pa se, kot je že stara praksa v nogometu, kaznujejo: Stock, ki dotlej sploh ni streljal proti Sa-varinovim vratom, je s psevdopodajo iz-nenadil Vesninega vratarja in povedel. Vesna je po briljantnem začetku morala začeti spet vse znova, a še s slabšega izhodišča. Proti koncu prvega polčasa so Križani zašli v krizo, a odmor jim je vlil nove svežine in tako so najprej izenačili z akcijo Petagna - Bruno, nekaj minut kasneje pa še povedli. Stock je tedaj zavihal rokave in z zelo nevarnimi in učinkovitimi akcijami ogrožal Savarina, toda Vesnina obrambna črta je bila vselej na mestu. Križani bi prednost lahko tudi povišali, toda Tržačani so jih z grobimi prekrški zaustavljali. Tokrat je treba posebno pohvaliti predvsem obrambo, ki je s svojo odločnostjo omogočila zmago.
A. Kostnapfel
MEDDEŽELNA LIGA Gorizia - San Dona 2:1 (1:1)
STRELCA za Gorizio: Marchesan in Grop.
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Fierro, Marchesan, Macuglia, De Marco, Lazza-ra, Sesso, Voljč, Giacometti, Grop.
LESTVICA: Riccione 21, San Lazzaro 20, Gorizia 19, San Dona in San Marino 18, Miranese in Santarcangelo 16, Union 14, Russi 12, itd.
PRIHODNJE KOLO: Vittorio Venelo -Gorizia.
Nogomet: v 3. AL tokrat zmagala samo Mladost
Mladost - Aurisina 1:0 (1:0)
MLADOST: Clemente, D. Lakovič, Lavrenčič, Marušič (Pahor), F. Devetak, Semolič, Cianci, Sclauzero, H. Kobal, E. Kobal, Argentin (D. Devetak). Bruni
STRELEC: Cianci v 4. min.
Mladost je .brez večjih težav osvojila dragoceni točki. Ferletičevi varovanci so odločno stopili na igrišče, saj so z zmago hoteli popraviti slab vtis z nesrečne tekme s Fincantierijem.
V uvodnih minutah so rdeče-modri zaigrali napadalno, da bi takoj strli odpor gostov. In res, že v 4. min, je Cianci z lepim strelom izven kazenskega prostora zatresel nasprotnikovo mrežo.
Takoj po zadetku so se Doberdobci malo umirili in postavili gosto mrežo na sredini igrišča, kjer so zares dobro zaustavljali goste. Pri tem ima veliko zaslugo Edi Kobal, ki je igral res izvrstno. V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila. Domačini so še naprej gospodarili na terenu in obenem tudi zapravili več ugodnih priložnosti, tako da bi bila razlika v njihovo korist lahko še višja.
Juventina - Fossalon 2:2 (0:0)
STRELCA za Juventino: Marvin in Bastiani.
JUVENTINA: Di Dionisio, Chizzolini, Travagin, Costa, Krpan, Medeot, Bastiani, Russo, Marvin, Sermino, Caiazzo.
Juventina nadaljuje s serijo remijev, čeprav bi tokrat lahko odnesla obe točki. Povedati pa je treba, da je bila v dokaj
nepopolni postavi, predvsem pa je pešala na sredini, kjer se je poznala odsotnost režiserjev Laurija in Cingerlija.
Že v prvem polčasu so Štandrežci pokazali, da nameravajo iztržiti celotni izkupiček in tako smo prisostvovali zanimivemu srečanju, v katerem sta obe ekipi igrali dokaj odprto in srčno.
V nadaljevanju se je premoč domačinov konkretizirala z zadetkom, ki ga je dosegel Marvin. Kaj kmalu pa so gostje remizirali, tako da je Juventina morala ponovno pritisniti in po zaslugi Bastiani-ja je spet povedla. Tudi tokrat so gostje remizirali, Štandrežcem pa je zmanjkalo moči, da bi še tretjič prešli v vodstvo.
Sovodnje - Moraro 0:1 (0:0)
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, R. Petejan, Tomažič, Bicciato, Čevdek, Gril-lo, M. Fajt, Butkovič, Gulin, A. Fajt. Uršič, E. Petean, Gomišček.
Sovodnjenci so v zadnjih dveh srečanjih zapravili vso prednost, ki so si jo nabrali v prejšnjih tekmah, ko so v 5 kolih zbrali 10 točk in se povzpeli do samega vrha lestvice. Po porazu v Medeji so namreč izgubili še doma. Povedati pa je treba, da je bil nedeljski nasprotnik So-vodenjcev dokaj soliden in da si brez dvoma ne zasluži mesta, na katerem je trenutno na lestvici. Moraro je namreč prikazal zelo lepo igro in po izjavah marsikaterega sovodenjskega igralca je ena najmočnejših ekip prvenstva.
Gostje so bili v premoči že od vsega začetka, ko so imeli tudi nekaj priložnos-
ti za gol. Povedli pa so šele v 2. polčasu, ko sta si bili ekipi v bistvu enakovredni.
Po zadetku so domačini zaigrali odločneje in imeli tudi nekaj priložnosti. Tako se je zgodilo, ko je sodnik zaustavil But-koviča, češ da je v nedovoljenem polža-ju, čeprav prekrška ni bilo in tako je bilo, ko je Cevdek z glavo za las zgrešil vrata.
Gaja-CGS	1:1 (0:0)
GAJA: Zemanek, Maks Grgič, Stran-ščak, Marko Rismondo, Gabrielli, Alfieri, Verše, Viviani, Boris Rismondo (od 62. min. Branko Grgič), Salvi, Aleksander Kalc.
STRELEC za Gajo: Gabrielli v 89. min.
Proti mladi in čvrsti ekipi CGS je zdesetkana postava rumenozelenih nastopila pod težkim psiholoških bremenom. Nalogo je dobro opravila. Igralci so vzdržali pritisk in se požrtvovalno vrgli v boj na blatnem in spolzkem igrišču. V prvem polčasu ni bilo hujših zasukov. Oba vratarja sta bila nezaposlena. Vsa igra je bila osredotočena v iskanju povoljnega rezultata.
Po premoru so gostje začeli odločneje napadati in so stisnili domačine pred vratarja Zemaneka. Sledji je klonil v sredini drugega polčasa. Gajevci so nato zmedeno nadaljevali tekmo. Gostje pa so mirno nadzorovali igro, bili pred drugim zadetkom (Vivianijeva prisebnost je bila potrebna, da je rešil na sami gol črti zanesljiv zadetek) in končno klonili malo pred trikratnim sodnikovim žvižgom, ko je Gabrielli s približno 25 metrov mojstrsko izvedel kazenski strel.
Stani Kalc nam je po tekmi izjavil: »Remi je pravičen in zaslužen. Po zadnjih dogodkih je ta rezultat kot obliž za Gajo. Pohvaliti moram vse igralce za dostojno obnašanje in požrtvovalnost. Upam, da se bomo končno otresli smole in hude ure. Počitnice bodo za nas tokrat res dobrodošle. Prestali bomo bolezni in izključitve. Skratka, obrnili bomo stran in se v novem letu pognali z novim zagonom v boj za točke z vključitvijo naših mladih igralcev, ki trenutno služijo vojaški rok. Ob zaključku leta naj mi bo dovoljeno, da izrečem zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pomagali našemu združenju in iz srca voščim uspešno
novo leto v želji, da bi se še bolj strnile naše vrste.« (A. R.)
Primorec - Hermada 1:1 (1:1)
PRIMOREC: Leone, M. Kralj, V. Milkovič, Florean, lannarelli, Coppola, E. Kralj, I. Milkovič (od 46. v min. Bacchia), B. Kralj, Husu, Facchin
STRELEC za Primorca: Husu v 29. minuti.
Kljub veliki priložnosti Primorec ni premagal Hermade in tako ostal sam na drugem mestu lestvice. Trebenci so sicer povedli v 29. minuti, nakar pa so se Trebenci ustavili. To je nasprotnik izkoristil in po nekaj minutah, po veliki napaki domače obrambe dosegel z 11-metrovko izenačenje.
V drugem polčasu je Primorec že v 8. minuti imel veliko priložnost, vendar je Husu po strelu z 11-metrovke poslal naravnost v vratarja. Trebenci so se nato še z večjo silo spravili nad nasprotnikova vrata, vendar je v trebenskih vrstah manjkal igralec, ki bi realiziral ves trud vezne vrste. V zadnjih minutah so nasprotniki imeli veliko priložnost, ki pa so jo na srečo za las zapravili. (Andrej)
Breg - CUS	0:1 (0:0)
BREG: Hrvatin, I. Tul, S. Olenik, Cor-batti, Paoletti, Germani, Klun (Sancin), Albertini, Giuressi (Zonta), Ferfoglia, Sternad.
Lahko rečemo, da je nekonstantnost postala ena glavnih značilnosti Bregove ekipe, saj je po lepi in prepričljivi zmagi proti CGS tokrat nerodno zgubila proti povprečnemu CUS. »Plavi« so sicer odlično začeli, si s Ferfoglio, Klunom in Corbattijem ustvarili nekaj zelo konkretnih priložnosti ter imeli terensko premoč, a gola ni bilo.
Vstop Zonte v drugem polčasu je precej razživel igro v napadu, saj je Žonta z lepimi osebnimi akcijami večkrat nevarno ogrozil nasprotnikova vrata, a kaj, ko je še vedno manjkal zadnji udarec. V 55. minuti pa je CUS v enem redkih protinapadov povedel. Za »plave« je bil to hud udarec in kljub reakciji jim ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže. Zadnjo priložnost je malo pred koncem imel Sancin, a jo je nerodno zamudil. (M. Tul)
UlJli FOTOREX HERMES
PROGRESS
COPY
REGISTRSKE BLAGAJNE HERMES
z dvema seštevkoma 1.750.000 lir + IVA s štirimi seštevki	1.950.000 lir + IVA
Prodaja in servis: TRST - Drev. XX. septembra 62 - Tel. 040/577626
Domovci na vrhu lestvice, Polet zopet uspešen
NA TRŽAŠKEM
CGI RADIOGRAF - POLET 49:63 (24:28)
POLET: Sosič 14 (4:4), Ferluga (0:2), Kerpan 2 (0:2), Persi 19 (5:10), Fabi, Vremec 19 (4:5), Granier, Pisani 4 (2:2), Grgič 5 (1:3).
SODNIKA: Della Torre in Radivo. PON: nihče. 3 TOČKE: Vremec.
Poletov! košarkarji so obdržali stik z vrhom lestvice v promocijskem prvenstvu, potem ko so v nedeljo brez velikih težav zmagali v Miljah proti precej povprečnemu CGI Radiograf. Polet je v bistvu ponovil tekmo prejšnjega kola proti Stelli Azzurri: odlična in vedno zbrana obramba, a precej šepav napad. Tokrat pa je treba povedati, da je udarna Poletova moč Andrej Vre-
tako v	promocijski	lini na	tržaškem	M
IZIDI 9. KOLA
CGI Milje - Polet	49:63
Kontovel ES - Alabarda	105:84
Breg Adriath. - Ferroviario	104:96
Libertas - Bor Radenska	96:91
Green Star - Santos	67:90
St. Azzurra - Intermuggia	78:72
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 87) Santos - Bor Radenska; Polet - Breg Adriatherm; Ferroviario - Stella Az-zurra; Intermuggia - Green Star; Alabarda - CGI Radiograf; Libertas -Kontovel Electronic Shop.
LESTVICA
Libertas	10	8	2	921:823 16
Stella Azzurra	10	8	2	787:709 16
BOR RAD.	10	7	3	913:876 14
POLET	10	7	3	746:721 14
Alabarda	10	6	4	829:795 12
Santos	10	5	5	804:747 10
KONTOVEL ES 10		5	5	853:815 10
Ferroviario	10	4	6	802:787 8
CGI Milje	10	4	6	723:786 8
Intermuggia	10	3	7	749:791 6
BREG ADRIA.	10	3	7	787:884 6
Green Star 10	10	0 10		703:849 0
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Vremec (Polet) 223; Korošec (Bor) 213, Ivo Starc (Kontovel) 212; Zobec (Breg) 197; Pieri (Bor) 191; Grilanc (Kontovel) 156; Pregare (Bor) 153; Persi (Polet) 146; Klobas (Bor) in Barut (Breg) 141.
mec igral poškodovan, saj si je med tednom precej hudo porezal mezinec desne roke. K sreči je tokrat Polet, v nasprotju s prejšnjo tekmo, zelo dobro pričel (7:0 v 3. minuti), ob tem pa je še predvsem v prvem polčasu zelo dobro in točno zadeval Štefan Persi: Polet je bil tako ves čas v prednosti, odločilen naskok pa si je povsem rutinsko prislužil sredi drugega polčasa, ko je nasprotnikom vidno zmanjkalo sape.
Sergij Tavčar
NA GORIŠKEM
Domovci so v četrtem kolu presenetili, saj so v najpomembnejšem srečanju kola na domačih tleh popolnoma nadigrali močno ekipo iz Gradeža. Belo-rdeči so nasuli nasprotniku kar 117 točk, razlika pa je znašala celih 41 točk. Semoličevi varovanci so odigrali svoje letošnje najboljše srečanje. V napadu so bili res neustavljivi, odstotki v metih na koš so bili res dobri (44:76). Najbolje so metali izpod koša (27:41), najslabše pa proste mete (17:36). V obrambi so polovili veliko število odbitih žog, več so jih tudi v napadu.
S to zmago so se domovci povzpeli na sam vrh lestvice, saj je do tega kola še nepremagana Ardita na tujem nepričakovano klonila pred Libertasom. Tudi Corridoni je presenetil, saj je kar
v Krminu premagal Albo Magazzini Gioia. Že v prihodnjem kolu (10. 1.) pa čaka belo-rdeče nova težka preizkušnja, saj bodo gostovali pri močni Ardi-ti.
IZIDI 6. KOLA: Libertas - Ardita 75:78, Senators - Goriziana 66:75, Dom - Grado 117:76, Alba Magazzini Gioia - Corridoni 74:77, Polisontina - Edera 83:88.
DOM	LESTVICA: 6 5 1			565:450 10	
Ardita	5	4	1	414:357	8
Edera	5	4	1	446:403	8
Alba	6	4	2	471:399	8
Grado	6	4	2	485:484	8
Libertas	5	3	2 '	348:378	6
Goriziana	5	2	3	348:349	4
Corridoni	5	2	4	389:400	4
Polisontina	6	2	4	411:431	4
Fortitudo	5	0	5	343:433	0
Senators	6	0	6	358:493	0
PRIHODNJE KOLO: Goriziana -Fortitudo, Ardita - Dom (10. 1. 87 v telovadnici Stella Matutina v Gorici ob 18. uri), Edera - Alba Magazzini Gioia, Grado - Libertas, Corridoni -Senators.
DOMOVI STRELCI: Nanut 169, Pu-iatti 159, Kristjančič 63, Corsi 45, Or-zan 42, Coretti 35, U. Dornik 31, M. Dornik 11.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 13. KOLA
Olimpia - Zaule	0:2
Primorje - Kras	0:0
Muggesana - Staranzano	1:1
Zarja - San Sergio	1:0
Stock - Vesna	1:2
Supercaffč - L'Architrave	1:2
C. E. Prisco - Opicina	1:1
Vivai Busa - Giarizzole	1:2
LESTVICA
LESTVICA
Primorje	13	5	6	2	13: 8 16
Vesna	13	6	4	3	16:12 16
Zaule	12	6	4	2	14: 6 16
Kras	12	6	3	3	17:10 15
San Sergio	12	5	4	3	12: 6 14
Opicina	12	5	4	3	16:10 14
Vivai Busa	11	5	3	3	12: 9 13
Stock	13	3	6	4	13:14 12
Muggesana	13	1	9	3	14:16 11
C. E. Prisco	13	2	7	4	13:16 11
L'Architrave	13	1	9	3	13:17 11
Supercaffe	12	3	4	5	13:17 10
Olimpia	13	3	4	6	8:16 10
Staranzano	12	3	4	5	11:15 10
Giarizzole	12	3	4	5	13:18 10
Zarja	12	1	7	4	12:20 9
PRIHODNJE KOLO (11. 1. 1987) Staranzano - Primorje, Vesna - Opicina Supercalfe, Opicina - Muggesana, Zaule - San Luigi Vivai Busa, San Sergio - Čampi Elisi Prisco, Kras - Zarja, L'Architrave - Olimpia, Giarizzole - Stock.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 12. KOLA
Juventina - Fossalon	2:2
Brazzanese - Torriana	3:4
Sagrado - Poggio	0:0
San Lorenzo - Piedimonte 0:0 Isonzo S. Pier - Medea	1:0
Sovodnje - Moraro	0:1
Azzurra - Pro Farra	0:1
LESTVICA
LESTVICA
Piedimonte	11	7	2	2	14: 6 16
Poggio	11	4	6	1	11: 7 14
Juventina	11	3	7	1	14: 7 13
Fossalon	11	4	5	7	13:11 13
Isonzo S.P.	11	4	5	2	7: 5 13
Pro Farra	11	4	5	2	11:13 13
Sovodnje	11	5	2	4	10: 8 12
San Lorenzo	11	3	6	2	8: 8 12
Moraro	12	5	2	5	12: 9 12
Torriana	11	1	9	1	11:11 11
Sagrado	12	2	5	5	7:13 9
Brazzanese	12	3	2	7	17:20 8
Medea	12	2	3	7	8:16 7
Azzurra	11	1	3	7	5:13 5
ZAOSTALA SREČANJA (28. 12.) Juventina - Isonzo S.P.; S. Lorenzo -Sovodnje; Torriana - Piedimonte in Fossalon - Pro Farra.
Skupina L
IZIDI 11. KOLA
GMT - San Vito	0:3
Breg - CUS	0:1
Gaja - CGS	1:1
Union - Domio	0:2
Rabuiese - Don Bosco	4:0
Domus Arr. - Roianese Počitek: SA Rizzotti	2:0
LESTVICA
SA Rizzotti	10	8	1	1	22: 5 17
Rabuiese	10	7	3	0	18: 7 17
CGS	11	4	6	1	19:13 14
Domio	10	6	1	3	14: 6 13
Gaja	11	4	4	3	15:10 12
CUS	11	4	4	3	16:17 12
Roianese	11	4	2	5	21:23 10
San Vito	10	3	2	5	13:17 8
Breg	10	2	3	5	9:12 7
Domus Arr.	9	2	3	4	7: 9 7
Union	8	2	2	4	9:13 6
GMT	10	1	3	6	12:24 5
Don Bosco	9	0	2	7	9:28 2
PRIHODNJE KOLO (11. 1. 1987) Roianese - S. Anna Rizzotti, Don Bosco - Domus Arr., Domio - Rabuie-se, CGS - Union, CUS - Gaja, San Vito - Breg. Počitek: GMT.
Skupina M
IZIDI 11. KOLA
Chiarbola - S. Nazario	2:3
Mladost - Aurisina	1:0
Romana - Fincantieri	1:0
S. Andrea - Arrigosport	odi.
Primorec - Hermada	1:1
S. Marco - Campanelle	2:1
Počitek: CGS Bora Viaggi LESTVICA
S. Nazario	9	7	2	0	24: 7 16
Fincantieri	10	6	2	2	19: 7 14
Primorec	10	6	2	2	21:11 14
Mladost	11	7	0	4	20:15 14
S. Marco	9	6	2	1	18: 9 14
Campanelle	11	4	2	5	22:20 10
Chiarbola	10	4	2	4	18:18 10
Arrigosport	9	3	2	4	10:12 8
S. Andrea	9	2	2	5	5:13 6
Romana	10	2	2	6	11:17 6
CGS	9	2	1	6	15:23 5
Hermada	10	1	3	6	8:17 5
Aurisina	9	1	2	6	5:27 4
PRIHODNJE KOLO (11. 1. 1987) Campanelle - CGS Bora Viaggi, Hermada - S. Marco, Arrigosport -Primorec, Fincantieri - S. Andrea, Aurisina - Romana, S. Nazario -Mladost. Počitek: Chiarbola.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
23. decembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ugodna
turistična
bera
Januarja mu bodo sodili zaradi sodelovanja s kamoro v Irpinii
Francesco Pazienza prišel iz ječe brez pologa polmilijardne kavcije
TURIN Francescu Pazienzi, me-šetarskemu poslovniku in bivšemu tajnemu agentu, ki je vpleten v nezakonite finančne operacije in teroristična dejanja reakcionarnega kova s pokoli, so dovolili začasno na prostost. Turin-sko jetnišnico je zapustil včeraj ob 16.15, obvezno pa bo moral bivati v Lericiju in se štirikrat na teden javiti krajevnim karabinjerjem.
Iz zapora je prišel brez varščine, ki bi bila morala znašati po prvotni zahtevi sodnikov pol milijarde lir, to pa zato, ker naj bi finančni stražniki ugotovili, da nima Pazienza ne v Italiji ne v ZDA dobrin, ki bi jih mogli zapleniti na račun kavcije. Sodnika DeltOsso in Marra, ki raziskujeta ozadje stečaja zavoda Banco Ambrosiano, sta vložila pri milanskem Razsodišču za svoboščine priziv proti Pazienzovi izpustitvi, češ da gre za nevaren element, ki utegne pobegniti, pa tudi, ker ni še povedal vsega, kar ve, vendar zaman.
Dogodek je tudi sicer izzval proteste in zaprepadenje. Poslanec PLI Patu-elli je npr. zahteval, naj vlada poskrbi za osebno varnost Pazienze, ker da tvega podoben konec kot Calvi in Sindona, saj ima še mnogo pojasniti preiskovalnim sodnikom. Predsednik Združenja svojcev žrtev fašističnega
pokola z dne 2. avgusta 1980 na železniški postaji v Bologni (85 mrtvih in 200 ranjenih) pa je naslovil veleposlaniku ZDA Rabbu brzojavko s pozivom, naj ameriško sodstvo podpiše Pazien-zovo izročitev Italiji tudi v zvezi s tem tragičnim dogodkom. Telegram je pravzaprav namenjen državnemu taj-
niku Shultzu, ki ga podpisnik označuje kot odločnega nasprotnika terorizma.
Pazienzo so aretirali 3. marca 1985 v Ameriki, ki ga je izročila Italiji 19. junija letos na zahtevo milanskega sodstva zaradi obtoženčevega sodelovanja pri stečaju Banca Ambrosiana: me-šetar je razpolagal z ogromnimi vsota-
mi, ki jih je porabil po naročilu umorjenega finančnika Calvija. Toda 8. januarja bo moral še pred rimsko poroto zaradi vpletenosti v goljufije kamere pri upravljanju sredstev za popotresno obnovo v Irpinii, a obtožen je tudi nezakonite rabe letal vojaške obveščevalne službe SISMI.
BEOGRAD — Ocenjujejo, da so tuji turisti letos v Jugoslaviji »pustili« okoli dve milijardi dolarjev. Uradno ta prihodek ocenjujejo na okoli 1,3 milijarde ali 250 milijonov dolarjev več kot leta 1985. Preostalih 700 milijonov so devize, ki so končale v zasebnih žepih. Število nočitev tujih gostov bo, kot poroča Tanjug, za odstotek večje kot lani.
Nedvomno, da je bilo letošnje leto eno od redkih, ko so se turisti v zadnjem trenutku odločili, ali bodo odšli in kam na dopust. Iz tega izhajajo tudi trditve nekterih jugoslovanskih turističnih predstavnikov v tujini, da so letošnji ukrepi ZIS v veliki meri vplivali, da se je več tujcev odločilo za letovanje v Jugoslaviji. Temu so prispevali tudi lanski ukrepi ZIS, ki so tujim gostom omogočali, da s pet odstotnim popustom kupujejo bencin in plačujejo storitve. Letos so lahko v več carinskih prodajalnah, hotelih in marinah kupovali jugoslovansko in tuje blago brez prometnega davka.
Zelo dobro je delovala tudi služba pomoč informacije AMZJ. Letos je bilo na cestah 510 posebnih vozil, na razpolago pa so imeli tudi šest sanitetnih helikopterjev. Okoli stokrat so posredovali na cestah, helikopterji pa so priskočili na pomoč 273 krat. Bencin brez svinca je bilo v sezoni mogoče kupiti na 54 bencinskih postajah.
(dd)
Uradno so doslej ugotovili 1.343 primerov
Aids se naglo širi v Južni Ameriki
LIMA — Morda ne bodo nikoli ugotovili točnega števila obolelih za aidsom v Južni Ameriki, toda eno je gotovo: bolezen se silno hitro širi in doslej so uradno zabeležili 1.343 primerov, od katerih se jih je 646 končalo s smrtjo. »To niti slučajno niso pravi podatki«, zatrjuje kolumbijski specialist dr. Guillermo Prado v pogovoru za tednik Sema-na iz Bogote. Po podatkih perujske vlade, nedavno objavljenih v časniku La Cronica iz Lime, je največ aidsa v Braziliji, skupno 841 primerov. Samo letos so zabeležili 301 nov primer. V Mehiki so uradno ugotovili 249, v Kolumbiji 63, v Peruju pa 30 primerov.
Če oblasti ne bodo ničesar postorile, bo čez pet let v Braziliji že en milijon obolelih. Strokovnjaki dnevnika Globo so izjavili, da se v severovzhodnih predelih Brazilije zaradi slabih zdravstvenih in prehrambenih razmer bolezen lahko »afrikanizira«, se pravi, da se tako razširi kot v
Afriki, kjer je za bolezen stoletja, kot ji pravijo, obolelo že okoli sto tisoč oseb in množično umirajo.
Bolezen se širi vzporedno s seksualno promiskuiteto in pomanjkanjem vzgojne preventivne kampanje, pravi specialist Prada in dodaja, da južnoameriške države niso še v celoti zaznale nevarnosti aidsa. Po njegovih besedah je samo v Kolumbiji 1.400 zdravih oseb, okuženih z aidsom, ki same morda ne bodo nikoli obolele, bodo pa okužile na stotine in več oseb.
Eden izmed voditeljev gibanja za osvoboditev homoseksualcev Manuel Velandia je v intervjuju za Semano povedal, da se veliko bolnikov skriva, ker se bojijo škandala in sramote. Mnogi zato molče sprejemajo smrt.
Medtem ko homoseksualci v ZDA živijo v nekakšnih getih, so na Zelenem kontinentu zaradi prepovedi homoseksualnosti prisiljeni živeti v »ilegali« in s tem samo še pospešujejo širjenje bolezni.
Stavka uslužbencev metrdja
Parižani vztrajajo in upajo (dum spiro, spero), da bo kljub stavki uslužbencev metroja, iz tunela le prikukal vlak	(Telefoto AP)
6,2 milijarde ljudi do leta 2.000
WASHINGTON — Ameriški inštitut za preštevanje svetovnega prebivalstva je izračunal, da nas bo leta 2.000 6,2 milijarde ljudi, kar tudi pomeni, da se bo do takrat rojevalo 4,5 otroka vsako sekundo.
Največ ljudi bi se moralo še vedno gnesti na Kitajskem (kar polovico vsega svetovnega prebivalstva), nadpovprečno obljudene pa bodo tudi Indija, SZ in ZDA. Izvedenci ameriškega instituta so tudi mnenja, da bodo ljudje silili vse bolj na kup in se tiščali velikih mestnih središč.
Tokio (kjer zdaj živi kar 25,4 milijona ljudi in se razprostira že do sosednje Jokohamejbo izgubil palmo najbolj obljudenega mesta na svetu, saj jo bo moral verjetno predati Ciudad de Mexicu.
Mladi britanski reveži
LONDON — En angleški otrok vsakih pet živi v revščini, kar je štirikrat več kot per dvajsetimi leti. Do tega zaskrbljujočega zaključka so prišli člani neke socialne organizacije, ki se ukvarja z otroško revščino.
Pravijo, da gre za moderne Olivere Twiste, sicer pa razpolagamo tudi z znatno novejšo literarno primerjavo, ki je verjetno prikladnejša. Gre namreč za mlade Adriane Mole (po istoimenskem heroju dveh lanskoletnih bestseler-jih), ki žive v neurejenih družinskih razmerah in pretežno od finančne pomoči, ki jo nudi angleško socialno skrbstvo.
Atentatorjev kratki beg
BRISBANE — Možakar irskega porekla, ki je pred nedavnim nameraval umoriti papeža Janeza Pavla II., ko se je ta mudil na obisku v Avstraliji, je zbežal iz umobolnice, kamor so ga dale zapreti sidneyske oblasti. Policija ga je namreč aretirala v brisbanski občinski palači malo pred papeževim prihodom. Irec je imel pri sebi škatlo iz lepenke, v kateri je skrival molotovko. Hotel se je spraviti na papeža iz prepričanja, da je Janez Pavel II. preveč bogat.
24-letni Richard McLachlin se je dokopal do prostosti — ki je trajala le borih osem ur, saj ga je policija nemudoma spet ulovila — tako da je zbežal skozi straniščno okno.
ŽENSKA — MOŠKA — OTROŠKA OBLAČILA
v TRŽIČU (Monfalcone) Ul. Duca d’Aosta 91-93
Z IZREDNIM USPEHOM SE NADALJUJE
RAZPRODAJA
s popusti od 30% do 80% na vseh artiklih
obv občim
Vošči vesele
božične
in
novoletne pravnike
KRAŠKE
MLEKARNE
DEVIN
IE
Industrija za predelavo mleka in mlečnih izdelkov
&8fM‘
1UTR0
Najboljša izbira
LATTE 1 GARS0
CARSefr.
1/2UTR0
»Krnom W vnamizm