poštnina plačana v gotovim Leto XXI. Posamezna Stev. Din t,*4 Št. 38. Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din« celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletn« 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar. Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani št. 10.711, Za ozdravitev sadne trgovine V nekem listu smo čitali. naslednje jadi-kovanje, ki ga prinašamo zato v celoti, da bo naš sadjar videl, kako nekretni in nezmožni so ljudje, ki bi naj ščitili njegove koristi. Na Kmetijsko zbornico prihajajo pritožbe kmetov-sadjarjev, da jih trgovci, ki kupujejo od njih sadje za izvoz, izrabljajo in odi® rajo. Dogaja se namreč sledeče. Trgovec se pogodi s kmetom za dobavo jabolk določene vrste in kakovosti po v naprej dogovorjeni ceni Kmet se drži pogodbe, svoja jabolka skrbno prebere in sortira Vse to ga seveda stane mnogo časa in truda pa tudi denarja Ko jih pa pripelje trgovcu in misli, da bo za skrbno pripravljeno blago brez nadaljnjega prejel določeno ceno se pa trgovec kar na lepem zmisli, da sadje ne odgovarja dogovoru ter skuša tako izpodbijati pogojeno ccno. Kmetu ne preostaja drugega kot to, da odpelje sadje nazaj domov, kar je seveda zopet zvezano s stroški ali pa. da pristane na znižano ceno. Tako trgovec pritisne na kmeta, da mu sadje proda po ceni, ki jo ima sadje slabše kakovosti, izvozi ga pa sam kot sadje boljše kakovosti, namreč kot tako. za kakršno sta se s kmetom prvotno pogodila. Tako postopanje izvoznikov sadja s kmeti je Dopolnoma protizakonito in kaznivo. Sadjar ima pravno dve možnosti, da se zavaruje proti takemu izkoriščanju: 1 da se obrne na sodišče in zahteva od njega razsodbo ali pa 2. da se pri kupoprodajni pogodbi dogovori s trgovcem, kdo bo v prime« Zdravniki priporočajo že desetletja, naj bi se v ljudski prehrani tudi naš narod v korist svojega zdravja in svoje moči poleg drugih hranil posluževal zlasti tudi grozdja. Culi so se tudi že pri nas ponovno predlogi za uvedbo grozdnih sejmov. Spominjam se, da se je pred leti vršil tak grozdni sejem in kolikor vem ne brez uspeha. Saj so kme-tje-vinogradniki prodali tam na vagone grozdja in sicer po primerni ceni. Za 1 kg grozdja so dobili toliko kolikor pozneje za 1 1 vina, za kar sta potrebna najmanj dva kg grozdja. Vendar je pri nas na Slovenskem ta ideja zopet zaspala. Zal nimamo organizacije, ki bi akcijo za grozdne sejme ali »dneve grozdja« hotela ali znala v roke vzeti. Pač pa nam tudi v tem pogledu prednjačijo naši • bratje Srbi, ki potom svojih vinogradniških zadrug, katerih imajo v vsakem vinskem okolišu, ne samo producirajo enotna vina, ki jih neprimerno lažje prodajo kakor naši vinogradniki svoja, katerih imajo v vsakem polovnjaku drugo sorto, temveč vržejo vsako leto tudi ogromne količine grozdja na trge v Beogradu in drugih mestih, celo v Maribor, pa tudi v inozemstvo. Zadnja tri leta pa so se vrgli na to akcijo tudi bratje Hrvati in prirejajo letos že tretje leto »narodne dneve grozdja« in sicer postopoma po okoliših, kakor kje grozdje zori: v južnem Primorju, na otokih, v gornjem Pri-morju, v podunavskem vinogorju, okrog ru spora razsodil, ali blago ustreza dogovoru. Obe ti dve sredstvi pa kmetu ne pomagata prav dosti, ker je on navadno gmotno šibkejši od trgovca in mnogokrat od njega tudi gospodarsko odvisen, zraven tega pa ne v pravdi tako spreten kot trgovec. Kmetijska zbornica je že začela zbirati o stvari točnejše podatke ter pokrenila akcijo pri banski upravi in ministrstvu, da se uredba o kontroli sadja za izvoz izpopolni tako, da bodo z njo zaščiteni tudi interesi kmetov. Izpopolnjena uredba naj bi določala obvezno razsodišče, ki bo v primeru spora ugotovilo, ali sadje ustreza dogovoru ali ne. Kmetje naj vse primere, ko jih izvozniki na take in slične načine izkoriščajo, javijo Kmetijski zbornici, da bo lahko trgovinskemu ministrstvu predlagala, da takim trgovcem vzame izvozno dovoljenje. Opozarjamo pa kmete, da naj bodo solidni in naj se vedno točno drže dogovora ter naj dostavijo trgovcu le tako blago, za kakršnega so se pogodili. Le v tem primeru, če so sami pošteni, lahko zahtevajo poštenosti tudi od trgovca. Iz tega pisanja vidimo, da so tem zaščitnikom sadjarskih koristi povsem neznane uzance, to so za obe plati (orodaialca in kupca) obvezni predpisi, ki izključujoč sodno pot urejujejo po posebnem razsodišču, sestoječem iz pripadnikov obeh strank, vse spore pri prevzemu blaga. Naši hmeljarji imajo že več let takšne uzance in so prav zadovoljni z njimi. Slav. Broda in Požege, Zagorju itd. V vsakem vinskem okolišu so trajali grozdni dnevi prvo leto samo 3 dni. Na podlagi izkušenj v prvem letu so lani podaljšali priredbo na 10 dni v posameznih okoliših in bodo tudi letos pridržali to dobo. Značilno je, da je lani samo mesto Zagreb v teh »narodnih grozdnih dneh« pokupilo nad en milijon kilogramov grozdja. Hrvatski listi poudarjajo, da bi samo Zagreb potreboval najmanj desetkrat toliko, ako bi si vsa rodbinska gospodarstva nabavila primerno množino grozdja za prehrano. Značilno in poučno je vsekakor tudi, da hrvatske organizacije, ki prirejajo grozdne dneve po celi Hrvatski (to sta Savez hrvatskih vinogradara i vočara in Gospodarska sloga) povsod tekom priredbe grozdnih dni prirejajo obenem tudi poučna predavanja o potrebi grozdja in sadja sploh za pravilno prehrano ter v prilog grozdnim sejmom tudi javne manifestacije. Če je prirejanje grozdnih sejmov mogoče v Srbiji, Vojvodini in na Hrvatskem, ali ne bi bilo mogoč,e tudi pri nas v Slovenjji?. Nisem vinogradnik in odkrito povem, da o vinogradništvu v glavnem toliko razumem, da vem, katero vino je dobro in katero ne. Toda trezni razum mi pravi, da bi moralo biti to, kar je mogoče v drugih delih države, pod gotovimi pogoji mogoče tudi pri nas. Zakaj bi ne bilo mogoče s primerno organizirano akcijo vreči n. pr. gotove množine grozdja na mariborski in celo na ljubljanski in na druge trge iz zgornjih Slov. goric, pa iz or-moško-ljutomerskega vinskega okoliša, pa iz haloškega, konjiškega, šmarsko-kozjanske-skega, bizeljskega, dolenjskega itd.? Vse to bi bilo mogoče, manjka nam samo dobre volje in organizacije. Živimo še vedno v zastareli miselnosti o polnih kleteh »rujnega vina« v opevanju zidanic in skrivnostnih glasov v vinskih sodih in ko vina bodisi zaradi preobilice vinskih količin bodisi zaradi preslabe kvalitete in premnogovrstnih tipov ne moremo prodati, pa zabavljamo na državo, na trgovske pogodbe, na neumne meje itd. Namesto da bi že za stotine kilogramov grozdja lepo brez posebnega truda spravili težke tisočake in bi si prihranili mnogo časa in truda za stiskanje in poznejše pretakanje, pa raje posedamo v vinskih kleteh pri polnih sodih vina in ga žulimo s prijateljčki in drugimi dobrovoljčki, ker pač vino »ne gre v denar«. Ko sem že pred leti razgovarjal o tem problemu z nekim odličnim vinogradniškim strokovnjakom, ki je tudi sam vinogradnik, me je nekoliko zafrkljivo zavrnil, češ da so pri nas posebne razmere in da pri naših grozdnih sortah to ne bo šlo. A čim bolj o tem premišljujem, tem bolj prihajam do prepričanja, da bi šlo tudi pri nas, samo bi moralo biti tako organizirano, kakor imajo to Srbi in Hrvatje. To je pa naloga zadevnih gospodarskih organizacij. Prepričan pa šem, da pri primerni akciji in propagandi Maribor sam pokupi grozdni dovoz celih Slovenskih goric. V. S. Sestanek delegatov JNS v Slovenjem gradcti Prejšnjo nedeljo dopoldne je bila v Slo-venjgradcu konferenca dravograjskih in slo-venjgraških delegatov JNS. Konferenci sta prisostvovala tudi narodni poslanec Albin Koman in dr. Alujevič. V lepem številu so prišli delegati iz obeh obmejnih srezov. Razgovor je vodil predsednik organizacije OJNS Bogdan Pušenjak, ki je podal izčrpno poročilo o stanju stranke v slovenjgraškem sre-zu. Za dravograjski srez je pročal delegat Franc Cesar iz Črne. Obe poročili sta bili po kratki debati odbreni, nakar je bil izvoljen poseben odbor, čigar glavna naloga bo poživitev strankinega delovanja v obeh sre-zih. Končno je še narodni poslanec Koman podal zanimivo politično poročilo, ki so ga navzoči delegatje sprejeli z živahnim odobravanjem, nakar je bila ta uspešna konferenca zaključena. Popoldne je bil sestanek krajevne mladinske organizacije, ki je bil kljub neugodni uri zelo dobro obiskan. Po kratkem nagovoru predsednika Bogdana Pušenjaka je spregovoril predsedniek ljubljanske mestne organizacije OJNS dr. Branko Alujevič, ki je v svojem zanimivem govoru podal smernice za bodoče delovanje mladinskih organizacij in razložil naloge, ki čakajo našo mladino v • bližnji bodočnosti. Toplo pozdravljen je nato podal izčrpno notranje in zunanje politično poročilo narodni poslanec Koman. Mladi poslušalci so z največjim odobravanjem sprejeli krasna izvajanja govornikov in se jim jim z navdušenim aplavzom zahvalili za njih poročila, nakar je predsednik Pušenjak zaključil ta krasno uspeli sestanek Vpelfimo dneve grozdja Velik shod JNS v Dalmaciji Splitska »Nova doba«, ki sicer ni naklonje- Ea Jugoslovenski nacionalni stranki, objav-a obširno poročilo o shodu JNS v Splitu. Bhod je bil prejšnjo nedeljo v dvorani kina, ki je bila prenatrpana s pristaši JNS. Shod je Otvoril senator dr. Andjelinovič. Prvi govornik je bil predsednik JNS Peter Zivkovič, ki je orisal razvoj političnih dogodkov po nastopu vlade dr. Stojadinoviča. V svojem • govoru je med drugim obsodil konjunkturi-gte, ki so zapustili stranko zaradi osebnih koristi. Za njim je obširno govoril o notranji in zunanji politiki prvi podpredsednik JNS Jovo Banjanin. Razpravljal je tudi o akciji voditelja »Zbora« Dimitrija Ljotiča in dejal, da se JNS ne strinja z njegovo politiko, da pa je pošten človek in jugoslovenski nacionalist. Bivši senator dr. Uroš Desnica je poročal o delu JNS v Dalmaciji ter opozoril, da celo nasprotniki priznavajo, da je bilo na shodu JNS v Djevrskah 5000 .ljudi, V Benkovcu pa 2000. Neumorni narodni poslanec inž. Manfred Paštrovic je pozval navzoče nacionaliste, naj nadaljujejo svojo borbo v trdnem zaupanju, da bo jugosloven-ska misel na kraju vendarle zmagala. Poslednji govornik je bil senator dr. Andjelinovič. Ostro je obračunal z bivšimi člani JNS, ki niso mogli vztrajati v opoziciji. Lepo uspeli shod je bil zaključen v najlepšem redu in miru med prepevanjem slovanske himne -»Hej Slovani«. Kaj je katoliška politiku Na vprašanje, kaj je; katoliška politika, odgovarja »Proboj« pišoč: »Odgovora na to »i treba. Kdor si o tem še ni na jasnem, ta naj vzame v roke naš tako zvani katoliški tisk, pa bo videl, kaj vse se sta vi j a v zvezo s katoliško vero in cerkvi j p in kaj vse morata ta dva pojma kriti pod svojim plaščem. Danes lahko rečemo, da je to prava specia-liteta nas Slovencev. Imeli so tudi drugje j katoliške politične stranke, vsak se še spo- | minja centruma v Nemčiji' in katoliške ljudske stranke v Italiji. Toda tudi v času svoje največje moči sta ti dve politični stranki! postopali popolnoma drugače kot na način, j ki odseva iz našega katoliškega tiska. Danes j O teh dveh tako velikih, navidezno za več- ' nost zgrajenih strank, ni nobenega sledu več. V obeh državah je katoliška duhovščina deloma prostovoljno, deloma neprostovoljno zapustila torišče političnega delovanja ter se povrnila na svoje edino pravo torišče — v cerkev...« Člankar govori nato o razmerah in o katoliškem tisku po drugih državah, zlasti v Franciji, kjer katoliška cerkev pozdravlja v svojem naročju vse vernike, pa naj so ti tega ali drugega političnega prepričanja, in vzklika: »To je pravi katolicizem, ki privlači k sebi vse in vsakega, ne odbija pa nikogar!« Članek ima ta-le zaključek: »Nikogar ni pri nas, ki bi bil proti katoliški cerkvi, še manj pa proti katoliški veri, in duhovnik, ki obravnava vse svoje vernike enako ter jih zgolj s političnih vidikov ne loči v bele in črne, najde vedno prisrčen sprejem in spoštljiv pozdrav. Kako lepo bi bilo, če bi se vrnili tisti lepi časi, ko je bil duhovnik v resnici samo dušni pastir in prijatelj vseh svojih vernikov, pa je bil lahko prepričan, da smatra vsaka hiša v njegovi župniji njegov prihod kot vesel in časten dogodek. Ali se bodo še kdaj vrnili ti lepi časi?« Politični pregled Pretekli ponedeljek je italijanski ministrski predsednik Mussdlini obiskal tudi kraje v Julijski Benečiji in prestopil pri Kačji vasi poleg Planine jugoslovansko mejo, kjer ga je pozdravili ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen -» in so mu izkazale naše vojaške oblasti čast. Oči vsega sveta so uprte danes v Srednjo Evropo, kjer se odigrava huda borba med Češkoslovaško in Nemčijo zaradi usode su-detskih Nemcev. Nele na Češkoslovaškem, temveč tudi v ostalem svetu so izzvali hudo ogorčenje dogodki zadnjega tedna, ko so sredi pogajanj za avtonomijo narodnih manjšin na Češkoslovaškem dvignili sudetski Nemci, pod Henlei-novim vodstvom oborožen upor proti lastni domovini. Češkoslovaška oblastva so naglo in s krepko roko upostavila mir in red po vsej državi. Henlein in še mnogo tisoč njegovih pristašev so zbežali na Nemška tla, od koder rujejo s proglasi po radiu in celo skušajo z oboroženo silo delati obmejne nemire, da bi pokazali svetu, da češkoslovaška oblastva niso v stanju vzdrževati red in mir v državi. Po posvetovanjih s francosko in italijansko vlado se je odločil pretekli petek angleški ministrski predsednik Cham-berlain, da poseže naravnost v razplet dogodkov. Vkljub svojim sedemdesetim letom je prvič v svojem življenju sedel v letalo in odletel v Nemčijo, da poizve od kancelarja Hitlerja njegove zahteve in tako še v zadnji uri prepreči vojno, ki jo nobena država ne želi. Hitler mu je stavil takšne pogoje glede Češkoslovaške, da mu ni mogel sam odgovoriti nanje, temveč je odletel nazaj v London. Tjakaj sta prispela tudi francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bon-net. Po dolgih posvetovanjih sta tako zastopnika angleške in francoske vlade sklenila poslati Češkoslovaški spomenico s sledečimi Hitlerjevimi zahtevami: 1. Tisti kraji, v katerih ima nemško prebivalstvo večino, naj se prepustijo brez glasovanja Nemčiji. 2. Pokrajine z narodno mešanim prebivalstvom a«j dobijo široko samoupravo. 3. Češkoslovaška dobi za nove meje, nastale po teh izpremem-bah mednarodno poroštvo. Te predloge je podprl tudi italijanski min. predsednik Mus-solini v svojem nedeljskem govoru v Trstu, kjer je zahteval / i- samoodločbo za vse narodne manjšine na češkoslovaškem. Mednarodni položaj glede Češkoslovaške je sedaj povsem jasen. Pokazalo se je, da gre velesilam le za to, da ohranijo mir za vsako ceno in so tudi pripravljene na žrtve, ki bi pa seveda ne zadele ne njih in ne Nemčije, temveč le Češkoslovaško; Vsa češkoslovaška javnost kakor tudi člani vlade odločno odklanjajo te an-gleškofrancoske ••, predloge za rešitev miru. Med tem pa je češkoslovaška vlada podvzela nove ukrepe za čuvanje miru in reda v državi. Razširila je obsedno stanje na vso državo in ukazala po vseh večjih krajih oddati orožje ter je hudo poostrila predpise za obmejni promet. Prebivalstvo države je ohranilo kljub vsemu temu mirno kri in čakasv upanju nadaljnih dogodkov.' Po vsem svetu se prirejajo "bfična zborovanja, kjer ljudske ,»Tako?« Prijazno je pogledal gospod Felicijan vznemirjenega apostola.* »Ali misliš, da si ti prvi, ki pripoveduje to ljudem?« »Prvi? O, ne! Toda ker nihče drug tega ne pograbi, moram pač jaz poskusiti.« Župniku so zadrgetale .ustnice »Glej, Peter, šest tisoč let je že star svet - Pametni ljudje, trdi jo, i da je še starejši. Toda zmerom se vrti po isti poti in zmerom prihajajo enaki ljudje. Mojzes je bil, mogočni prerok Elija, Krstnik ob Jordanu, sam naš ljubi Reše-nik je prišel z neba in je prelil svojo dragoceno kri. .In zdaj hočeš priti ti in zmerjati ljudi?« U »Zmerjati?«' je zajecljal Peter, ki se je kar stresel, ko je slišal vsa ta velika imena. »Ne, gospod župnik, zmerjam pa ne.« »Toda ščetinasto kožo jim hočeš potegniti čez ušesa in vsakemu bi rad nataknil svetlo, belo ovčjo čepico.« Gospod Felicijan se je nasmehnil. »Seveda, ker si prav ti, boš napravil iz volkov ovce.« • Peter je zasopel. »Seveda, če pogledam samega sebe, kakšen sem, si moram dostikrat res reči: Peter, malo preveč moči si pripisuješ.« »Kajne da?« »Toda potem si moram vselej spet reči: če -bi se ljudje vsaj malo poboljšali! Saj ne bi bilo tako težavno! Če • bi to storili, bi bilo vse na svetu dobro. Kaj jim je sam Odrešenik to rekel.« Petrove toči so se iskrile. »Tako dobro in lepo jim je rekel: ,Otročički,' jim je rekel, ,otročički, iččidi se imejte med seboj'. Zakaj pa tega ne' delajo? Saj ne bi bila ni-kakšna umetnosti' Še jaz: zmorem to, čeprav sem pri'najbolj neumnih. Vidite, tudi VAŠKI APOSTOL ■'O L. GANGHOI' f, ,'U PRIREDIL B. R. Katra, ki je padec slišala, je pridrvela i skozi vrata. Njen strah se je takoj polegel, ko je videla, da se župniku hi nič primerilo in da se še smeje..Toda ko je videla, kaj • je napravil Peter s stolom, ji je kri zalila obraz. Toda gospod Felicijan je že v naprej ustavil zatvornice njene zgovornosti. »Prav, ti je, Katra! Zakaj pa nisi pustila mehkega stola? Ta se ne bi bil polomil.« Molče je kuharica pobrala kose polomljenega stola in jih nesla iz sobe. Pri tem je pustila vrata samo priprta. Gospod Felicijan je to opazil in se je namuznil. Potem je sam prinesel Petru mehki stol. »Tako, Peter, tale bo pa že držal!« Peter se je oprezno spustil na stol in se prijel za naslonilo. Potem je župnik potisnil svojo skodelico kave predenj. »Zdaj pa še tole izpij!« »Ne, ne, gospod župnik, za božjo voljo —« »Ubogaj in pij!« Peter je ubogal ln na dušek izpraznil skodelico. Z rokavom si je brisal usta. »Tako dobre pa še nisem pil, res ne.« »Da, Katra, ta se razume!« Gospod Felicijan je pomežiknil proti vratom. »Pri kuhanju si boljše ne morem želeti!« Besedo ,kuhanje' pa je poudaril tako, da bi bil vsakdo moral pričakovati nadaljevanje, ki bi se bilo pa začelo s »toda«. Pa ni nič drugega rekel. Spet je potegnil iz pipe, potem pa je dejal: »Zdaj se bova pa pomenila, ali ne? A., • J * Nov vodovod je dobilo Frankolovo. Služil bo vasi in bližnji okolici. Vodovod je napeljan z levega brega riad Fnankolovim pod potokom Tesnico skozi vas in je dolg okrog 300 m. Same cevi, ki1 jih je izdelala državna železarna v VarešU v Bosni, so stale 18 tisoč din, rezervoar pa je stal 9000 xlin. Važ-mo je tudi, da je pod staro lipo pri cerkvi' hidrant, ki bo služil Frankolovčanom v pri-taeru požalfa. " ' v *< ' ^ * Prva slana. Slana je posmodila vso ajdo,' ki je zlasti letos v krasnem cvetju, uničeni so pa tudi i druge nežnejše kulture na. poljih in vrtovih. Prebivalstvo, ki ga jo letos -že ■zadela cela .vrsta elementarnih katastrofi a je obupano, saj je za mnoge ajda najvažnejše živilo čez zimo. / ' • * Hud naliv s točo. Pretekli četrtek so se •nad Paškim Korjakom in Pohorjem pričeli kopičiti temni oblaki. Po kratki plohi se je nad Stenico in Bukovo goro vsul a kot lešnik debela toča. Čez nekaj minut je toči sledil silen naliv, tako da šo bili obcestni in drugi jarki mahoma polni vode. Jesensko 'neurje se je vleklo čez Dravinjsko dolino proti vzhodu. . ► ' ;>r T Vestfalskim rojakom izletnikom. Vrnemo se v nedeljo 25. t. m.- zvečer t brzim vlakom ob 20.50 iz Ljubljane. Vsi točno! * Dvakrat jo je pičil modras. Žrtev nenavadne nesreče je postala 411etna posestnica gospa Ana Urbas iz Slemena pri Selnici ob Dravi. Na njivi jo je pri delu pičil modras, in sicer jo je Vsekala razdražena kača, na kamero je slučajno, stopila, dvakrat v desno, nogo. Prepeljali so jo takoj v mariborsko bolnišnico. * Smrt pod avtomobilom. Vladimir Longo z Dobrne pri Celju jie vozil oni dan proti Krškemu tovorni avto lesa. Z njim se je pe- ljal 281etni delavec Franc Hladin, uslužbenec pri lesnem trgovcu Francu Okrožniku na Dobrni. Longo je opazil, na daljavo 30 metrov, da mu nasproti dirja potniški avto. Oslepljen po ostri svetlobi se je Longo s svojim vozom umaknil skrajno na desno, pri tem pa zavozil v obcestni jarek. Neznani vozač pa je z bliskovito naglico šinil mimo tovornega avtomobila, ne da bi se zmenil zanj. Tovorni avto se je v tistem hipu močno nagnil in z vso silo zadel v gabrovo drevo ter se ob njem sunkoma ustavil. Vsa stekla na kabini tovornega avtomobila so se zdrobila. Tudi kabina sama je bila močno poškodovana. Hladin je bil na mestu mrtev, šoferju pa se ni nič hudega pripetilo. Vse nesreče je kriv neznani avtomobilist, za katerim doslej še ni sledu. * Za požig 2 leti robije. V Jaršah, občina Ježica, je v juliju pogorel kozolec posestnice-vdove Ivane Semrajčeve, založen s pšenico in deteljo. Škoda je bila cenjena na 10.000 din. Tega požara je bil osumljen samski delavec, 431etni Janez Novak iz Jarš. Obreme-nipvale so ga različne okolnosti. Janez Nov je človek brez stalnega bivališča, bil je že kar 23krat kaznovan, zaradi tatvine 19krat Novak se je vsiljeval vdovi Semrajčevi in hotel na njenem domu gospodariti. Semraj-čeva pa ga je pognala. Začel je kuhati proti njej hudo jezo in zlasti še, ko je bil kaznovan zaradi neke tatvine na škodo omenjene posestnice. Ljubljanski mali senat je Novaka, ki je odločno tajil krivdo in požig obsodil zaradi zločinstva požiga na 2 leti robije Novak je sodbo mirno sprejel. Zagovarjal se je, da je bil kritično noč zelo razburjen in ni nič vedel, kaj dela. Ne more se spominjati na požig, ker je bil v fronti med svetovno vojno ustreljen v glavo, in je od takrat prav slabega spomina. * Avtomobilska nesreča. V Kortah pri Izoli se je pripetila huda nesreča. Celestina Gregorčičeva, 18 let staro dekle, se je proti večeru s kolesom vračala z dela domov, ko jo je na lepem podrl na tla neki avto, ki je pri-brzel za njo. Njene poškodbe so bile izredno-hude. Prepeljali so jo v tržaško bolnišničo, kjer si .zdravniki mnogo prizadevajo,- da bi jo ohranili pri življenju. Avtomobilist ie bil aretiran. < a * Smrtna nesreča kolesarke. V Ločniku pri Gorici se "je< smrtno "ponesrečil 40 let stara Angela Bresanova. S kolesom se je vračala po nekem opravku domov. Na Oglejski cesti, je zadela ob katnen. ki je molel iz trdega cestišča, in treščila s kolesa na tla s tako silo, da si je prebila lobanjo V goriški bolnišnici je še tisti večer podlegla poškodbi. * Zajeta ciganska tolpa. Orožniki so zajeli tričlansko. cigansko tolpo, ker obstoja sum, da ima na vesti nedavni drzni vlom v trgovino Ivana Gruberja v Arnačah, ko je izginilo iz omenjene trgovine Taznega manufaktur-nega blaga v. vrednosti okoli{20 000 dinarjev. * Oproščena obtožbe umora. Pred velikim kazenskim, senatom v Ljubljani, se je te dni nadaljevala pred dvema mesecema prekinjena razprava proti posestniCi MarijiiOsolnikovi iz. Breznika in njenemu sinu' Štefanu, ki sta bila obtožena,' da sta po' zrelem preudarku aprila leta 1929. s strupom, ki sta ga prilila čaju, najprej zastrupila moža^cziroma očeta Jožefa Osolnika^nato pa ga še zadavila in mrtvega obesila na kozoieu,, da bi mu pod-valila samomor. Raztelešen je ni moglo dognati zastrupitve, iri je tudi sodni izvedenec dopustil Možnost samomora. Oba obtoženca sta bila zato oproščena v&ke krivde in kazni glede obtožbe za zločinstvo umora moža, džfi romSi očeta :m izpuščena iz preiskovalnega zapora, o' r * V zmešnjavi je bil obstreljen. Po vinogradih postavljajo viničarji zvečer proti neljubim gostom čuvarje. Tako je bil v Božja-kovem v vinogradu na straži 261etni Anton Nemanič. Fant je začul v vinogradu' lomastenje in sum in že je mislil, dar je prišlo v vinoi grad več niezaželjenih gostov: Ker je bil sam, je alarmiral še nekaj svojih'!sosedov, ki so s puškami prihiteli na kraj. V "negotovosti in razburjenosti je bilo oddanih v noč samo za strah več strelov. Po strelih pa se je v vinogradu začul bolesten krik. Ko šo stražarji prišli na mesto, kjer se je čulo ječanje, so na svoje čudo opazili, da so v temi ranili svck jega tovariša ■ Nemaniča, ki je dobil strel v levo nogo. Ranjenca so morali prepeljati v : bolnišnico v Kandiji. * Prijeti razbojniki. Razbojniško tolpo, katere člani so morali priseči zvestobo svojemu poglavarju, šo nedavno prijeli pri Sv. Barbari v Halozah. Tolpa je imela deset članov, vodil jo je pa Franc Habuna, ki se je pred dvajsetimi leti vrnil iz Amerike in se takoj lotil organiziranj^, roparske tolpe. Največ članov je nabral 5f Hrvatskem Zagorju. Član, ki se prisege ni držal, je bil strogo kaznovan ali celo ubit. Tolpa je imela v teku svojega delovanja na vesti'kakih 55 velikih vlomov in tatvin. ^ , * Roparski napad na duhovnika. Neki duhovnik je hotel obiskati- župnika pri Sv. Katarini nad Medvodami. Na samotni poti v gozdu sta ga pa pričakala dva moška, stara 20—30 let. Planila sta nanj in ga podrla na tla ter mu hladnokrvno iz žepov pobrala srebrno uro z verižico, denarnico s 85 din in listnico. Ta je bila sicer debelejša, navidez napolnjena z bankovci, ni pa bilo v njej ni-kakega denarja. Odvzela sta mu tudi — zavojček bonbonov. Sicer sta se pa »obzirno« obnašala: nista ga udarila; vrnila sta mu vse legitimacije, pisma in druge papirje; tudi denarnico z enim dinarjem drobiža sta mu dala. nazaj; vse drugo sta mu pustila, le za denar jima je bilo in za srebrnino. Tudi brevir sta preiskala; ko v njem nista našla bankovcev, sta ga vrnila z vsemi podobicami vred. Zbežala sta v smeri proti Toškemu čelu. * V enem mcsecu sta pognala 9.900 din. V mesecu juliju se je Franc z Dobrne seznanil v Celju z neko duševno omejeno Alojzijo. Ob koncu meseca julija je bila Lojzki izplačana dota v znesku 9.900 din. France je dekletu obljubil zakon in najela sta si neko stanovanje v ZavodnL Do konca avgusta pa sta zapravila vso dekletovo doto., France se je že prej izrazil, da bo dekleta pustil, kadar ne bo več denarja. Policiia je sedaj »kavalir-ja« aretirala m ga izročila okrožnemu sodišču. T.-. * Griža v Dolnjem Prekmurju. Po vaseh dolnjelendavskega sreza še vedno razsaja griža. 'Največ obolelih je v Dolini, Petešov-cih in Dolnji vasi. Bolnišnica v Dolnji Lendavi je prenapolnjena, zato so začeli bol- > nike odpravljati' v Čakovac. » Zdravniki se trudijo, da- epidemijo čira bolj omejijo. * Pd treh letih ^e našla ukradeno "hčerkico. Kmetica Monika Halužanova iz Klenov-ca je bila pred tremi leti na božji poti pri Mariji IJistrički s štiriletno hčerko Anico. Ko je bila v cerkvi zamaknjena v molitev, je otrok izginil. Ves dan je mati iskala hčerko, vsa strta se- je, brez nje vrnila domov. Začeia je hoditi aa božja pota. Tako je tudi te ^d^i prišla v Trški vrh pri Krapini. Naenkrat se je, pred njo znašlo 71etno dekletce,. vpijoč: »Mamica, mamica, jaz sem An-čica, (tvoja hčerka, ne -daj me ciganom!« Ankica je bila po cigansko oblečena, zlomljenih rok, j^-,izkaženega lica. Po znamenju na hrbtu je' mati spoznala hčerko in jo je vsa srečna odvedla domov. Orožniki pa so prijeli čK'e Ciganki, ki sta" pred tremi leti ukradli punčko in jo pohabili, da je lažje beračila. Cigansko družino bodo prignali v Zagreb. Dekletce je podrobno povedalo, kako So jo cigani mučili, ko so jo takrat v Bi-strietvukradli in jo spravili v vrečo in se odpeljali z njo proti Zagrebu. * Sleparija se mu je posrečila. Pri-' trgovcu s kurivom Alojzu Rt^manu v Ljubljani se je oni dan zglasil > okrog 4Qletni moški,: ki' se mu je predstavil za posestnika Repov-ža iz Zg. ■ Cerovca. Porudil mu 'je v nakup večjor količino bukovih drv ter izvabil od njega 1000 din, nakar > je izginil. iTrgovec se je šele naknadno zasedel, da je nasedel zvitemu sleparju, ki je<. zlorabil Repovževo ime. i - i r •• s * Težak hlod mu je- zdrobil obe nogi. Posestnik Franc Krajnčič iz Male vasi, občina Sv. Marjeta je vozil iz gozda domov voz tramov/ Utrujen je tudi s&m sedel na težko obloženi voz, a se je naenkrat pri tem strlo kolo. Posestnik je padel pod voz, nanj pa težak tram, ki mu je zdrobil obe nogi. Prepeljali. so ga v ptujsko bolnico. * Vlak je povozil 291etnega Marija Pavlina iz Ločnika pri Gorici. Nesreča se je pripetila v torek popoldne na železniškem pre-" hodu v Barkovljah pri Trstu. Truplo nesrečnega Pavlina so prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnice, kjer so ga raztelesili. * Tekmecu odsekal glavo. V bosanski vasi Tolisi sta bila Jovo Dominkovič in Luka Vincetič zaljubljena v vaško lepotico. Dominkovič je bil prepričan, da ljubi dekle bolj Vincetiča in zato je sklenil obračunati z njim/ V torek ga je počakal s sekiro in mu odsekal glavo. * Strela je vžgala domačijo posestnika, Glaserja pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Domačini iri sosedje so takoj začeli reševati živino iz gorečega hleva. Poleg dotnačih so prihiteli na pomoč še pesniški in mariborski gasilci ter gasilci iz bližnje okolice. * Strela ga je udarila. Pri Devici Mariji v Brezju je šel med nevihto 2Sletni delavec tvornice Doctor in drug iz Maribora, Franc. Kos na verahdo po orodje, v tem hipu je pa že treščilo v beton, od tam je strela šinila proti Kosu. Vrglo ga je, da je omamljen in deloma ožgani obležal nezavesten. Reševalci so ga jadrno prepeljali v bolnišnico in. zdravniki upajo, da mu bodo kljub hudim opeklinam rešili življenje. * Mrtvec v gozdu. Znani posestnik Franc Čebela iz Rogoze je oni dan krenil s kolesom od doma. Ženi je dejal, da se pelje v Maribor. Ker ga pa ni bilo domov, ga je šla zaskrbljena žena iskat. Našla, ga je v lastnem, gozdu na tleh ležečega, mrtvega. Izvršil je samomor s tem, da je izpil večjo količino lizola, potem ko je svoja očala še obesil na bližnje drevo. Točni vzroki samomora niso znani, zdi se pa, da ga je zelo potrla bolezen in pa neprijetne posledice neke menice. * Z motorjem v smrt. Mehanik in trgovec Franc Sirec se je peljal z motorjem v Jur-šince. Ko je popravljeni motor oddal lastniku, se je hotel vrniti domov. Da pa bi mu ne bilo treba pešačiti, se mu je ponudil lastnik motorja, da ga bo peljal v Ptuj. Ko sta privozila do ovinka pri Gaberniku, je kokoš preletela cesto; voznik se je hotel izogniti, pri tem pa je motor v polnem diru zadel v kup gramoza, pri čemer sta oba vozača zletela po tleh. Dočim se lastniku motorja kakor tudi motorju ni nič zgodilo, je mehanik Sirec obležal v nezavesti. Zdravnik ga je takoj spremil v ptujsko bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel. * Strahovita železniška nesreča. Pri Ovčarski Banji se je primerila v sredo velika železniška nesreča" Treščila sta brzovlak iz Beograda in mešattec, ki je privozil iz Sarajeva. Ob silnem udarcu so se popolnoma razbili lokomotiva in trije vagoni mešanega vlaka. Brzovlak pa je bil le malo poškodovan. Nesreča se je pripetila, kakor vse kaže, po krivdi strojevodje brzega vlaka, ki bi se moral na postaji Ovčarska Banja, kjer se običajno sreča z mešancem iz Sarajeva, Ustaviti, a je vozil dalje. Vlakovodja je na i vso srečo opazil po signalu, da je bila progA , zaprta in je ustavil vlak na drugem koncu postaje. V tistem hipu pa je že priv%il iz nasprotne smeri mešani vlak in se zaletel v brzovlak.1* Trčenje je bilo strašno.1 Več va-. gonov je bilo razdejanih in izpod ruševin je bilo slišati bbuprie vzkrike ranjencev. Med potniki 'sta bila tudi neki slovenski zdravnik in neki sanitetni polkovnik, ki sta ranjencem takoj priskočila na pomoč. Iz Čačka je pozneje privozil pošelbni vlak, ki je ranjence odpeljal v čačko bolriišnico. Pri nesreči se je ubilo 6 potnikov, 16 ljudi je bilo nevarno, 20 pa lažje poškodovanih. * Kaznovano praznoverje. V Rakičanu pri Murski Soboti se je oglasil; pri nekem po-setniku, cigan Ivan Bogdan in tako zgovorno pripovedoval o svojih velikih čarovniških sposobnostih, da je popolnoma premotil dobrodušnega gospodarja. Cigan je nagovoril posestnika, naj mu da nekaj denarja, da ga bo v loncu pomnožil. Ta mu je ponudil par kovačev, toda cigan je mejiil, da za tako majhno vsoto ni vredno uganjati coprnije, ker pač ne bo uspela. Za uspešen posel mora, biti večja vsota, da bo pricopranega denarja vec. Ciganu so se zasvetile; oči, ko mu. je' posestnik izročil 3600 din. Jurje, stotakč in drobiž je pomešal v lonec in pričel svoj ča-rovniški zagovor. Stekel je na polje, izgovarjal čarobne besede, se priklanjal in se vedno bolj pomikal proti gozdu ter končno izginil. Ženi in sinu je dal po 100 din, nato pa je šel v Ljutomer, kjer si je najel avto in se odpeljal na veselo potovanje. Najprej se je ustavil v Središču ob Dravi, kjer se je pošteno okrepčal in zatrjeval, da mu je denar prinesla coprniia. Koliko postaj je že napravil na svoji prijetni avtomobilski vožnji, še niso ugotovili, samo toliko vedo, da je v bližini Varaždina izpinila za njim in za začaranim denarjem vsaka sled. Cigan bo gotovo prišel v roke oblasti, denarja pa Ogoljufani posestnik ne bo več videl. * Otrok pod kopiti. 41etna Horvat Rozika iz Gornje Jablane pri Cirkovcih je šla z očetom na polje. Medtem ko je oče oprav-' Ijal svoje delo, se je dekletce igralo pri konjih. Živali so pretegnile voz in šle preko Otroka. Revico se pripeljali v bolfiišnico s težkimi poškodbami na glavi in nogah. * Velik" požar na Dravskem polju. V Zla- t.oličju pri Št. Janžu na Dravskem polju je nastal ogenj, ki je uničil štiri gospodarska poslopja. Najbolj je prizadet posestnik Štefan Čelan, ki mu je zgorelo mnogo , krme in tudi domačija. Zdi se, da je bil ogenj podtaknjen. , . v * Drzen vlom. V Topolšici je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Mihe Skru-beja. Vlomilci so odnesli za 8.000 din raznega blaga, razno obleko, čevlje, perilo in. zlarknino. Orožniki soi izsledili vlomilca v. osebi 271etnega pleskarskega pomočnika. Štefana Verleta. Našli so ga v celjskih za--porih, kjer presedeva petmesečno kazen zaradi drugih tatvin. Ugotovili so, da je dan pred nastopom svoje kazni vlomil pri Skru-beju in nato izginil. Mislil je pač, da za zapahi njegov nov greh ne bo prišel na dan. * Dva slovenska splavarja je rešil. Preteklo nedeljo popoldne sta bila rešena "iz Save pri Zagrebu dva slovenska splavarja. Padla sta bita v vodo in plavala sta za splavom, ki ga je nosila voda naprej. Pri Go-spodaričevem kopališču . ju je opazil čiTti društva savskih čuvajev Branko Bujinac, ki se je baš pripravljal v cerkev, da bi se poročil. Hitro je skočil v čoln in rešil splavarja, pgtem' pa je odšel v cerkev k poroki. * Otrok v plamenih. 41etna hči posestnika Terežlja Rihar iz Polhovega' gradca se je slikala doma v kuhinji okrog Ognjišča. Ogenj iz peči pa je otroku vžgal obleko in je bila mala Terezija mahoma vsa v plamenih. K sreči so priskočili takoj domači, ki so strgali gorečo obleko z nje, vendar je dobil otrok po vsem životu hude opekline. * Požar. Posestniku Janezu Frasu iz Gra-jenščaka je zgorela hiša. Ko je žena kuhala večerjo, je na ogenj naložila suho vejevje. Iskre so letele skozi dimnik in zažgale pre-sušeno slamnato streho. Zgorelo je seveda vse do tal. Škoda je znatna. * Vlak zažgal hlev. Pogorelo je gospodarsko poslopje pri Kuratu v Zitari vesi na Koroškem. Škode je okrog'o 3000 mark, ogenj je povzročila najbrže iskra iz mimo-, vozečega oodjunškega vlaka. Po Hirschevi — J. M.: c »Le mirno, draga Vida,« jo je miril njen mož in važno menil,- »na delo moramo co načrtu. Pokličite še šfcferja in vrtnarja, Gašper,«'je naročil strežniku. »Oprostite, milostljivi gospod, oba že celo uro iščeta gospodično,« je dejala kuharica pri vratih. »Br^z mojega naročila jo iščeta?« se je razburil ravnatelj. »Kdo jima je to naročil?« »Jaz, jaz,« je odgovorila kuharica Dora. »Ko mi je Roza,<< pri tem je pokazala sobarico, »okoli pol devetih povedala, da je treba z večerjo še čakati, ker je gospodična Vera nekje ostala Potem sefri zmerom in zmerom gledala, kdaj se gospodična vrne. Ko je ura bila devet, od strahu nisem mogla več zdržati. Poklicala sem šoferja in vrtnarja in jima rekla, naj poiščeta gospodično Vero.« »To je neodpustljiva samovoljnost;« je začel besedovati gospodar, ne da bi ga bili prisotni mogli razumeti, zakaj se je praV za prav hudoval. Toda njegova žena mu je segla v besedo. Vsa plašnost, ki jo je navadno čutila pred možem, jo je minila zdaj, ko jo je z vso silo obvladoval strah, da se ni sestri zgodila nesreča. »Je že prav,« je menila, »prav ste ravnali. S tem ste pokazali, da ste zvesta uslužbenka.« »Zaradi vaše zvestobe naj vam bo odpu- ščena vaša samovoljnost,«-' je zdaj nenadno obrnil besede gospodar. . »Ali morda veste, kam sta šla?« »Šofer se je napotil skozi gozd proti Bre-zovju, a vrtnar proti graščinskemu jezercu,« je menila sobarica Roza. »Tudi na železniški postaji sta menda poizvedovala, ali ni kdo videl gospodične.« »Torej pojdiva midva, Gašper, proti Olcle-šnici in Stari vasi,« je dejal ravnatelj strežniku.,; 1 \ »Jaz pojdem s teboj!« je rekla njegova žena in se ga oprijela. »Ne, ti moraš ostati cj^ma,« je nežno odgovoril mož in jo nalahno odrinil. »Ne moreš nam pomagati in bi nam bila samo v oviro.« ! s »Sama ne bom ostala doma. Tako me je strah, da bom umrla. O, Vera, Vera, kje si? Ali ti je morilčeva roka vzela življenje? Ali si sama-...« »Molči! Ne govori takih nesmiselnih besed?« jo je okaral njen mož, toda Vida se ni dala potolažiti. Le po zagotovitvi kuharice, sobarice in guvernante, ki je tudi prišla med tem v sobo, da je ne bodo pustile niti trenutek same, je gospodinja Vida pristala na to, da ostane doma. Toda vztrajala je na tem, da pojde na balkon. Trdila je, da se ji zdi, kakor da se bo zdaj arušil v sobi nanjo strop. Zato da mora biti na prostem in prisluškovati, kdaj se bo edkod zaslišal kakšen glas, ki bi ji naznanil, da so pogrešanko našli. Bila je lepa, tiha noč v juliju, ena izmed tjstih noči, ko se ti zdi, da jo prepleta še rahel solnčni svit,, takp da se zvezde le motno blešče, a vendar zemlje ne obdaja popolna tema. Svež vonj po zemlji, katerega je povzročala rosa, ki je padla na njive in trav-* rake, preprečene podnevi od solnca, se je vzdigoval do balkona, na katerem so bile služabnice zavile stokajočo gospodinjo v odeje v udobnem naslanjaču. Spočetka se je zelo upirala temu in je vztrajala na tem, da bo na vrtnem stolu sede čakala vesti o sestri Stopala je po balkonu sem in tja, dokler se ni vsa utrujena vrgla na naslanjač. Kakor otrok je v naslanjaču plakala, dokler ni zaspala. Med spanjem se je zdaj pa zdaj za trenutek" zbudila in vprašala po sestri. Vse tri služabnice so sedele skupaj in še-petaje izmenjavale misli o tem, zakaj se gospodična Vera ni vrnila. Ko pa se je začelo na vzhodu svitati in je zapihal hladnejši veter, je vzela krepka kuharica spečo gospodinjo, ki jo je bila že kot otroka pestovala, kakor majhno deklico v naročje in jo nesla v sobo na posteljo ... ! * i« Čeprav je bila ura že deset proč, ko se je ravnatelj Košutnik s svojima spremljevalcema odpravil na iskanje Vere, je bilo-zunaj še prav živahno. Letoviščarji, bivajoči po sosednih vaseh, so se sprehajali po vročem dnevu v prijetnem večernem hladu. Mnogi izmed teh in pa nekateri kmetje so se jim pridružili, da bi pomagali iskati gospodično, * Pojasnjena tatvina. Uslužbenki mariborske bolnišnice Kristini Peričičevi je izginilo nedavno iz zaklenjenega kovčega v spalnici 6000 dinarjev gotovine s svileno ruto. Oblastva so zdaj izsledila tatico, neko 431etno Marijo Kranjčevo iz Vojnika. Kranjčevo, ki je bila zadnji čas v celjski bolnišnici, je izdala ukradena svilena ruta. Priznala je, da je vlomila v kovčeg oškodovan-ke in še istega dne odšla iz mariborske bolnišnice. Odšla je v celjsko bolnišnico, prej pa si je kupila za ukradeni denar razne potrebščine in uro. Pri Kranjčevi so našli še samo 362 din. * Vlom v planinsko kočo. Orožniki so aretirali očeta in sina Miloša Šmidhoferja, ki sta vlomila v planinsko kočo pri Sv. Primožu na Veliki Kopi na Pohorju. Odnesla sta jestvine, posteljnino in druge predmete v skupni vrednosti okoli 4000 dinarjev. Vlom sta priznala in se zagovarjata, češ da sta vlomila zaradi tega, ker sta stradala. Izročili so ju v zaoore mariborskega sodišča. * Z mišnico se je zastrupil v Trsteniku pri Sv. Benediktu v Slov. goricah kmetski sin Anton Breznik. Po 18. urah groznih bolečin je izdihnil. Vzroki samomora niso točno ugotovljeni. * Zaradi prikrivanja in prodaje ukradene svile so bili obsojeni pred mariborskim okrožnim sodiščem: 361etni delavec Franc Podjavoršek na tri mesece zapora in 180 din globe, 381etni mesarski pomočnik Ivan Majcen na tri mesece strogega zapora in 180 din globe, 341etni Ferdo Likavec na mesec dni strogega zapora, prav tako Anton Benek. Vsi obsojenci, ki so iz Maribora, so bili namreč obtoženi, da so prikrivali in prodajali svilo, ki je bila ukradena iz tekstilne tvornice Thoma na Pobrežju. Letos od maja do junija je tam zmanjkalo svile za 12.000 dinarjev. Pravega storilca, ki je svilo kradel iz tvornice, še danes nimajo, saj ni nihče od obsojencev mogel priti do svile v tvornici. Tatvinam so prišli na sled popolnoma slučajno, ko je neka uradnica tvornice opazila pri svoji sestri, ki je šivilja, da izdeluje ^vileno obleko iz surove svile, katero prodaja Thomova tekstilna tvornica. * Smrt med ameriškimi rojaki. V kraju Ely v Minnesoti si je prerezal vrat 701etni Jože Stare. V Elyju je živel 36 let. Zapušča tri omožene hčere in dva sinova. V Pough-keepsieu je vlak povozil Janeza Sedmaka. Pokojni je bil star 25 let in rojen v Ameriki. Njegov oče je doma iz Koritnic pri Knežaku ki je na tako čuden način izginila. Dogovorili so se med seboj glede klicev, po katerih se bodo pri iskanju spoznavali. Prav tako so se domenili, kje se bodo nazadnje sestali. Nato so se razkropili na razne strani. Celo noč so se svetlikale med drevjem v gozdu, na cesti, na polju in na travnikih luči svetilk, ki so jih imeli iskalci s seboj. Počasi je minevala noč. Nastopil je jutrni svit, luči so ugasnile, klici so se nehali oglašati. Bledi, zaspani in potrti so prihajali iskalci drug za drugim na dogovorjeni prostor. Nobeden izmed njih ni našel niti sledi za nesrečno mladenko. Ravnatelj Košutnik se ni vrnil domov. Naročil je svojim ljudem, naj obveste gospo Vido, da je bilo vse iskanje zaman in da pojde zdaj skrivnostno zadevo javit oblast-vom. 2. Zagonetka, kam je mogla izginiti Vera, se je mnogo obravnavala v sosednih vaseh, zlasti med letoviščarji iz Ljubljane, med katerimi je bila Vera znana kot bogatinka, saj je običajno bivala v Ljubljani, kjer je tudi obiskovala visoko šolo. Dasi je sicer le vsako poletje bivala na gradiču, so jo okoliški kmetje dobro poznali in jo zaradi njene prijaznosti imeli radi, zlasti še, ker je bila kljub bogastvu preprosta in prijazna. Pokojni oče Vide in Vere, Melhijor Ogo-relec, lastnik gradiča Gozdnika s posestvom in vrste hiš v Ljubljani ter solastnik velikega ljubljanskega podjetja, je bil v mladih letih preprost delavec v Ameriki, kjer se je g pridnostjo in sposobnostjo dokopal do na Notranjskem. V Lemontu je umrl M. Go-lavšek, star 77 let, doma iz župnije Griže pri Celju. V Chicagu sta umrla Franc Bedenčič, star 22 let, rojen v Ameriki in Antonija Koš-nik, rojena Jarc, doma iz vasi Sv. Duh pri Ščavnici. * Ženska pod vozom. Pri vožnji lesa se je ponesrečila' 551etna Ana Wedenik iz Svetne vesi. Voz jo je priprl ob hišno steno, pri čemer je zadobila hude notranje poškodbe. * Iz vlaka so ga vrgli. Preteklo soboto zvečer so imeli delavci, zaposleni v Mariboru pri raznih tvrdkah, plačilni dan in so se ga nekateri pošteno napili. Taki so stopili v vlak. JtVseh skupaj je bilo okrog 30, med njimi večina iz Hrvaškega. Vstopil je precej vinjen tudi zidarski delavec Hrnčič Franjo, doma iz Babinjcev blizu Križevljan cestice. Ko je vlak odpeljal, se je med njimi začel prepir in pozneje tudi pretep. Na progi med postajami Rače—Pragersko pa so nekateri delavci prijeli zidarskega delavca Hrnčiča in ga vrgli skozi okno iz drvečega vlaka. Padec je bil za delavca usoden in nesrečnež je takoj obležal mrtev. V vlaku službujoči orožniški sprevodnik je s pomočjo na postaji v Ptuju službujočega orožnika aretiral delavce Roškarja Franca, Juršinca Stepana, Mihina Franca in Bamfiča Franca, ki so vsi doma iz občine Vinice na Hrvaškem. Izročeni bodo sodišču v Mariboru. Aretiranci vsi zanikajo krivdo in trdijo, da je bil delavec Hrnčič do nezavesti pijan ter je sam skočil, oziroma padel skozi okno iz drvečega vlaka. * Smrtna nesreča. S strto lobanjo je obležal pod kolesi voza hlapec Jože Hrastnik, zaposlen na banovinskem posestvu v Svečini pri Gornji Kungoti. Pokojni je bil vesten, pošten in marljiv uslužbenec svečinskega banovinskega posestva. * Neprevidnost povzročila požar, ki je uničil gospodarsko poslopje, svinjak s shrambo za seno, last posestnika Kramžarja Ivana na Dobravi pri Radečah. Gospodinja je zvečer zakurila pod kotel, v katerem se je kuhala hrana za prašiče, nakar je legla k počitku. Ponoči pa so se menda vnele saje in se je ogenj razširil po podstrešju, kjer je bilo listje. Od tu so padale iskre k shrambi za seno, ki je bila le nekaj korakov oddaljena od svinjaka. Shramba je imela med deskami špranje, skozi katere so švigale iskre ter vžgale seno. Ker je bilo suho, je bilo hipoma vse v plamenu. K sreči so domači in tudi sosedi takoj opazili požar ter znatnega premoženja. Bilo je to v tistih časih, ko je Amerika še veljala za obljubljeno deželo. T3m se je tudi poročil s svojo rojakinjo, ki je prišla za njim v zlato deželo. Gospa Ogorelčeva, ki je začela po rojstvu druge hčerke, Vere, bolehati, je potrebovala po zdravniških izjavah miru in zdravega gozdnega zraka. Zaradi tega je Ogorelec v Ameriki vse prodal in se z vso družino vrnil v svojo domovino Dolenjsko. Tu je izvedel, da je gradič Gozdnik z vsem posestvom naprodaj. Šel je in ga kupil. Dasi sicer mnogo zaposljen v Ljubljani, kjer je kupil več hiš in vtaknil znatno vsoto v podjetje, je vendarle zaradi ženinega slabega zdravja mnogo bival v gradiču Gozdniku in kmetoval, kar ga je kot kmetskega sina zelo veselilo. Pozneje, ko se je ženi zdravje spet utrdilo, so Ogorelčevi bivali v Ljubljani, a so ob počitnicah, kadar so se šole končale, vsako leto prihajali na Gozdnik. Bilo je med vojrio, ko se je rezervni nad-poročnik Alfonz Košutnik seznanil z Ogo-relcem in njegovo hčerjo Vido. Mladi oficir z lepimi manirami se je kaj hitro prikupil Ogorelcu, še prej kakor Vidi, katere srce se ni rado hitro vnelo. Košutnik se je potem držal Ogorelčevih, dokler si ni priboril Vidine naklonjenosti. Bil je nasproti njej izredno pozoren, kar je razvajenki zelo pri-jalo. Ob koncu vojne je prosil za njeno roko in poroka je kmalu sledila. Po poroki so sicer prišle na dan te in one reči. Tako na primer, da je bil Alfonz Košutnik neugnan veseljak, ki je pognal znatno imetje, podedovano po očetu, uglednem vladnem svetniku. Ogorelca je to nekoliko poparilo, vendar se je potolažil, ko mu je pričeli takoj gasiti. Bilo pa je seve že prepozno. Rešili so samo prašiče in zaradi pomanjkanja vode so porušili poslopje, sicer bi bil ogenj uničil tudi sosedno domačijo. Škoda je krita z zavarovalnino. * Izgubljen denar. V Dobrni, kjer je bila v zdravilišču, je izgubila belgijska državljanka Elizabeta Calewart iz Bruslja med izprehodom listnico, v kateri je imela bankovec za 1000 belgijskih mark in nakaznico neke francoske banke, glasečo se na večjo vsoto denarja. O najditelju zaenkart ni sledu * Morilka mladih življenj. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila oni dan tajna razprava proti štirim obdolžencem, ki so prišli na zatožno klopo zaradi odprave plodu. Sodba je bila izrečena javno. 491etna zasebnica Ivana Zmazek, ki je priznala, da jo že devetim ženskam pomagala pri odpravi plodu, je bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora nepogojno. Njeni dve žrtvi, sestri Terezija in Marija Kodrič iz Nove vasi, ter delavec Anton Pirnaf, ki je nagovarjal svojo prijateljico, da si je dala plod odpraviti, pa so bili obsojeni vsak na 2 meseca zapora pogojno na 2 leti. * Smrt pod motornim vlakom. Preteklo soboto je motorni vlak blizu postaje Banova Jaruga povozil 401etno Marico Bručinac. Nesrečo je zakrivila sama, ker je hodila po železniški progi. .Vlakovodja motornega vlaka jo je prekasno opazil. Motorni vlak vozi s hitrostjo 120 km na uro in tako se mu seveda ni mogla izogniti. Vlak jo je prerezal na dvoje. Pri Slakovcu na progi Beograd—Zagreb je pa motorni vlak do smrti povozil kmeta Mato Šokčeviča. Nesrečna smrt otroka. V Podgorju je utonil v potoku Suhodolnici 21etni Franček Kotnik. Njegova mati ga je vzela s seboj na travnik, kjer je sušila otavo. Naenkrat je pogrešila otroka. V zli slutnji je pohitela k Suhodolnici ter je našla kakih 30 m naprej od mesta, kjer se je otrok igral, njegovo telo v potoku. Voda ga je zanesla h grabljam Greinove žage Mati je otroka hitro potegnila iz vode ter ga zaman skušala obuditi v življenje * Kolesar v starko. Na banovinski cesti pri Selnici ob Muri je 161etni Srečko Lorber za-vozil s kolesom v 681etno preužitkarico Terezijo Ferkovo, ki je obležala s težkimi poškodbami po vsem telesu in pretresenimi možgani. Lorberja je pri tem vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal negiben s hudimi poškodbami na glavi in obeh rokah. zet obljubil, da se bo lotil dela in da ne bo več zapravljal. Poverjeno mu je bilo mesto ravnatelja v podjetju, katerega solastnik je bil tast Ogorelec. Gospa Ogorelčeva ni bila prav nič zadovoljna z zetom. Mladi" mož ji ni ugajal, čeprav je bil nasproti njej silno ustrežljiv in si je prizadeval priboriti si njeno naklonjenost. Gradič Gozdnik je videl takrat marsikatero solzo, ki jo je v skritem kotičku po-točila mati v strahu za usodo svoje hčerke. Osebica pa, ki ni svojega odpora proti svaku Košutniku prav nič prikrivala, je bila takrat desetletna Vera. Duševno in telesno dobro razviti otrok je zelo ljubil svojo starejšo sestro. Njen oče kakor tudi Košutnik sta njeno prav sovražno zadržanje pripisovala ljubosumnosti. Toda mati je gledala globlje. Vedela je, da se je v njeni mlajši hčerki, kakor je bila mlada, že razvila velika trdnost značaja. Otrok je znal opazovati ljudi in je kaj hitro, tako r^koč nagonsko, znal oceniti vsakega človeka. Čeprav je mati Verino obnašanje nasproti Košutniku često z besedami grajala, si je vendar sama pri sebi priznavala, da Verina mržnja ni brez osnove. Kadar so Vero vpraševali, kaj ji je storil Košutnik zlega, ni odgovarjala. Ves pojav nadutega in domišljavega moža in njegova sladka priliznjenost sta ji bila zoprna. Ni mu mogla prisoditi, da bi bil res ljubil njeno sestro Vido in da bi bil res tako spoštoval njene starše, kakor je to kazal na zunaj. Košutnik je čutil, kako ostra opazovalka je bila deklica, in ni se mogel ubraniti neprijetnega občutka, kadar je videl vase uprte napol plašne, napol grozeče temnosive oči * Tihotapska zgodba. Ljubljanska policija je odkrila tihotapsko početje, v katero so zapleteni trije bivši obrtniki iz ljubljanske okolice in dva poklicna tihotapca iz okolice Žirov. Tihotapca sta spravljala čez mejo pri Zireh večinoma svilo, dežnike in slično robo, za kar sta zvedela neki Z. in B., ki sta oba tihotapca poiskala in se dogovorila ž njima, da jima bosta spravila pretihotapljeno robo v denar. Nekaj blaga sta res hitro razprodala in tihotapcema denar pošteno odračunala. Kasneje sta jima tihotapca zaupala še večjo količino blaga, pri izročanju pa se je nenadoma pojavil detektiv, ki pa ni bil detektiv, marveč zaupnik in pomagač obeh sleparjev. Ta je vtihotapljeno blago zaplenil, nakar so ga vsi trije razprodali. Za tihotapstvo je zvedela policija, ki je tihotapce aretirala, tri sleparje pa prijavila sodišču. * Smrt pod vlakom. Ob progi Pragersko— Rače so videli oni dan potniki, da je ob progi čakal na vlak neki človek, in se je v hipu, ko je vlak pripeljal mimo, vrgel pod bobneče kolesje. Strojevodja, ki ga je opazil, je vlak nekaj sto metrov dalje ustavil. Prihiteli so tudi delavci, ki so bili zaposleni v bližini, ter spravil nesrečneža s tračnic. Vlak mu je odrezal roke in noge ter zadal smrtne poškodbe, tako da je v nekaj minutah izdihnil. Nesrečneža niso prepoznali. * Bič jih je izdal. Posestniku Josipu Gsel-manu iz Počehove so odpeljali s travnika za tri voze otave. Na travniku so našli bič, ki je orožnike spravil na pravo sled. 411etni Anton, 481etni Viljem, 211etni Josip in 21-letni Adolf so priznali, da so odpeljali otavo in jo prodali nekemu posestniku na Dravskem polju. V teku preiskave se je pokazalo, da imata Anton in Viljem tudi druge grehe na vesti, predvsem tatvino pri gostilničarju Kolariču v Počehovi. * Vlomilski plen v gozdu. Neznani vlomilci so nedavne noči vdrli v hišo posestnika Ivana Babnika v Dravi j ah in odnesli precej plena, zlasti obleke, perila in jestvin. V Dravljah in po okolici so tatvine zelo pogoste, predvsem zaradi varnega zavetja, ki ga tatovom nudijo pred zasledovalci bližnji gozdovi. Ko je policija začela poizvedbe, je dognala, da se v gozdu nad Pržanom, vasico pri Dravljah, radi skrivajo sumljivi postopači. Dva detektiva sta odšla v gozd in našla votlino, v .kateri sta naletela na celo zalogo nakradenega blaga. Ko se je znočilo, sta pripravila zasedo in kmalu je proti votlini v resnici prišel neznan človek in začel lepega, nekoliko bledega obrazka. Njenim očem ni ušlo, da je bil Košutnik nasproti služinčadi nadut in trd ter da je vihal nos zaradi preprostega načina življenja pri Ogo-relčevih. Najhuje pa je občutila Vera Košutnikovo sitnarjenje zaradi njenega občevanja s kmečkimi otroki, kadar so Ogorelčevi bivali na Gozdniku. Zlasti je peklo Košutnika Verino otroško prijateljstvo z Jugovimi, ki so imeli v Oklešnici lepo kmetijo. Jugovi dvojčki sta bili z Vero enake starosti, a njun brat Mirko je štel kakšnih šest let več in je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. S temi otroki se je Vera rada igrala. Nikdar ji ni prišlo niti na misel, da je nekaj več kakor Jugovi otroci. Njen oče, sam kmečki sin, je bil celo vesel, da je Vera tako preprosta. Enako je njena mati pospeševala stike z Jugovimi. Zdaj pa se je naduti Košutnik naenkrat začel zgražati nad tem otroškim prijateljstvom in je začel izražati pomsileke, ali Vera morda le že ni prevelika, da bi se s šestnajstletnim Mirkom sama klatila po gozdu, in se z njim vozila v čolnu po graščinskem jezeru. Vsa ta namigavanja pri Ogorelcu niso nič zalegla. Košutnikovi napadi so se zaradi tega ponavljali in sovražno razmerje med njim in njegovo mlado svakinjo se je ostrilo, zlasti ker je Vera vzdrževala prijateljsko razmerje z Jugovimi otroki tudi v Ljubljani, kjer sta dvojčki Slavka in Ela obiskovali meščansko šolo, Mirko pa je bil gimnazijec. Tudi Vera je hodila v isto gimnazijo. Bojazen gospe Ogorelčeve se je izkazala na videz za neupravičeno: Vidin zakon je bil srečen. Alfonz je bil pozoren mož in Vi- blago spravljati na kup. Ko sta ga prijela in odvedla na policijo, so spoznali v njem 321etnega Ludvika Kolmana iz Lesc, ki je znan vlomilec in tat. Kolman je zadnje čase opravil celo vrsto vlomov po Kosezah, Podutiku in Glincah. Večkrat je prenočeval na skednju posestnika Zaletla na Pržanu, kjer je policija prav tako našla kovčeg, natrpano poln nakradene obleke. Zdaj policija ište še njegove pajdaše. * Smrtna nesreča pri delu. V rafineriji vegetalnih olj »Gaslini« pri Sv. Andreju v Trstu se je te dni pripetila huda nesreča. Zidar Ivan Brenčič, star 36 let in doma v Ščedni, je bil zaposlen pri obnovi nekega visokega zidu. Nenadno je v trenutku slabosti padel z visokega odra na kamnita tla in si ob njih razbil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je podlegel poškodbam. * Sreča vas išče. Kdor kupuje srečke državne razredne loterije ter si pri tem želi uspeh, naj jih kupi v podružnici Jutra v Ptuju. * Zasledovani zaradi vlomov in tatvin. Orožniki na Dolenjskem zasledujejo nekega Miho Kostrevca in njegovega tovariša Franceta Samso, ki sta nedavno vlomila v bolnico v Kandiji ter ukradla bolnikom za okrog 1000 din obleke. Kasneje sta vdrla v gostilno Stritar v okolici Novega mesta in odnesla nekaj gotovine, več obleke, igralne karte, rjavo aktovko in nekaj drugih malenkosti. Naslednjo noč sta se splazila v Kušljanovo gostilno ter odnesla zalogo cigaret, nekaj starega srebrnega denarja ter več drugih predmetov. Čeljusti mu je zdrobilo. 281etni gonjač živine Dominik Znofl iz Sv. Jakoba v Slov. goricah se je peljal na kolesu skozi Košake ter se je naenkrat znaše lpod osebnim avtom in konjskim vozom, ki sta se srečala. Znofl se ni 'mogel nikamor izogniti, pa ga je udarec avtomobila vrgel pod voz. Pri padcu si je zdrobil spodnjo in gornjo čeljust ter dobil hude poškodbe na glavi. * Premetena tatvina. Nepoznan tat je nedavno jutro izvršil v Mariboru naravnost v rekordnem času drzno tatvino in premeteno goljufijo. Ob 8 je bilo ukradeno v Frančiškanski ulici skoraj novo kolo znamke »Velo«, last delavca Janka Markoviča iz Studencev. Pustil je kolo za hip zunaj neke hiše prislonjeno, ko pa je prišel čez nekaj minut nazaj na cesto, je že kolo izginilo. Ob % 9 pa se je pripeljal tat na ukradenem kolesu k čevljarskemu mojstru Štefanu Gašpa- da ni nikdar potožila, da ji to ali ono na možu ni všeč. Prav tako je bil Ogorelec zadovoljen z zetom, tako zadovoljen, da mu je v podjetju zaupal čedalje več poslov in da je" Košutnik res čedalje bolj opravičeno nosil naslov ravnatelja. Toda ljudje so začeli govoriti, da je Košutnik zapravljivec in da je moral tast Ogorelec nazadnje zanj plačati večje dolgove. Da je bilo nekaj na teh govoricah res, se je izkazalo ob smrti Ogorelca, kajti previdni mož v svojem testamentu ni izročil Vidinega premoženja v roke svojemu zetu in je poskrbel tudi za to, da zet ni imel mnogo opravka z denarnim vodstvom podjetja. Ogorelčeva je po smrti moža čedalje bolj bolehala. Živela je stalno na Gozdniku, kamor je prihajala Vera ob vsakih počitnicah in tudi ob praznikih in nedeljah, ko ni bilo šole. Življenje stare ženice je bilo mirno in skromno. Pa tudi Košutnikovi so kljub moževemu hlepenju po odličnosti živeli bolj v zatišju. Vida, ki je rodila možu še drugo hčerko, je bila vsa srečna, da je mož ni mučil s preštevilnimi gosti. Postajala je čedalje komodnejša, da je Alfonz uporabljal svoj obilni čas po svoje. Še vesela je bila, da je mnogo potoval. Dasi je pokojni Ogorelec skušal s svojimi določili v testamentu zmanjšati Ogorelčev vpliv na premoženjske razmere, je vendar Vida vse odobrila, kar je storil mož, in se ni mnogo brigala za to, kaj mož počne z denarjem. Če so ji drugi ljudje kaj rekli, je v svoji težnji za tem, da bi njenega ravnotežja ne motila prav nobena briga, navadno menila, da na domneve nič ne da. riču v Orožnovi ulici. Začel se je pogajati za par najlepših gojzaric, vrednih 285 din* Dejal je, da se nahaja njegov brat v bolnišnici, ki jo danes zapusti, pa nima čevljev« Obljubil je čevljarju, da bo prinesel kupnin® čez pol ure, ali pa bo vrnil čevlje, če ne bodo bratu pristojali. V zastavo pa pusti tal čas čevljarju svoje novo kolo. Mojster Ga-šparič je bil s takšno kupčijo zadovoljen,-saj je videl, da je kolo vredno nad 1000 diij ter je bil prepričan, da ga kupec čevljev ne bo opeharil. Čakal pa je zastonj na povratek* kupca in kolo je bilo ves dan pri njem v. delavnici, dokler ni obvestil o vsem policij e^ kjer so mu povedali, da je imel posla s tatom, ki je zastavil pri čevljarju komaj ukradeno kolo, da je dobil par novih čevljev. * 2000 slovenskih in hrvaških delavcev v, Abesiniji. Iz italijanskih uradnih podatkov je razvidno, da se je do konca junija letošnjega leta izselilo iz Julijske krajine in Za-dra v Abesinijo 4305 delavcev. V istem časij pa se je zopet vrnilo v svojo domovino 3389' delavcev. V teh številkah pa niso všteti oni vojaki, ki so po končani vojaški službi ostali v Abesiniji kot delavci in se niso vrnili domov. To število seveda ne obsega samo Slovencev, ampak so zapopadeni v njem tudi Italijani, ki žive v Julijski krajini, poleg tega se to število iz meseca v mesec spreminja tako, da lahko smatramo, da v Abesiniji nikoli ni bilo nad 2000 slovenshih in hrvatskih delavcev. ŠOLSKI SLUGA V POLITIKI Dva Čeha na sudetsko-nemškem »ozemlju« se pogovarjata. Prvi: »Joj, to bo škandal, če se to razve!« Drugi: »Kaj pa?« Prvi: »Pomisli, na neki nemški manjšinski šoli imajo — češkega šolskega slugo!« Drugi: »No — in kaj potem?« Prvi: »Pomisli vendar na politične posledice! Vsi nemški listi bodo pisali, da Čehi Nemcem zapirajo šole — in imeli bodo prav.« NISO NA VSE PRIPRAVLJENI Neža: »Slišim, da je vaš stric bolan in da ste že pripravljeni na vse.« Meta? »Zal ne. Podedujemo samo polovico.« MORDA BO PA POMAGALO Mica: »Pomisli, oprala sem Mihcu hlače, zdaj so mu pa premajhne. Kaj naj storim?« Neža: »Operi še Mihca.« Ko je Vera dosegla osemnajst let, ji je mati nenadno preminila. Smrt matere, ki jo je zelo ljubila in ki ji je bila vse na svetu, je zelo potrla mlado, lepo in bogato deklico. Čeprav je štela šele osemnajst let, je imela snubcev na pretek. Toda po vrsti jih je odklanjala, saj si je bilo njeno srce že izbralo izvoljenca. Vera in Mirko Jug, ki je po končani gimnaziji v Ljubljani študiral zdravilstvo v Zagrebu, sta se vsake počitnice mnogo videla. Zato se je med njima iz otroškega prijateljstva razvila velika ljubezen, ki je kljubovala vsem Košutnikovim strupenim opazkam in spletkam. Dokler je še živela mati, se Vera zaradi tega ni vznemirjala, saj so Košutnikovi le bolj poredko prihajali na Gozdnik in je bil zavoljo tega Košutnikov vpliv na mater majhen. Mati, ki je zelo cenila mladega Mirka, je odobravala hčerino izbiro, in mlada človeka sta zadnje poletje, ki ga je dobra mati preživela na Gozdniku, uživala vso srečo mlade in čiste ljubezni Gospa Ogorelčeva je prav iz dna duše rada pristala na srčno zvezo svoje ljubljenke, mnogo rajši, kakor je bila privolila pred leti v poroko svoje starejše hčere Vide s Ko-šutnikom. Zelo pa se je bala neprijetnih prizorov, ki so se ji obetali zavoljo nadutega Košutnika, kakor tudi Verinega varuha višjega svetnika Lokana, ki je imel za svojo bogato, lepo in mnogo snubljeno varovanko v mislih čisto drugačnega ženina. Ker je bil Mirko še mlad in je šele dokonča val visoko šolo, je sklenila mati tiho zaroko svoje hčerke prikrivati do njene polnoletnosti. * Žrebanje Vojne škode. Na 13. žrebanju obveznic Vojne škode; ki je bilo 1., 5. in 8. t. m. v Beogradu, so bili izžrebani naslednji dobitki (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): dobitek za 200.000 din: 8130—588; dva dobitka po 100.000 din: 6472—164; 7666—893; pet dobitkov po 50.000 din: 5278—161; 6374—806; 8279—390; 8442— 565; 8446—575; 15. dob. po 20.000 din: 5816— 421; 5834—901; 6288—438; 7288—335^ 7291— 851; 7860—763;-7896—820; 7660—362; 8037— 547; 8649—174; 8880—571; 9057—416; 9077— '388; 9107—26; 9141—518; dobitki po 5000 din 5228—593; 5242—588; 5292—131; 5329—841; '5378—81; 5386—376; 5418—879; 5547—615; 5636—80; 5669—3; 5673—897; 5803—590; 5830—626; 5877—992; 6181—549; 6343—185; 6400—915; 6962—780; 7053—947; 7089—392; "7146—253; 7152—961; 7174—935; 7237—982; "7238—109; 7330—898; 7407—201; 7434—645; 7465—788; 7487—757; 7516—376; 7589—413; '7623—135; 7862—107; 7930—825; 7990—601; 8180—52; 8472—108; 8487—276; 8540—761; 8595—218; 8742—270; 8846—789; 8855—379; 8862—220; 8875—455; 8887—870; 8981—1; 9021—144: Sreda, 28. septembra' 12.00:'Pisan drobiž (plošče).-12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Šramel »Škrjariček«. 14.00: Napovedi. 16.00: Koncert na vvurliških orglah (plošče). 18.40: Mladinska ura: Po novem zemljevidu Evrope II. (V. Bohinec). 19 00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: 10-letnica kmetijskega zadrugaristva (predava gosp. Voja Djordjevič). 19.50: 17. naravoslovja (g prof. Fr. Pengov). 20.00: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. 20.45; Saksofon in ksilofon (plošče). 21.15: Citraški dueti (Vilko' Skok, Ivan Kosi). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: 2[nani plesni orkestri (plošče). • Četrtek, 29. septembra: 12.00: Razni zbori pojo (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Dvorak! Slovanski plesi (pleišče). 18.40: Slovenščina za Slovence (Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. Srbi med ustanovitelji. prvega hrvatskega gledališča. 19.50r 10 minut zabave. 20.00: Violinski končert Karla Rupla. 20.40: Koncert radijskega orkestra. 22.00-Napovedi, poročila. 22.15: Duet klavirja in harmonija. Petek, 30. septembra: 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Pisan spored, igra radijski orkester. 18.40: Ženska, ura: Žena pri kulturnem delu (Anica Lebarjeva). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Domača obutev v Jugoslaviji. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Plošče. 20.30: Baladni večer. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 1. oktobra: 12.00: Plošče. 12.45: Poročila. 13.20: Plošče. 14.00: Napovedi. 18.00: Za delopust igra radijski orkester. 18.40: Socialno skrbstvo v Skandinaviji. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacional* na ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (Kuhar). 20.30: Prenos akademije Udruženja vojnih invalidov iz Novega mesta. 22.0,0: Napovedi, poročila. 22.15: Za dober konec igra radijski orkester. nosi na tujem VestSalsko pismo Gladbeck, v septembru Ni nam mogoče posameznim v domoVino sporočati, in smo se obnili na »Domovino«, da sporoči in obvesti naše btate v domovini o sledečem: Vsi, lei so pred, med in po vojni kot rudarji bili zaposljeni v različnih rudnikih v Porurju in bili člani bratovskih skladnic, kakor n. pr. Ruhrknappschaft itd. — Po zakonu imajo pravico do pokojnine (rente) vsi, ki so najmanj 25 let delali v rudniku ter bili v teku tega časa aktivni Člani posameznih bratovskih skladnic, in prekoračili mejo 50 let. — Vsi tisti, ki so najmanj 509/o dela nezmožni. Dela nezmožnost se mora dokazati z zdravniškim spričevalom. Zdravnike predpisuje direkcija bratovskih skladnic. Pravice do pokojnine (rente) so izgubili vsi v inozemstvu — kakor tudi v tuzemstvu, kateri niso v rudarski stroki zanosljeni, niso plačali prispevkov (aktivnih) in tudi tako zvani (Anerkennungs-gebiihr RM 0.50 mes., ali 6.00 RM letno. — Pred kakimi 4 1. so tukajšni uradni listi objavili, da se naj vsi tisti, kateri niso vzdrževali njih pravic do pokojnine (kateri niso plačali Anerkennungsgebiihr) prijavijo. Kateri niso prijavili v pravem roku, so sploh izgubili pravico do pokojnine. Tisoči naših rojakov, ki so bili po 10 in več let v različnih rudnikih v Porurju zaposleni, so plačevali ogromne prispevke v. bratovske skladnice (Knappschaft). Svetovna vojna jih je razpršila, in po vojni njim ni bilo mogoče plačevati in vzdrževati njih pravic do pokojnine, nekateri rzaadi nevednosti novih zakonov tukajšnjih skladnic, in drugi zaradi deviznih težkoč, katere so nastale po vojni med Nemčijo in Jugoslavijo. Da bi se vsem tistim pomagalo, kateri niso po svoji krivdi izgubili pravic do njih upokojnine (rens te), bi bilo nujno potrebno, da bi se naša nierodajne oblastva zavzela za primerno posredovanje z nemškimi oblastmi, da bi se do-tičnim 'pomagalo. Tukajšne delavske razmere so se pod vodstvom Hitlerjevim mnogo zboljšale. Brezposelnost je večji del ponehala. Tudi naši rojaki se pri tem ne zapostavljajo in je že večina rojakov zopet zaposlenih. Zaslu žek odgovarja draginji — in zadovoljnost je med tukajšnjimi delavci. — Precejšnje število starejših rojakov in rojakinj, kateri so po novem zakonu le kratek čas bili zavarovani, so zaradi male pokojnine zelo revni, in tudi z naše strani pomoči potrebni. Prosi se naše socialno ministrstvo, da se zmisli tudi na revne, da se dovolijo v to svrho večji krediti, da bi bilo mogoče najbolj ubogim pomagati. Prošnje za podpore revnih in onemoglih leže že pol leta in več, katere se zaradi pomanjkanja kreditov ne morejo odobriti, kar nam kralj, konzulat vedno poroča. — . Jug. narodno društvo »Domovinski zvon«, priredi na 25. 9. 1938 ob )7. uri vinsko trgatev v Stehševi dvorani, Gladbeck, Landstr. Igrala nam bo društvena godba. Prireditev bo po pravem slovenskem vzorcu, kakor lansko leto. — Vabimo tudi vse rojake iz okolice. Na 13. novembra priredi narodno društvo »Domovinski zvon« gledališko igro »Beraška princezinja« tudi v Stenševi dvorani. Igri, katera je pod vodstvom režiserja in roj. Tomaža Kambiča in tudi drugih dobro iz-vežbanih naših rojakov, bo zelo zanimiva in v kulturnem smislu poučna. Pridite gledat — tudi od daleč. BAMKA BAHUCH 11. Rue Auber. Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64 — Bruxe!les; Francija: št 1117-94, Pariš: Holandija, štev. 1458-66 Ned Dienst; Luksemburg: št. 5967r Luxem-bourg Na zahtevo pošljemo brezDlačno naše fekovne nakaznice Roparskega napadalca so prijel! Trebnje, v septembru V okolici Trebnjega na Dolenjskem se je pojavil v nedeljo mlajši postopač, ki je popi; val po gostilnah v družbi neke ženske. Nanj so kmalu postali pozorni domačini, ki so opozorili na sumljivi parček tudi orožnike, Ko je ženska nekam odšla in je bil sumljivi moški sam na cesti, je pristopil k njemu orožnik, ki ga je povabil s seboj na orožni-ško postajo, kjer so spoznali v njem že dolgo zasledovanega roparskega napadalca in vlomilca Ivana Bakšeta iz Smalčje vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Bakšeta so včeraj orožniki iz Trebnjega vklenjenega odvedli v Ljubljano, kjer so ga izročili policijski upravi. Bakše je bil med napadalci, ki so se lotili 26. julija zvečer na Šmartinski cesti v Ljubljani krošnjarja Nikole Makarja ter ga oropali. Roparja sta se polastila njegove listnice s 5700 din, ki jo je imel v notranjem žepu, nato pa sta mu vzela še dva kosa ma-nufakturnega blaga. Vsega izčrpanega Makar ja sta pustila na cesti, sama sta pa pobegnila nazaj proti mestu in zavila kasneje nekam čez polje. Sled za njima je vodila na Štajersko, kjer so ju tudi iskali več tednov. V začetku avgusta so nekje v okolici Maribora Iztaknili prvega napadalca v osebi nekega Maksa Koglerja, od katerega so zvedeli tudi ime drugega roparja, ki je bil Ivan Bakše. Ta pa se ni dal tako lahko ujeti. Za nekaj časa se je najbrž umaknil-na Hrvatsko, potem se je klatil po Dolenjskem, naposled pa ^e je spet pojavil v Ljubljani. Tu se je sorijateljil z neko žertsko, pri kateri se je skrival. Potem je zopet izginil pa Dolenjsko, kier se je vendar ujel. Ženski vestnik Za kuhinjo Češplje v salicilu. V lončc dem en liter vode, eno kilo sladkorja, eno žlico salicila in osminko litra špirita (90%>). Ko zavre sladkor, stresi toliko češpelj noter, da ni prego-sto in naj prevre. Ko češplje svojo prvotno barvo izgubijo, oziroma izpremene, so kuharic. Sedaj poberi češplje v segret kozarec in ko sladkor spet zavre, stresi noter druge češplje, tako da skuhaš vseh pet kil češpelj. Ko so vse češplje skuhane, polij preostalo tekočino po češpljah v kozarce in drugi dan zavezi in shrani. Brusnice v sladkorju. Brusnice operi (eno kilo) in jih kuhaj v pol litra dalje, da postanejo čisto goste kakor mezga Še tople napolni v kozarec, drugi dan pa zaveži s perga-mentnim papirjem. Zeleni paradižniki v kisu. Zelene in trde paradižnike operi in posuši na rešetu. Nato jih naloži v pripravljeno steklenico. Vmes deni nekaj olupljenih šalotk ali drobne čebule in nekaj zelenih paprik, na vrh daj dve pesti soli, en lavorjev list in nekaj zrn popra. Nato zalij paradižnike s prevrelim in ohlajenim kisom (kisom za ukuhavanje). Drugi dan steklenico zaveži in shrani na suhem, hladnem in temnem prostoru. Taki paradižniki so primerni zlasti pozimi namesto kislih kumaric. Lahko pa jih tudi pripraviš kot solato, če jih zrežeš in naliješ nanje malo olja. Praktični nasveti Kako osnažimo spotene barvaste obleke. Ako hočemo osnažiti pod pazduho spoteno barvasto obleko, se moramo prepričati, če blago ne gre ob barvo. Potem položimo spoteni del na bombažasto krpo in osnažimo z bencinom maščobo potu. Nato zmešamo dva dela amonijaka z mlačno vodo in dobro prepojimo s krpo ali gobo spoteni del obleke, da se lepo osnaži. Paziti pa moramo, da posebno robove, do koder je bila obleka spo-tena, temeljito osnažimo. Če pa je pot obleke pod pazduho že toliko razjedel, da so videti spoteni robovi kakor luknjičasti, se čiščenje ne izplača, ker se obleka raztrga. Ako je pa trpela barva obleke, dobiš v trgovini tako zvano mastno barvo,. s katero lahko popraviš zbledelo obleko. Da med suhe gobe ne zaidejo črvi, moramo sušiti le gobe, ki so popolnoma nečrvi-ve in trde, ker le take gobe se lepo držijo in so kuhane okusne. Spraviš pa gobe najbolje v vrečici iz tanke tkanine, katero obe« siš na suh in zračen prostor. Shranjevanje sadja. Ako hočemo spraviti zdaj jeseni jabolka in hruške za zimsko zalogo, moramo porabiti le pozne zimske vrste, ki se seveda najdelj držijo. Ko torej dobimo taka jabolka ali take hruške ali če jih imamo na lastnem vrtu, jih najprej denemo na kup v zračen in suh prostor. Pri tem moramo paziti, da se sadje ne obtolče, ker tedaj ni za daljšo hranitev. Ko je sadju tako izhlapela vlaga v teku enega do dveh tednov, ga še enkrat preberemo in le lepe in trde sadeže zložimo na deske ali remelce v suhi in hladni shrambi tako, da so peclji zgoraj. Tako ostane sadje v položaju, kakor je raslo, in se dolgo drži, ne da bi začelo gniti. Obiranje sadja. Pri obiranju sadja, zlasti hrušk in jabolk, moramo pazljivo postopati, da se nam ne obtolče, ker tako obtolčeno sadje hitro zgnije in se tudi ne proda dobro. Zato sadje vsekakor obirajmo z roko in ga ne otresajmo ali pa celo s palico klatimo. vse preskrbljeno tudi za to, da se ta del takoj izključi iz celotne utrdbe prav tako kakor na primer izključijo oni del ladje, skozi katerega je začela vanjo vdirati voda. Ča bi se to zgodilo, bi vojak v kakih 30 km oddaljenem zaledju pritisnil na gumb in pognal v tem trenutku zavzeti del utrdbe V zrak z vso posadko vred. Do 30 metrov globoko pod topovskimi gnezdi so skriti vojaki, ki upravljajo s topovi. Tu imajo svoje postelje, kuhinjo, radio, telefon in dva rezervna topova, ki jih posebni stroji spet lahko v primeru potrebe postavijo na njihovo mesto vrh obrambna črte. Vsako topovsko gnezdo nadzorujejo trije možje. V primeru vojne bodo ostali ti trija možje na svoji postojanki tri dni. Imeli pa bodo hrane za vsak primer tudi za dalj časa. V podzemski utrdbi Maginotove črte so posebni hodniki, po katerih bodo mogli vojaki z ene na drugo stran utrdbe, kjer bodo bolj nujno potrebni. Nihče tega premeščanja čet ne bo od zunaj mogel opaziti. Tudi nepričakovan sovražni napad — nemogoč V vojni dostikrat prinese temu ali onemu uspeh iznenadenje. Toda, ali je takšno presenečenje na Maginotovi črti sploh mogoče? Vojaški strokovnjaki, ki so si zamislili ta nepremagljiv obrambni zid, pravijo, da ni. Nevidne oči branijo to črto več kilometrov daleč. Ponoči gosta mreža infra-rdečih žarkov prepleta vso okolico utrdbe. Če bi se kdo približal s katerekoli strani, bi moral zadeti v to nevidno mrežo. V tem trenutku pa bi že zapeli opozorilni zvonci po vseh topovskih kopicah. Daljnogledi periskopi preže na neštetih mestih, kje se bo pojavil sovražnik. Alarmni zvonci spravijo v trenutku posadko v pripravnost. Niti ptič ne bi mogel preleteti te obmejne utrdbe, da ga ne bi opazili in da ne bi že zvonili zvonci. Kakšna je trdnjava pod zemljo Za artiljerijo so cele trdnjave, 30 do 50 m za njo, spojene s predori do prvih postojank. Povprečna širina Maginotove črte znaša okoli 50 km. To torej ni nikak ozek pas, ki bi ga sovražnik mogel kar tako zavzeti. Moč tega »zidu miru« je v njegovi širini. Posamezni deli zidu so tako pazljivo skriti v zemlji, da se niti sanjati ne more, odkod bo začel nenadoma streljati nanj kak top. Ob notranjem robu pasu so nazadnje ša ogromne trdnjave. To so kompletne podzemske vojašnice. Do njih vodijo po več kilometrov dolgi podzemski hodniki. Približno predstavo o širini teh hodnikov človek dobi, če pomisli, da so po njih speljane dvo-tirne proge, po katerih električne lokomotive vozijo municijo in druge vojaške potrebščine. Vsak del trdnjave je preskrbljen s toplo in mrzlo tekočo vodo. Zračenje je skrajno izpopolnjeno. V posebnih prostorih so ogromne zaloge hrane. Če bi bila takšna trdnjava kdaj odrezana od ostalega sveta, bi mogla še kljub temu zdržati mesece in me« sece, ker bi imela dovolj streliva, za vojaka pa dovolj hrane. Ta hrana pa je namenjena tudi za civilno prebivalstvo, ki bi se v primeru vojne zateklo v podzemske trdnjava Maginotove črte. Vzdolž vse te črte je vse polno prostorov, v katerih bi moglo najti zavetišče po 10.000 civilistov. Tudi ta zavetišča so popolnoma varna, ker do njih na' more prodreti niti najtežja granata ali bomba. Osvajalnih vojn ne bo več V primeru napada bi na mah ugasnile vsa luči, le v topovskih gnezdih bi svetile male električne svetilke. Istočasno pa bi že zače« Ii voziti posebni podzemski vlaki vedno novo strelivo. Napad bi bil brez dvoma v najkrajšem času zadušen. Takšna je v glavnih obrisih francoska; Maginotova črta. Prav takšna pa je zgrajena tudi na nemški strani te meje, nič dru« gačna tudi vzdolž sovjetske in češkoslova* ške meje. To je torej jekleni zid, ki varuje evropski mir. Jekleni zidovi varujejo Evropo Neki angleški časnik je te dni objavil zanimiv članek o tako imenovani Maginotovi Črti, ki kot silen trdnjavski ščit oklepa vso vzhodno francosko mejo ob Nemčiji. Za članek je dala povod velika napetost zadnjega časa v Evropi, ko je vse pričakovalo, kdaj do zaradi sudetskih Nemcev vzpiamtel znova svetovni vojni požar. S tem člankom so hoteli prinesti vsaj nekaj pomirjevalnega duha vsem tistim, ki bi bili v primeru nove vojne gotovo prvi napadeni, in bi se takore-koč v trenutku znašli na bojišču. Vsak, kdor bi ga bral, naj bi bil sveto prepričan, da ne obstoji nobena nevarnost pred nemškim na* padom niti na vzhodu niti na zahodu, kajti 0brambni ščit Maginotove črte tvori pas, preko katerega ne bi mogel priti živ niti en vojak. Takole je opisana ta slovita Maginotova črta: Jekleni zid tvori velikanski lok potegnjen čez sredo Evrope Od Dunkerque-a ob belgijsko-francoski meji pa do Švice zdolž francoske meje se vije ta pas. Pa ne samo na zahodu. Tudi ob vzhodni nemški meji oklepa takšna jeklena črta Rusijo od severa do Črnega morja. To je zid miru, ki naj bi preprečeval vsake osvajalske 'težnje, zid, ki brani, da bi preko njega vdrla tuja vojska na svoj osvajalni pohod. Ta zid je neviden. Toda kljub tej svoji nevidnosti je spremenil velike evropske pokrajine v prave otoke. O tem obrambnem oklepu ne .ve nihče drugi ničesar kot le oni, ki so bili zaposleni pri njegovi graditvi. Vojaški strokovnjaki pravijo, da je tako imenovana Maginotova črta najbolje zamišljena od vseh drugih obrambnih utrdb, ki jih grade z mrzlično naglico danes že skoraj ob sleherni meji. Zdi se, kakor da je to zamisel pisatelja fantastičnih romanov iz daljne bodočnosti. Toda to ni nikak privid, pač pa že prava resničnost. Vsa Maginotova črta se razteza od Dun-kerquesa do švicarske meje v daljavah 900 km Teče preko visokih gora in se zgublja ob Ženevskem jezeru. Človek komaj zapazi ta jekleni oklep, čeprav stoji na njem. Ves je pod zemljo, le male kopice, posejane na sto metrov, redko druga od druge, čepe nad pokrajino. Iz njih pa štrle strahotne cevi močnih topov, pripravljene vsak trenutek, da začno bruhati ogenj na sovražnike. Ti topovi fco tako razvrščeni, in njihove cevi tako Usmerjene, da ni nikjer mesta, preko katerega bi se mogel pretihotapiti sovražnik čez - črto. Niti en vojak ne bi ostal živ. V pri- meru vojne bi te topove polnili stroji, električna sila bi igrala vlogo strelca. Treba bi bilo le pritisniti na gumb in že bi številna topovska grla zagrmela smrtonosno pesem, le steklene oči daljnogledov bi kukale nad zemeljsko površje. Ljudje v teh trdnjavah so popolnoma varni V mirni dobi šteje posadka, ki je skrita v teh podzemskih utrdbah, 100.000 mož. Na daljavi 900 km je 14.000 glavnih topovskih gnezd. Ljudje, ki nadzorujejo delo topov, so skriti globoko pod zemljo ter popolnoma varni. Do njih ne morejo prodreti krogle, granate, bombe ali strupeni plini. Tudi če bi tri najtežje granate, kar jih je do danes izmislila moderna vojna tehnika, padle na isto mesto in v istem trenutku, ne bi mogle prebiti meter debelega in z jeklom obdanega betonskega zidu. Tudi plin ne bi mogel do posadke. Zračni pritisk je v teh podzemskih trdnjavah precej večji kot na površini. To enostavno sredstvo preprečuje, da bi plin prišel v podzemske rove. Zato vojakom ni treba plinskih mask. Nobena, še tako močna eksplozija, ne more poškodovati telefonskih zvez in električnih kablov, preko katerih elektrika prenaša poročila in silo. Vsaka žica je zavarovana s pet metrov debelim zidom. In za vsak primer je napeljana še rezervna žica. Nobene nevarnosti tudi ni, da bi krogla udarila skozi odprtino za topovsko cev in da bi ubila vojaka za topom. Takšne možnosti ni, ker tudi resničnih odprtin za topovske cevi ni. Topovi se obračajo po posebnem sistemu armiranih plošč, vojaki pa ne polnijo topov sami, pač pa jih polni« jo posebni stroji. Človek jih samo nadzoruje. S topovi upravljajo Ie artilerijski častniki, ki so daleč od topov proč, na drugem koncu utrdbe ter neprodušno zaprti. Pokrajino pred seboj gledajo z daljnogledi. Kadar častnik preceni, katero mesto je treba obsuti z granatami, pritisne na gumb ter opozori vse druge podrejene častnike na nevarno mesto. In že opravi toča granat temeljito svoj posel. Da ne bi topovski dim kvaril vzdušje, je nad vse dobro preskrbljeno za zračenje. Topovske cevi se tudi samodelno hlade. Topovi morejo streljati v vseh smereh. Povrhu pa jih branijo še težke strojnice, ki so tako postavljene, da se niti enemu vojaku ni mogoče približati utrjeni črti. " Maginotovega zidu ni mogoče zavzeti Pa so kljub temu pri graditvi računali tudi na ta primer. Če bi sovražnik zavzel en sam del utrdbe ali eno topovsko gnezdo, je Tisoči žrtev pri kopanju Panamskega prekopa Panamski prekop so začeli graditi že pred davnimi leti. Delo je tedaj prevzel Ferdinand Lesseps, inženjer Sueškega prekopa. Mož je kot izkušen inženjer dobro poznal težkoče tega dela, vendar jih je zelo podcenjeval. Zemska ožina, široka kakih 60 kilometrov, je bila skalnata in tudi močvirnata in je imela najbolj nezdravo podnebje sveta. Ko je bilo Lessepsu 75 let, je prvikrat zasadil lopato v to zemljo. Spočetka je bilo za delo določenih 300 milijonov frankov. Iz vseh delov sveta so dovažale ladje trume delavcev. Kmalu je zadOnela pesem dela po pragozdu, ki so ga krčili, in z močvirja, ki ga je bilo treba prekriti. Prvi denar je kaj kmalu skopneL Toda Lesseps ni bil samo izurjen inženjer, marveč tudi odličen denarnik, in je kmalu dobil nove, jako izdatne vire denarja. Pozivi, naj ljudje kupujejo delnice Pre« kopne družbe, ki so zlasti v njegovi domovini Franciji prišli v sleherno hišo, pa niso ničesar povedali o strahotnem umiranju v tem panamskem peklu. Rumena mrzlica je pobirala tisoče delavcev. Najživahnejše delavce je posekala včasih že v nekaj dneh. Takrat še ni bilo znano, kaj povzroča to strašno bolezen. Komu se je le kaj sanjalo o komarjih, katerih podnevi med delom niti ni nihče opazil! V bolnišnicah so postavljali noge postelj v velike sklede, da bi tako varovali bolnike mravelj, pa so s tem nevede in nehote napravljali še več kotišč za te nevarne komarje. Zamorcev se rumena mrzlica skoro ni nič lotevala, a tem bolj je pobirala Evropejce. Umirali so, kakor so prihajali, kar v trumah. Prekop so navzlic vsemu kopali dalje. Ob krajih pa so se neskončno daleč raztezala pokopališča. Z novim denarjem so prihajale nove žrtve. Čez nekaj dni so potrošili že •poldrugo milijardo zlatih frankov, a 1. 1895 se je zgodilo, da se je prekop zadušil v močvirju, in vse delo se je opustilo. Nešteto francoskih varčevalcev, ki so vtaknili svoj denar v delnice Prekopne družbe, je utrpelo veliko škodo. Nešteto družin je objokovalo mrtve svojce. Lesseps je umrl. Več let se ni nihče več brigal za Panamsko zemsko ožino. Spet so se tam raztezala močvirja, spet je zagospodoval pragozd. Nato je vzela Amerika gradnjo prekopa v roke. V Havani, kjer je že od nekdaj divjala rumena mrzlica, so začeli v začetku tega stoletja govoriti o čudaku, ki baje ni bil čisto pri pameti, o nekem doktorju Findla,-yu. Ta je začel trditi, da je rumena mrzlici v zvezi s komarji. Naposled je to izvedela neka ameriška vojaška komisija in je začd-la raziskovati mnenje doktorja Findlay^. Junaško so se ponudili zdravnik in usm$-ljenke za preizkuse. Pomrli so, vendar sO s svojo smrtjo rešili desettisočem življenj^. Havana se je začela boriti zoper kotišča komarjev in se je na ta način razvila v ve) liko mesto. Američani so se pri nadaljevanju gradnje prekopa okoriščali z izkušnjami, ki so jih dobili v borbi zoper komarje. Niso sega-njali vojske delavcev kar tako v kužno podnebje in jih puščali umirati, marveč so zmerom prej poslali tako zvano protimrzj-lično brigado zoper mrzlico na dotična mesta. Brigada se je spustila v boj s komarji. Jezera, luže, jarke in zamočvirjene pokrajine so polivali z mešanico petroleja in kaC-bola, da so tako pomorili ličinke komarjev. Nato so še vse polili s petrolejem in zažgali. Protimrzlična brigada se je temeljito vojskovala. Od 1. 1906. ni bilo nobenega prt mera rumene mrzlice več. Tega leta, se je začela gradnja ob jezovih. Nadaljevalo 35.000 ljudi tisto delo, ki ga je ■ bilo začelo 100.000 delavcev, pa jim je rumena mrzlica izpulila lopato iz rok Leta 1914., to je 34 let potem, ko se je lopata prvikrat zasadila v to zemljo, je bila gradnja končana in por-rabljene so bile tri milijarde zlatih frankov. Panamski prekop so kar na tiho odprli, sa| se je prav takrat začela svetovna vojna. X Italija proti samcem. Italija napenja vse sile, da bi povečala število rojstev. Že zdaj so davki, ki jih morajo plačevati samci in samice, večji od davkov, ki, jih plačujejo družine z otroki. Toda to še ne zadostuje in italijanska vlada se pripravlja na nove ukrepe proti neporočenim državljanom. Ti ukrepi izvirajo iz izkušnje, da se ljudje na kmetih ženijo in množe bolj kakor po mestih. Zato namerava italijanska vlada izdati poseben zakon, po katerem bo v mestih z - nad 50.000 prebivalci fantom in dekletom prepovedano bivanje čim dosežejo starost 25 let. Praktično bi to pomenilo, da bi se moral fant s 25 leti odločiti, da se bodisi oženi, ali pa zapusti svoje rojstno mesto in poklic ter si poišče novega. Ta ukrep je sicer zelo strog in v naših razmerah težko razumljiv. X Neprijetna vožnja z letalom. Letalo, ki vzdržuje letalsko zvezo med Parizom in Bukarešto, je nedavno proti večeru odletelo iz Beograda. Ko je priletelo že v mraku na obronke Karpatov, so se začeli zbirati debeli deževni oblaki Letalo je namreč priletelo nad tisti kos gorovja, koder so prepogosto nevarni zračni pojavi. Letalo je zaplulo v tak prostor, da je dobilo od zračne struje sunek od spodaj, a takoj nato sunek od zgoraj., Pilot je ostal na svojem mestu, ker je bil privezan, a radiotelegrafista, ki je skrbel za zvezo s postajami in za pravo smer poleta, je vrglo ob strop in nato v potniško kabino. Letalo pa je ta čas nevzdržno padalo navzdol, ker je sunek pritisnil bencin o bstrop rezervoarjev ter motorji niso dobivali netiva. K sreči je na višini okrog 100 m nastopil preobrat ter je letalo dobilo sunek od sDodaj, da So motorji začeli brneti, a letalo se dvigati navzgor. S tem je bila preprečena tudi katastrofa. Kljub temu pa so se vsi potniki močno pobili, ker jih je nekajkrat vrglo ob strop. Letalo pa zaradi svoje trdne konstrukcije ni utrpelo nobeiiih poškodb. ' H ! (41 X Ure padajo iz letal. Na novovrsten način preizkuša neka tovarna ur v švicarskem mestu Neuveville kakovost svojih izdelkov. Ob navzočnosti in pod nadzorstvom mnogih izvedencev je dala iz športnega letala metati svoje ure iz višine 200, 300, 500 in 800 m na tla Izkazalo se je, da je kakovost njenih ur izvrstna, kajti čeprav so pri padcu na letališče v Diibendorfu na zunaj dobile kakšno poškodbo, so tekle dalje. Celo pri tistih urah, ki so padle na ceste in si pokvarile ohišje ter so jim kazalci odskčili, je kolesje ostalo nepoškodovano. Ure te tovarn? pa imajo nedrobljiva stekla in ohišje iz posebnega jekla, ki mu tudi močni sunki ne škodujejo mnogo. Fini notranji sestavni de-liso pa tako zaščiteni, da se ne morejo lomiti in kriviti. X Za 70.000 din kupil cel otok. Na naš Jadran prihaja zadnje čase vedno več Angležev, navdušenih zlasti za otok' Hvar, kjer je zelo ugodno podnebje. Otoček Malinko-vac v bližini Hvara je znan po svojih izrednih naravnih lepotah. Ta otoček je oddaljen od mesta Hvara komaj dobro morsko miljo. Nanj je zahajal že pred leti londonski bogataš Selfridge, ki ima v Londonu ogromno trgovino, v kateri je zaposlenih okrog 15 tisoč nameščencev. Letos je kupil otoček Malinkovac od skupine kmetov za 70 000 din. Na otočku je lep borov gozd, kjer bo zgradil Anglež vile, obenem pa bo uredil obalo, kjer bo imel za pristanišče. X 200 let bo živel. Angleški zdravnilc B e r g e je nedavno predaval londonskim časnikarjem, kako bi ljudje mogli dočakati 200 let, in je pokazal tudi zgled kot potrdilo svojih naukov. Doktor Berge trdi, da nO živimo naravno, in predvsem, da se prehitro razvijamo; krivdo pa noši naša prehrana. Njegova pot se odlikuje z zmernostjo« Jedli naj bi le orehe, mleko, sadj ein kruh.: Pravi, da je to povsem zadosti za naraven, počasen razvoj človeka. Vse drugo, pa da! je slabo. Njegov sin — kot zgled njegovih poskusov — je videti komaj starejši ko 18 mesecev in vendar ima že 4 leta. Ko mu bo 30 let, pravi dr. Berge, bo šele toliko razvit, kotsmo mi že pri 20. letih, in ko se pri naa s 50. letom pokaže že sestop, ne bo njegov sin dosegel niti do viška razvoja. Ker pa je tudi smrt biološki dogodek in zavisi od kakovosti naših celic, zato upa učeni oče, da bo njegov sin doživel najmanj dve sto let. X Vrednost meteorjev. Največ meteorjem pade na zemljo v Severni Ameriki in Srednji Afriki. Njihovo število je pa dosti večje, kakor si človek misli, ker padejo meteorji po večini v samotnih krajih na tla ali pa se zarijejo v zemljo ali potopijo v morje in jih nihče ne vidi. Neki švedski strokovnjak je natančno dognal, iz česa sestoji kak meteor. Če bi človek začel izrabljati te snovi, bi si nagrabil zaklade. Meteor v Arizoni, ki tehta milijon ton, sestoji iz 92 odst. železa in 8 odst. niklja. Za obe kovini bi dobili 20 milijonov din. V Afriki že dolgo pridno iščejo padle meteorje in jih skušajo izrabiti. X Svojevrstne kupčije. Zanimivo je, da vlada v nekaterih avstrijskih gospodarskih panogah trenutno svojevrstna živahnost, ki je v zvezi z izseljevanjem Židov. Židovski izseljenci, kakor znano, ne morejo iznesti iz Avstrije svojega premoženja in zato skušajo vzeti s seboj čim več predmetov, ki se priznavajo kot prtljaga. Tako kupujejo žid-je obleke in čevlje, perilo, športne predmete, ure ih zlatnino itd. Povpraševanje po žepnih ni zapestnih urah se je tako povečalo, da so se pri trgovcih zaloge že občutno zmanjšale in mnogi trgovci nemorejo tako naglo dobaviti novega blaga. X Usoda sultanovih ljubic.. Pri čiščenju Marmorskega morja na obali Zlatega roga v Carigradu so našli 40 do 50 metrov pod morsko gladino, mnogo človeških okostij. Potapljači so dognali, da je tu kar velikanska grmada popolnoma ohranjenih človeških okostij. Spočetka so vsi mislili, da so to pač žrtve kake potopljene ladje. Natančnejša preiskava pa je pokazala, da so imeli nekateri okostnjaki okove na rokah in težke železne' uteži na nogah, nekateri pa so bili zašiti v vreče in obteženi 's kamenjem. S tem pa je bilo tudi dognano, da so odkrili sledove strahotnih zločinov na debelo. Toda policijski preiskavi ni bilo moči ničesar pojasniti, tako da je bila oblast prisiljena iz- v dati javen poziv, naj se oglasijo tisti, ki bi jim bilo o tej grozni najdbi kaj znanega. Na ta način se je stvar zares začela jasniti. Oglasilo se je več raznih oseb, ki niso bile nič v stiku druga z drugo, in ki so bivale nekoč na dvoru sultana Abdula Hamida. Vse te osebe so odločno izjavile, da so vsi najdeni okostnjaki pozemski ostanki odalisk, žensk iz sultanovega harema. Ta zloglasni samohotnež je imel navado, da je svoje oda-liske pometal v morje, čim se jih je bil naveličal. Okostnjake so natančno anatomsko preiskali, in preiskava je dognala, da so okostnjaki zares okostnjaki ženskih oseb in sicer v starosti med 20. in 40. letom Koliko človeških življenj je bilo tako uničenih, sploh ni moči določiti. Doslej so našli 25 popolnoma ohranjenih okostnjakov. Morsko dno pa je na tem kraju kar posuto s človeškimi kostmi. X Hudič belega moža. Vsako leto imajo domačini na otoku Cejlonu obredne plese, s katerimi izganjajo zle duliove. Letos se hočejo spraviti žreci in čarovniki na posebno hudega duha, na »hudiča belega moža«, ki je prispel na otok baje z ladiama belih mož.' Smatrajo ga za odgovornega za vso kolero, črne koze, kugo, možganska vnetja in druge bolezni, ki razsajajo letos na Cejlonu. Da ga preženejo, je treba še posebno hudih čarov in ceremonij. IZDATNA POMOČ Kuharica Micika: »Danes se mi je v kuhinji tako mudilo, da sem razbila dva krožnika.« Kuharica Rezika: »Ja, kaj vam vaša gospa pri tem nič ne pomaga?« Kuharica Micika: »Pa še kako! Sama je razbila kar tri...« A G L U Š N VIBRAPHON nov pripomoček za sluh prak tlčno NEVIDEN neelektrtčen. nobene žice, brez baterije ni ;cake prltikline. Zdravniško pre Izkušen in priporočen /Lahte vajte takoj brezplačno prospek te ln pogoje za 80-dnevno preizkušnjo APARATI VIBRAPHON (Dep. 18. c.), Zagreb, Boškovičeva 3. Hal! o31 a s 1 POHIŠTVO spalne sobe, kuhinjske opreme, stolce in vse tapetniške izdelke dobavlja solidno zajamčeno »OBNOVA« F. Novak, Maribor, Jurčičeva ulica 6. VINOGRADNO POSESTVO kupim. Ponudbe z opisom in ceno na upravo »Domovine« pod »Vinograd«. KROJAČ dobi v najem trgovino s krojaškimi potrebščinami (manufakturo) Naslov pove uprava »Domovine«. DEKLETA! Nekaj popolnoma novih prvovrstnih šivalnih strojev z 201etno garancijo praV poceni (tudi na obroke) naprodaj pri »Promet«, Ljubljana (nasproti Križanske cerkve) UČENCA pridnega in zanesljivega z najmanj 2 do 3 razredi srednje šole sprejme takoj v uk Stanislav Reicher, trgovec, Sv. Barbara v Halozah. PRODAM zaradi smrti lepo arondirano kmečko posestvo v izmeri 30 oralov. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, pašnikov in gozda z zidano stanovanjsko hišo. dveh kozolcev in gospodarskega poslopja za ceno 45.000 Din. Kupnine je treba plačati polovico takoj ostanek se lahko plačuje več let. Posestvo je oddaljeno poldrugo uro od trga Sevnica. Vsa natančnejša pojasnila daje Senica Josip, posestnik in župan, Zabu-kovje pošta Sevnica. POSOJILO kratko, in dolgoročno hipotekarno na sre-ska mesta, po 7% obresti, kmetom za gospodarske potrebe po 6% obresti, nabavlja Central, Zagreb, Bregovita 7. 2.500 DIN POTREBUJETE, da zaslužite 1.000 din mesečno Pišite. »Anos«, Maribor, Orožnova ulica. OSVETA INDIJSKE BOGINJE je novi velik ljubezenski roman, ki ga je pravkar začel prinašati »Družinski tednik«. Zahtevajte brezplačno številko na ogled »Družinski tednik« — Ljubljana, Gregorčičeva 27. IJJJJJJJJ" tn sam dinar Vam lahko včasih reši vse imetje — ?e porabite ob pravem času en dinor več, da si ohranite nekaj tako dragocenega kot je Vaše perilo. Ne varčujte pri milu, ker samo izdatno in blago milo temeljito odpravi nesnago in varuje Vaše dragoceno perilo. SCHICHT 0V0 HIL0 pere bleščeče be Harmnnibo vseh t!P in VT8t tovarna 1 lllUlimC n ških cenah, do.;it" v domu glasbe R WARBINEK, l ubljana, Miklošičeva c.4. pri Frančiškanski cerkvi Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — oizke cene FRANJO KUNOVAR, kamnoseštvo Tel. 49-09. Sv. Rriž — Ljubljana Oglašujte v »Domovini« NOVOST! \ SAMO DIN 49*50 8t. 62.300 Anker ur» pravi švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep k r o m i r a, a okrov • pismeno jairanciJ« Din 49.50 Stev. 62.301 ista ■ osvetljenimi kazalci in številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik, Kj am ga pošlje z»--konj in poštnin« prosto r Ljubljana 6 Oastna protokollrana tovarna ur v Svlci. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. za dr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa c. IS. Nove vloge viak čas razpoložljive obrestuje po vloge proti odpovedi po O O Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod!