PoStnina plačana v gotovini, mmm’ m ) Ljubljana, 7. marca 1940. — Leto XIII. — St. 11. flVICfl GLASILO J KKfčANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Za demokracijo in svobodo Kako smo se Slovenci oddaljevali od dr. Krekove osebnosti, njegovega dela in zamisli notranje ureditve našega Življenja, je najbolj kričeč zgled borba proti Jug. str. zvezi. Ves tako imenovani »obračun«, ki ga vodijo javni slovenski katoliški činitelji ali bolje rečeno političarji, z Jugoslovansko strokovno zvezo, korenini v nasprotju do osnovne ideje našega gibanja, to je do demokracije. Demokratični duh, ki je po Kreku zavel v vseh slovenskih delovnih stanovih, se vzdržuje le še v krščanskih socialističnih delavskih vrstah. Vsi delovni stanovi so bolj ali imanj podlegli v svojem strokovnem in političnem delu tako imenovani strankarsko politični skupnosti, ki hoče podrediti vse delovanje in nehanje delovnih stanov sebi in prila-gojevati vse njihovo notranje organizacijsko življenje svojim strankarskim potrebam. Na ta način lahko kar naenkrat postane Se tako idealno delavsko gibanje le strankarsko orodje in kot tako le še toliko delavsko, kolikor so to trenutne strankarske koristi. Ce v kakem primeru, ki jih je bilo v preteklosti nešteto, zahteva strankarska politika čim večjo aktivnost v delavskem gibanju, tedaj se pri delavski organizaciji odpro vsi registri, če pa je v nasprotnem primeru delavska korist večja in morda še celo v škodo strankarski politiki, tedaj se morajo seveda vse piščali zapreti, da gre življenje lepše naprej. Dr. Krek pa se je v svojem delovanju boril ravno proti takemu postopanju z delavsko organizacijo, ker je hotel, da iz delavskega gibanja raste gibanje, ki bo poroštvo zdravega socialnega razvoja med Slovenci na osnovi čiste demokracije. Zaradi tega je nujno potrebno, da ima krščansko socialistično del. gibanje popolno svobodo v svojem delovanju. Brez te svobode ni zdravega delavskega gibanja in brez zdravega delavskega gibanja zapada nujno vse življenje socialni re-akciji. In ta. boj bije danes članstvo Jugoslovanske strokovne zveze. Toda delavska zavest je danes v našem članstvu tako močna, da odločno odbija vse napade nasprotnikov in pripadnikov reakcije, čeprav ne poznajo nobene izbire v boju. Družinske delavske po drugih plače državah vse delo je bilo zastonj, ves napor ljudi, ki nikdar niti pogledali niso v kovačnico JSZ, so kljub temu imeli Povedati, in če še pomislimo, koliko denarja je bilo potrošenega in žrtvovanega za to, da dr. Krekova ideja praktičnega udejstvovanja kristja- *ov proti kapitalizmu in njegov demokratični duh izgine iz vrst slovenskega delavstva, znamo šele prav ce-kiti veliko borbo, ki jo vodi JSZ za edrav socialni napredek proti meščanski socialni reakciji. Tn boj je silno velike načelne važnosti, ki lahko pomeni za Slovimce^ velik korak naprej ali nazaj. časi so danes zn delavstvo zelo težki, saj gleda vsakdo samo na to, kako bo na račun delavstva obogatel, pa bodisi pod- Jetnik ali kaka nova politična zvezda, -i doseže svojo politično kariero. Zato »or« delavstvo danes gledati pred- Nuuk o družinskih delavskih plačah se v zadnjih desetletjih vedno bolj uveljavlja ;po svetu. Tako delavske organizacije — zlasti krščanske del. strokovne organizacije — kakor javna oblastva in tudi uvidevnejši podjetniki se trudijo ter iščejo načinov, kako bi izvedli to osnovno zahtevo socialne pravičnosti med delom in kapitalom. To težnjo kaž.ejo vse moderne socialne zakonodaje. Ako javna oblast nastopi in predpisuje minimalne plače, ki jih mora dobiti vsak delavec, ručuna ta življenjski minimum ne na osnovi potreb poediinca, temveč po-•edinca, v kolikor je olain družine. An-igleški zakon pravi na primer: »Vsako delo, izvršeno v normalnih pogojih, mora biti tako plačano, da si more s to plačo delojemalec preskrbeti potrebno življenjsko blagostanje (con-font) za sebe in za tiste, ki so ali ki utegnejo biti v njegovi oskrbi.« Južna Avstralija je uvedla leta 1925. osnovno delavsko plačo, »ki zadostuje vsakemu normalnemu delavcu, da si more z njo preskrbeti pametno blagostanje, upoštevajoč družinska bremena, ki jih utora normalno delavec nositi.« Novejše ustave nekaterih držav tudi govore o družinski del. plači. Portugalska iz leta 1933. nalaga drž. oblasti in podrejenim javnim oblastem, da izvedejo izplačevanje družinskih delavskih plač. španska je že leta 1931. zahtevala minimalne družinske plače; sedaj po Francovi revolucijo tudi precej govorijo o družinskih plačah. Irska ustavu iz leta 1937. razglaša za dolžnost državno oblasti, du skrbi za to, da »državljani brez razlike spola, ki imajo vsi pravico do potrebnih življenjskih potrebščin, najdejo s svojim delom sredstva, da morejo pametno poskrbeti za družinsko potrebe«. Brazilska ustava iiz leta 1937. pravi, »da morajo biti minimalne delavske plače tako visoke, da — upoštevajoč krajevno življenjske pogoje — zadostujejo normalnim potrebam delavca« — torej tudi družinskim. Te splošne zakonske določbe kažejo skrb javnih oblasti, da postavijo kot minimalno delavsko plačo ne kak eksistenčni minimum po edinca, temveč eksistenčni minimum delavske družine;^ nekateri celo govore ne o eksistenčnem 'minimumu, temveč o »pametnem blagostanju«, kakor smo videli. Pri tem ponavljajo pač samo besede papeževih socialnih okrožnic. Kajti po krščanskem nravnem nauku mora delavec za svoje delo dobiti toliko, da more človeško živeti, in za to je potrebno neko udobje. Delavec, je enakovreden član človeške družbe in ima pravico na primerno življenjsko in kulturno višino, ki odgovarja okolju drugih stanov, kjer živi. Seveda so to samo splošne ustavne in zakonske odločbe. Podrobnejša izvedba je prepuščena izvrševalnim organom in nižjim oblastem. Se bolj pa kakor od javnih oblasti je izvedba družinskih delavskih plač odvisna od delavskih in podjetniških organizacij. Poglejmo si, kako so po nekaterih državah vodili borbo za njih in koko jih sedaj izvajajo. 1. Avstralija. Že več det pred svetovno vojno je bila v večini avstralskih držav v veljavi minimalna delavska plača, ki so jih določale posebne komisije po življenjskih potrebah petčlanske družine. Leta 1919. je draginja močno narastla in so prišli praktično na to, da je zna-šala minimalna delavska plača toliko, da je bilo z njo zagotovljeno življenjsko blagostanje tričlanske družine. V tistih letih je ta zakon o minimalnih delavskih plačah izzval ostre kritike. In to precej upravičeno. Kajti praktično je bilo tako, da so izplačali absolutne družinske plače na osnovi tričlanske družine. S tem je industrija vzdrževala leta 1919. — kakor so izračunali — 450.000 družinskih mater, ki jih ni bilo, in 2,100.00 otrok, ki jih tudi ni bilo. Tako je ta njihov zakon o minimalnih plačah favoriziral lahkožive delavske družine, ki so bile brez otrok, in samce, škodit pa je večjim družinam. Zato so leta 1919. predložili parlamentu zakon, du vzamejo kot minimalno plačo stroške za normalne potrebe moža in žene brez otrok. To plačo bi dobil vsak delavec, ki je dovršil 18. leto, ako je poročen ali ne. Povrh naj bi vsak podjetmik plačeval državi odrejeno takso za vsakega zaposlenega deluvca. Država pa bi s tem denarjem ustanovila »Blagajno za 'podporo otrok«. Vsak otrok do 14. leta bi tako dobil svojo podporo. Zanimivo je, da ta zakonski osnutek predvideva, naj se te podpore otrokom izplačajo materi. Popolnoma pa ta zakonski osnutek nikoli ni prodrl. V letu 1927. do 1929. pa je obveljal za vso Avstralijo zakon o družinskih delavskih dokladah, ki je precej etatističen, kakor je bil že osnutek zakona iz leta 1919. Tudi Nova Zelandija je po avstralskem zgledu uvedla leta 1926. legalno obligatne družinske doklade. Kakor pa pravijo strokovnjaki, je glavna napaka obeh teh zakonov, da gresta preveč mimo privatne iniciative in nare- vsem na svojo lastno korist, pa naj to komentira njegova okolica kakor hoče. Vedeti moramo, da ni nikaka dolžnost delavstva, da uravnava svojo borbo po kaki širši skupnosti, ainpak je dolžnost drugih, da delavca priznajo kot enakovrednega činitelja v človeški družbi in mu dujo vsaj možnost, da se za svoje pravice prav povsod v duhu svobode in demokracije tudi bori. Če nam je meščanstvo namesto priznanja in potrebnega upoštevanja na vseli poljih delavskega socialnega delovanja pripeljalo v delavsko občestvo celo trojanskega konja, bo zavedno delavstvo obračunalo tudi s temi trojanskimi junaki in slej ko prej visoko dvignilo zastavo poštene borbe za delavsko pravico in za zmago poštenja v našem narodu. Šele po zmagi kršč; soc. delavskega gibanja bo slovenski delovni človek znova prav razumel pokojnega dr. J. Ev. Kreka in ga videl v nepotvorjeni njegovi duhovni veličini, takega kot je v resnici bil. dita preveč državno oblast za »krušnega očeta«. V tem se pač pokazuje močni socialistični vpliv, ki je -imel pri teh zakonih precej besede. 2. Francija. Precej drugačno pot je prehodila v vprašanjih družinskih delavskih plač Francija. Kakor drugod je bilo tudi v Franciji v navadi, da so javne oblasti raznih stopenj izplačevale družinske doklade tistim svojim uslužbencem, *ki so .morali skrbeti za otroke. Leta 1917. so bile take družinske doklade zakonsko določene za vise uslužbence vseh javnih oblasti. Razumljivo je, da so ob teh zakonskih predpisih o družinskih dokladah državnih in drugih javnih uslužbencev mnogi mislili na to, kako bi priborili isto pravico uslužbencem privatnih .podjetij. Saj imajo on.i ravno tako skrb .za družino kakor državni uslužbenci. Iniciativo ma tem polju, ki je vodila do izredno posrečenih uspehov, je dal katoliški podjetnik Romanet v Grenotblu. On je .zbral lepo skupino podjetnikov, ki so najprej vsak zase plačevali svojim delavcem »dragimjske družinske doklade«, kakor so rekli. To je nekaj časa šlo. Toda kmalu se je pokazalo, da stalno tako ne bo moglo iti. Cim več je imel kateri podjetnik družinskih očetov zaposlenih, čim več so ti očetje imeli otrok, tem večje breme je moral nositi podjetnik. Nevarnost se jo začela kazati, da bodo posebno očetje s številnejšimi družinami težje dobili zaposlitev. Zato so se leta 1918. zbrali podjetniki celega okrožja, ki so do sedaj (»skušaJi izplačevati družinske doklade, in ustanovili skupno izmenjalno blagajno, v katero bodo plačevali svoje prispevke im katera bo potem vsem njihovim delavcem izplačevala družinske doklade. Poskus se jo dobro obnesel. Vedino več francoskih podjetnikov se je priključilo, ustanavljali so nove izmenjalne blagajne. Vse pa je nosila še vedno izključno le privatna iniciativa. Imeli so vsako leto kongres in na razne druge načine propagirali •svojo zamisel in skušali tudi ostale podjetnike pripraviti k temu, da se včlanijo. Leta 1933. je centralni odbor teh izmenjalnih blagajn ugotovil na svojem 13. kongresu, da je število teh izmenjalnih blagajn naraslo od leta 1920. od 6 na 255, du je število v včlanjenih podjetjih zaposlenih delavcev .poskočilo v istem času od 50.000 na 1,850.000 im da so bili leta 1920. izplačani vsega skupaj 4 milijoni, a leta 1933. že 380 milijonov frankov družinskih doklad. Če upoštevamo še tiste podjetnike, ki še niso bili včlunjeni v nobeni izmenjalni blagajni, pa so sami izplačevali svojim delavcem družinske doklade, in šo uslužbence javnih ustanov, je znašala vsota, ki je bila izplačana v letu 1933. na račun družinskih doklad, že eno milijardo 700 .milijonov frankov v korist 4,500.000 otrok. V Franciji računajo, da .se rodi na leto nekaj nad pol milijona otrok. Težave proti tej tako srečni iniciativi so prišle od dveh strani. Podjetniki so se branili, češ da jim to nalaga preveliko breme. Pokazalo pa se (Nadaljevanje na 2. strani.) Družinske del. plače po drugih državah (Nadaljevanje s l. strani) je, tla je to brerno saimo nekako 1 do 3 odstotkih že običaj.ne delavske plače, da pa izvajanje takih doklad na drugi strani močno koristi podjetjem samim, ker imajo bolj sigunno in bolj stalno osebje. Nji drugi struni ko se mnogo proti-vili tej iniciativi ikatodišikih podjetnikov socialisti. Zgodilo se je celo v začetku, da so delavci pod vodstvom svojih socialističnih sindikatov odklonili izplačane jim doklade. Polagoma pa s« so tudi oni sprijaznili s to ustanovo in so potem začeli vedno bolj delati nu to, du se podržavi in da se talko izključi privatna iniciativa. Glavni doikaZ' socialistov proti družinskim dokladam je bil vedno njihov preti-raijo. vzoti rek: .»Za enako delo enako plaoot. Pri tem so seveda čisto materialistično cenili vrednost dela. Končno pa je bilo vodno lx>]j jasno, da samo privatna iniciativa podjetnikov ne bo zadostovala. Po več kot desetletnemu delu so bila pač vsu propagandna isrodstva za pnjstovoljno priključitev prijeti j k izmenjalnim blagajnam izčrpana. Najbolj brezvestni podjetniki so se mogli vedno -izmikali in voditi konkurenco ina račun družinskih doklad. Tudi se je pokazalo, da .so razlike v višini družinskih doklad po raznih okrožjih prevelike. Tako je prišlo nazadnje do tega, da je Francija dobila mu podlagi desetletne izkušnje privatnih izmenjalnih blagajn 11. marca 1932 zakon, k.i nalaga vsem podjetnikom, ki najemajo dnevno plačane delojemalce v 'poljedelski, industrijski, trgovski ali svo-lvKlni stroki, dolžnost, da sc priključijo eni izmed izmenjalnih blagajn. m>ii'u blagajni jim je svobodna, aili rse te blagajne morajo biti odobrene %. 5% pa da so delavci že dobili meseca avgusta lanskega leta. Izjavil je, (la jo po njihovih podatkih draginja v Guštanju porastla za eca 13% in da znaša tedaj zvišanje 10%. Po nadalj-nih dokazovanjih od strani zastopnikov organizacij, da je tako zvišanje absolutno nemogoče in du ne odgovarja razmeram, jo ravnatelj nato pristal nu 10% povišanje in sev stvar ni dala premakniti dalje. Ko je šlo za to, od kdaj naj se ta povišek izplača, so zopet nastale težave. Delavci so zahtevali povišek od 1. decembra, podjetje ga je pa nudilo šele od 1. marca dalje. Ker delavska delegacija brez du bi vprašala delavce ni npnla pristati na ta poviSek, so zaupniki med otpoldaiiiskim odmorom delavstvu to sporočili. Delavstvo je bilo seveda zaradi tega razburjeno in ko so se po]H>ldne pogujanja nadaljevala, jo prišlo pred tovarno, oziroma ravnateljevo pisarno. Razburjenje se je stopnjevalo in delavci niso hoteli odnehati ter so izjavili, da ne gredo prej na delo, dokler podjetje ne bo dalo izjave, da pristane na večje zvišanje plač in da izplača povišek vsaj od 1. januarja dalje. Neprijetno je stvar odjeknila šo v tem, ker je podjetje poklicalo orožnike, kar jo seveda razburjenje med ljudmi še povečalo. Položaj pa je postal nevaren še zaradi tega, ker so nekateri vzklikali, du je 'treba odstraniti ravnatelja, češ da je tujec itd. Končno so se ljudje le pomirili in odšli na delo. Uspeli tega- protesta je bil, da je |M>tem pod jetjo pristalo še na izplačilo 10% poviška zu mesec februar in polovico januarja. Več se pa ni dalo narediti. Zato jo delavska delegacija, da se ne bi stvar šo bolj zavlačevala in du ne bi delavci še dalje čakali na povišek, sprejela s pripombo, da se bo za nadaljnje zvišanje šo naprej 'borila. Nekateri so bili zaradi tega zelo razočarani, toda spričo razmer in položaja, ki je v Guštanju vladal že več let in da ni bilo nikoli nobenega pravega odpora je povsem razumljivo, du se je podjetje smatralo precej močno. To, kar se je dalj časa zanemarjalo, delavstvo je namreč v zelo majhnem številu organizirano, se pa ne da popravili preko noči in z enim mezdnim gibanjem. Zato je treba ne samo trenutnih izbruhov in protestov, murveč vztrajno borbe, ki mora biti vsakdan enaka im enako boubeina. Prav pa je, da so končno tudi guštainjski kovinarji enkrat pokazali, da se znajo bo riti za svoje pravice, le to bi želeli, da bi bile take borbe bolj disciplini rane, sicer se zna zgoditi, da se na mesto uspehov povzroče le nove težave. Zato guštunjski kovinarji v organizacijo, tam se pa izobrazujte in pridno pomagajte vašim funkcionarjem, kajti le nu tu način bodo Vašo bodoče borbe uspešne. OUZJ) je nepoboljšljiv Večkrat .smo že grajali razna |K>sto-punja OUZD. Toda največkrat brez uspeha. Gospodje se pač čutijo varne za raiznimi predpisi in odredbami.• ki so vedno menjavajo, tako da člani kmalu ne bodo vedeli, .kako in kuj. Če je prej oboleli član mislil, da se mu godi krivica, se je mogel proti odredbam ločečega zdravnika braniti na ta način, da je zahtevali nadpre-gled. Če ni bil zadovoljen z nadprc-giledom, je mogel zahtevati komisijo 3 zdravnikov. Komisijo je mogel član zahtevati takoj pri nadpregledu ali pa pri uradniku. Sedaj so pa v tem pogledu nastale spremembe. Nud,pregled moreš še zahtevati ustmeno. Če pa želiš komisijo moraš po najnovejši odredbi vložiti pismeno prošnjo. Take odredbe otež-kočajo borbo člana za dosego svojih pravic. Komaj da bi imel vsak čl um svojega tajnika. Vse te odredbe delajo vtis, da imajo namen povizročiti to, da pridejo člani ob svoje pravice. Kajti skoraj nemogoče je, da bi vsak član biil toliko zaveden, da bi pod v zel vse te it alko neprijetne korake, ki so potrobili po sedanjih predpisih, da doseže svoje pravice. I.o pomislite, kakšno trnjevo pol je .moral član že do sedaj napraviti! Naj- prej k zdravniku. Nato nadpregled. nadpregledu h komisiji -treh zravni kov. Proti odloku rentnega odbora na ■sodišče delavskega zavarovanju. Uliog tisti član, pri katerem je šlo za dolgotrajnejše obolenje. Kajti preden je j končana tu procedura, preteče več me secev, včasih nad pol leta ali pa še j več. OUDZ pa še ni dovolj talka dolgotrajna procedura. Hoče jo, odnosno jo je že podaljšal s tem, da zahteva za dovolitev komisije treh zdravnikov posebno pismeno prošnjo. Najbolj zanimiva zadeva je pa še j tedaj, če pride stvar pred sodišče delavskega zavarovanja. Če ni napravil član -vso opisane procedure, se postavi na slališče, češ članu ne gre hrairiari- j na, ker ni izrabil vseh predpisanih iinstanč. In pripetilo se je, da jo bil član zaradi tega zavrnjen. Ali se izplača protestirati proti takemu stanju? Saj smo že večkrat, a vedno brez uspeha. Na OUZD ne Im toliko časa 'bolje v teni pogledu, do- j kler ne bodo izvedene volitve in no ! pridejo na odločujoča mesta pravi de- j lavslki zastopniki, ne pa kakšni izvoljenci vsakokratnega političnega reži- ' ina.. Taki seveda nimajo nobene zveze s elani, niti se ne čiltijo odgovorne nasproti članom, ampak režimu, ki jih je postuvil. Izredne podpore jetičnim zavarovancem I jota tO^R. jo iHil jen »kl«d za podeljevanje izrednih podpor jetičnim zavarovancem. Toda vse premalo je bilo objavljeno to dejstvo in je možno, du se ta ali oni opravičenec ni poslu žil ugodnosti, k i mu jih daje ta sklad. Zaradi tega ponovno opozarjamo n n ta sklad. V čem obstojajo izredne podpore? Podporo obstojajo v tem: 1. Hranarina se daje do višine zavarovane mezde. Normalna hranarina znaša namreč le dve tretjini zavarovane mezde (§ 45. ZZD, točka 3.). 2. Istotako se daje razlika med polil run arino po običajni višini med nHilli run ari no, ki pripada na podlagi zavarovane mezde. To je: dajatve so zvišane za eno tretjino od običajnih dajatev. Pogoji za dosego teh dajatev. Te dajatve se podeljujejo na podlagi utemeljenih prošenj upravičencev. Prošnje morajo prizadeti vložiti ali pri poslovalnici OUZD-ja ali pri krajevni Protitubcrkulozni ligi, pri protituberkuiloanean dispanzerju zdravilišču ali bolnišnici. Postopek v.n - cUwep:o izrodno j\mi|VWP. OUZD moru na podlagi pravilnika za podeljevanje pod]»or jetičnim zavarovancem uradno pozvati prizadete, svojce, da vložijo prošnje za podelitev višje podpore, če je sprejet hranilec v bolnišnico ali zdravilišče. 'Jodu o prošnjah odloča rentni odibor OUZD in proti njegovim odločitvam ni pritožbe. Če pa predložijo po izročitvi odklonilnega odloka drugačne, t. j. nove dokaze o opravičenosti do višje pod l>ore, mora uprava OUZD-ja obnoviti postopek za priznanje izrednih podpor. Obveznost OUZD-ja. OUZD je obvezen do teli podpor le v toliko, v kolikor zadostujejo razpoložljiva sredstva. Pritožbe ni! Če odklonijo odločujoči faktorji: šef zdravnik, uprave, t. j. nastavljeno uradništvo, prošnjo za podporo, ni pritožbe. Delavstvo nič ne odločuje, čeprav je OUZD formalno delavska institucija. bil izglasovan zakon, ki je razširil to do sedaj čisto privatno ustanovo izmenjalnih blagajn na vsa privatna podjetja. Javino ustanove so že prej izplačevale svojim uslužbencem družinske doklade. Ta zakon nalaga vsakemu delodajalcu, ki ima enega ali več delavcev ali nameščencev, dolžnost, da • se včlani v eni izmed privatnih izmenjalnih blagajn ali pa pri pomožni izmenjalni blagajni, ki jo ustanovi država. To so blagajne pave stopnje. Da pa bi preprečili izigravanje zakona in se ne bi taki podjetniki, ki bi po dogovoru skušali odstavljati delavce z večjimi družinskimi bremeni, spravili skupaj iti ustanovili svojo izmenjalno blagajno, ki bi seveda imela manjša bremena in tudi manjšo članarino, so nad temi primarnimi blagajnami ustanovili še .izmenjalne blagajne druge stopnje. Vsaka primarna blagajna .mora biti včlanjena šo v tej izmenjalni blagajni druge stopnje in ji plačati članarino. Navadno izplačujejo doklade primarne blagajne, ako bi jim pa zmanjkalo sredstev, prevzame njihovo breme višja izmenjalna blagajna. Zakon določa tudi članarino, ki jo mora podjetnik plačati na v.sakc.ga zaposlenega delavca. Zadnja določba iz leta 1938. določu 1 belgijski frank na moškega in 0,54 franka na žensko. (Mi-nimalna plača je bila v Belgiji zakonsko določena 32 frankov na dan.) Višina družinskih doklad je določena po zadnjih zakonskih odredbah iz leta 1938. takole: Za prvega otroku 18,75, za drugega 30, za tretjega 53, za četrtega 86, za petega in vsakega nadaljnjega 121 frankov. Izplačujejo se do otrokovega 14. leta. Aiko pa nadaljnje šolam je, do 18. letu. 1 rt otrocih, ki so zu 'delo nesposobni, ni omejitve časa. Leta .1936. je bilo takih izmenjalnih blagajn v Belgiji 88, ki so imele včlanjenih 120.855 podjetij s celotnim številom delavstva 1,486.000. Izplačale so v tem letu 231 milijonov belgijskih frankov doklad 990.126 otrokom. 4. Italija. »Fašistična industrijska zveza* ter »Fašistična zveza industrijskih delavcev« sta .sklenili leta 1934. dogovor glede družinskih doklad del. družinam. Ustanovili so »Narodno blagajno dru- žinskih doklad«. Poslovanje te .blagajne kontrolira paritetno zastopstvo teh zvez. Prispevki se stekajo v njo deloma iz članarine podjetnikov, deloma pa delavcev. Doklada je znašala štiri lire na teden za vsakega otroka izpod 14. letu. Izvzet pa je prvi otrok, ki torej ne dobi nič. Leta 1936. je zakon ta dogovor spremenil v splošno veljavno dolžnost za vsa industrijska podjetja. Določil je nadalje podrobneje, kako se stekajo prispevki v »Narodno bla.gaj.no družinskih doklad«. Nu vsakega zaposlenega delavca plača pod jetnik v to blagajno 2,5 odstotka od .tiste vsote, ki jo plača kot plačo delavcu. Vsak delavec pa plača v njo 1 odstotek od svoje plače. Tako nosijo torej breme družinskih doklad v Italiji delavci in podjetniki. Državu doda 0,5 odstotka vseh izplačanih doklad. Zakon daje dalje vladi pooblastilo, da razširi te predpise o družinskih dokladah na vse vrste uslužbencev, ki živijo od dnevne plače. Tako so že leta 1937. razširili te doklade na trgovska podjetja. rp& nalili kfu.iik Jesenice Članstvo naše krajevne skupine na Jesenicah opozarjamo, dn ne vrši 'v nedeljo 10. marcu oh pol 10 dopoldne v uradnih prostorih naše skupine vazen članski sestanek. Prosimo naj nikogar no manjka, ker imamo na dnevnem redil zelo važna vprašanja. Upr«vrni odbor skupine kovinarjev JS/ na Jesenicah je na svoji Četrti redni seji soglasno sklenil, tla i*k 1 j n -Či iz članstva skupine člana Novaka Tomaža, in sicer zato, ker je deloval proti ciljem organizacije. V 9. številki »Delavsike pravico smo poročali. da je bila 14. februarja t. I. konstituuntna seja vseh novo iz vol jenih obrtnih -zaupnikov. Pri volitvah starešino sta bili predlagani dve listi, ki sta dobili vsaka po osam glasov in j(‘ bilo glasovanje neodločeno. Zato so zastopniki strokovnih organizacij JSZ. N S/, ZZD, katerih zaupniki so glasovali za našega tov. Pnkšiča, sporočili ta h|>or banski upravi (inšpekciji dela), ki naj odloči, katerenm pripade starešina. Te Volitve so nami dokaiz. da imamo poštene in .sposobno zauptliike. ki jim zaupajo tudi zastopniki in zaupniki drugih organizacij. V petek I. imtfrca smo dobiJi onm> .Ciimveč fx 1 UM»v. Tudi tovuriši, :ki se vozite z vlakom, morate izvršiti dolžnosti, ki Vas kot delavce in člane organizacije vežejo. Ce me morete voliti zaradi pomanjkanja časa, pridite prej na Jesenice ali pa pojdite pozneje domov. Mi smo z lahkoto sestavili svojo V. y enem tednu in jo tudi prvi vložili. V tako kratkem času ni sestavil a kandidatne liste nobena organizacija. Čeprav se hvalijo, da imajo večjo število članstva in stalno pisarniško moč. Naj omenimo, kako je ZZD Še potem iskala kandidate, ko je bila naša lista že vložena. Ni so zadovoljila samo s svojimi člani, katere so vabili v svojo pisarno pismeno in navajali, da gre za zelo važno in nujno zadevo. Hoteli so imeti podpise tudi od naših članov, ko pa na njihovo listo niso 'hoteli pristati, so jim grozili, Opozarjamo jih, če bodo skušali izvajati kake šikaine nad dotičnimi uašiimi člani, da jim bomo to že znali preprečiti. Verjetno je tudi, da je to posledica živčnega napada, ki so ga dobili, ko smo jiirtn sporočili, da kompromisa za skupno listo ne bo. Ze za obratne zaupnike so nam ponudili kompromis za skupno listo, ki so ga noši čtluni odklonili. Čudno se nam zdi zakaj vodje Z/D talko silijo v kompromise, ko so svojo ustanovitev niteme-ljevali s tem, da so vise organi-*i'cijo marksistične itu je potrebna organizacija, ki se bo borila proti kompromisom. Edini, ki se je zavzemal za skupno listo je naš bivši predsednik, Izidi volitev rudarskih obratnih zaupnikov 11udu jama Kočevje Trbovlje Zagorje Hrastnik 3 5 5 to 4 6 6 16 16 13 14 2? 10 1 5 V Hudi jami in Kočevju je bil dosežen med JS/ in ZRJ sporazum, zato .so voliitvo odpadle. — V Trbovljah je «ilo kar pet list. — Za JSZ so rezultati zelo ugodni, saj je dobila četrtino vseh zaupnikov. Glasov je dobila JSZ i>ri teh -volitvah okrog 1200. ki je že za svojega predsedstva izrazil željo, naj bi se JSZ likvidirala in naj bi njeni člani prestopili v Z/D in ki ga »Slovenski delavec« imenuje, da je to naš najboljši voditelj. Marsikdo so vprašuje, kako more tak vodilen delavec kloniti, ko si je morul vendar zapomniti vse paragrafe, s katerimi se je iKJslabšala naša socialna zakonodaja in katere je vedno uporabljal, kadar jo napadal zelene gardiste s pripombo, da so oni sami koristolovci. Tudi mi ne dvomimo, da se jo on začel zavzemati za ZZD zato, ker misli postati delovodja, za kar jo prošnjo že vložil. V nedeljo 10. marca bo ob pol 10 dopoldne sestanek naše organizacije v društvenih prostorih. Dnevni red 1m> zelo važen. Poročali bomo o vseli dogodkih, ki so se dogodili v letošnjem letu. Sklenili bomo kaj in kako bomo delali naprej. Trbovlje Izid volitev obratnih zaupnikov dne 3. marca. Volivnih opravičencev je bilo 2804, od teh jih je volilo 1958, t. j. 69.83%. Posamezne skupino so dobile: socialisti 664. neorganizirana lista 548, narodni socialisti 118, Jugo-ras 161, krščanski socialisti 467 glasov. Pripadnost zaupnikov po količniku, ki znaša za zaupnika 122.37: socialisti 5, neorganizirana lista 3, krščanski socialisti 4, narodni socialisti I, Jugoras 1, Socialisti so od prejšn jega večinskega sistema zgubili ikar 21 zaupnikov, kakor so bili določeni po pravilniku II. rudarske skupine. Res je sedaj za ves obrat določenih le 16 zaupnikov, vsekakor pa bi po (prejšnjem morali dobiti vsaj 10 zaupnikov, tla bi 'ostali pri istem kot prej! Vsekakor pa je čudno, da so mogli krščansiki socialisti dobiti 4 zaupnike, ker je v tej' votivni borbi streljajo na nje prav vse, od marksista do stoodstotnega katoličana; vse je bruhalo na te kandidate najhujše, kar se o organizaciji ih ljudeh sploh da govoriti. Volivna borba tuli ubogih kandidatov JS/ pa je bila kljub vsemu le lojalna kot jo mora vsak delavec v rS iil i. Nekatere cvetke teh napadov so bile z izidom glasovanja že poplačane,- druge pa iridejo na vrsto še t pravem času. er posojilo se vračila veseli, saj čas vse prinese. Članski sestanek strokovne skupine rudarjev bo v soboto 9. t. m. ob 5 popoldne v tajništvu. Podano bo poročilo o mezdni razpravi pri TPD in razgovor o sestavi kandidatne listo za bratovsko skladnico. Hrastnik Volitve v bratovsko skladnico izkazujejo sledeči rezultat. Bela 118 glasov, 1] delegatov: rdeča 176 glasov, 17 delegatov; plava 172 glasov, 17 delegatov. V upruvtni odbor dobi vsaka skupina dva člana. Pred tremi Jeti je dobila bela v kompromisu s plavo 94 glasov in 6 delegatov, rdeča 326 glasov in 24 delegatov. — Piri volitvah obratnih zaupnikov 3. marca 1940, so dobili beli 89 iglasov in 2 zaupnika, rdeči 170 glasov in 4 zaupnike, plavi 7 zaupnikov. V zadnji številki »Delavske politike«; [Ki roča jo naši marksisti, da iso dobili pri volitvah v krajevno bratovsko skladnico 25. februarja v upravnem odboru relativno večino. Ker so ti gospodje, ki se sicer radi poslužujejo navedb v številkah, sedaj to nien-da pozabili, jih navajamo mi: vseli delegatov v bratovsko skladnico je 45. Od teh je dobila JSZ, ki tokrat prvič nastopa samostojno, 11 delegatov v upravni odbor in dva z.a glavno brn-tovsko skladnico. Plavi 17 v upravni odbor, 2 za glavno bratovsko skladnico. Rdeči 17 v upravni odlbor in 2 za glavno bratovsko skladnico. (Pri prejšnjih volitvah smo dobili beli in plavi v kompromisni listi 6 delegatov, rdeči pa 39.) — Dne 3. marca tega leta so bile zaupniške volitve, in sicer se je volilo 13 zaupnikov za vso tri rudniške obrate. Volilnih upravičencev je bilo 815, volilo jih je 541, neveljavnih glasov pa jo bilo 15. JSZ, ki je tudi pri teh volitvah nastopila %rvič, je dobila 89 glasov in 2 zaupnika, plavi 267 glasov in 7 zaupnikov, rdeči 170 glasov in_4 zaupnike. Tudi tu je padec marksistov od vseh na 4 zaupnike. Iz številk jo razvidno, da je naša JSZ, ki je zadnji čas največ storila za rudarje, dobila najmanj glasov. Torej, kolikor ste nam zaupali, toliko lahko od nas zahtevate. Delali pa bomo, kolikor nam bo mogoče s to oporo, ki ste nam jo E pri volitvah nudili, — »Delavska pravica* na razglasni tabli ob občinski cesti je bila doslej razen zadnjih dveh dni raztrgana in tudi žebljički pokradeni vsak večer, Ker nas pa s tem ni bilo mogočo prisiliti, da ne bi čez dan visela vedno nova, so nasprotniki to opustili in nas začeli posnemali s svojo »Delavsko politiko«. Čas bo pu pokazal, ali Hrastničani bolj ljubijo pravico ali politiko. — Tovariši! Prebili smo led, imamo zastopnike v naših delavskih ustanovah, skupina vidno raste, zatorej na delo zn pravico in svobodo. Nazarje Naš občni zbor je bil .2. februarja tega leta. Pokazal je zrelo in močno voljo odbora in članstva, da še poglobimo naše vzgojno strokovno in kulturno delo v korist članstva in vsega delavstva Savinjske doline. Poročila odbornikov so pokazala trud in napor trdega dela JS/ v preteklem letu. Po poročilu zastopnika centrale tov. Borca iz Duplice, ki je v svojem govoru orisal delo in boje JS/ za lastni obstanek, zlasti pa za napredek gospodarskega stanja vsega delavstva in glede na dejstvo, da se ruši centralizem, ki bo dal pcipoluo 1 samostojnost tudi slovenskim socialnim delavskim zavodom, ki se vzdržujejo z denarjem naših prispevkov, se je razvila živa, a stvarna debata k vsem tem vprašanjem. Mnogo besed je bilo izrečenih za poživitev dela na terenu, da bo tako potegnilo tudi še vse neorganizirano delavstvo v skupino JS/. Vsak član se je obvezal, da bo čim prej organiziral še enega delavca, da bo tako skupnost čiim večja, a tudi uspehi čim boljši. Poudarjena je bila želja, da naj bi skupina z zaupniki vložila podjetju vlogo, da bi se gilede na draginjo, če že ue vsem pa vsaj poročenim zvišala plača v tisti višini, kolikor so zvišala druga podjetja. Za dosedanjo zvišanje srno hvaležni, vendar objektivno povedano šo lie odgovarja podražitvi. Naša kupna moč je padla. Tudi vprašanje malico je 'potrebno dokončne rešitve, ker si nekateri preko vodstva dovoljujejo čisto po svoje postopati v tej zadevi. Podjetje naj bi dalo s sireno znak in v 10 minutah bi bilo vse izvršeno. Po taki malci bi potom tudi storitev po-rastla in bi so dvakrat nadoknadila. To potrdijo tudi druga podjetja. Pa še so stvari, o katerih bo odbor razmišljal in delal. Zato jo bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor. Dolžnost delavcev pa je, da se vsi pridružijo JSZ in skupno delajo za uspehe. Škof ja Loka V nedeljo 10. marca bo občni zbor strokovno skupine tekstilnega delavstva škofjeloške predilnice ob pol 10 dopoldne v gostilni Pleviia, na Suhi. Vabimo vse tovariše in tovarišice, da so udeleže občnega zbora v polnem številu. Planina Občni zbor naše skupine je bil v nedeljo 3. marca 1940 v Lazah v gostilni Fatur. Udeležilo se ga je nad dve tretjini članstva, kar dokazuje, da so je smisel za organizacijo precej poglobil. Občni zbor sam pa je bil zelo živahen in razlx>rit, saj je trajal dobre tri ure. Iz tajnikovega poročila je bilo razbrati, da je strokovna organizacija za delavstvo zelo veiliko napravila. Zasluga organizacije je, da se izvaja točno socialna zakonodaja; da so se uveljavili obrtni zaupniki in tla so se zboljšale delavske plače. Brez strokovno organizacije vsega tega ne bi bilo. Zato je potrebno, da se članstvo tudi duhovno p rek v asi z idejami iti nalogami delavske strokovne organizacije. Zlasti pa imora vzcveteti med člani medsebojno zaupan jo im pravo tovarištvo. Saj je končno delavska strokovna organizacija le večja družina. Zato se morajo vse delavske zadevo obravnavati v tem duhu,^ tudi napako in spori. Le na tu .način jo mogoče ohraniti medsebojno zaupanje, zlasti pa zaupanje članstva do svobodno izvoljenega vodstva organizacije. To krasne misli tajnika jo podkrepil (tudi zastopnik centrale in je želel, da bi postale v bodočem letu vodilna zvezda vodstva in članstva pri strokovnem delu. Blagajnikovo 'poročilo pohvalno omenja točno plačevanje članarine od strani članov, s čimer se ne more 'izstaviti vsaka skupina. 2anetnav[ah\e- v mladosti sc tnašiuie na siacost! Otroci, katerih starši skrbe za to, da redno čistijo svoje zobe s Sargovim Kalodontom proti zobnemu kamnu, si ohranijo zdrave in trdne zobe. Nasprotno pa otroci, ki jih starši niso naučili, da čistijo zobe ali so sami v tem oziru malomarni, že zgodaj trpijo na obolenju zob. Dolžnost staršev je torej, da o pravem času nauče otroke na redno čiščenje zob s Sargovim Kalodontom, ker si bodo na ta način ohranili do visoke starosti trdne, zdrave in lepe zobe. Članstvo je za leto 1940./41. izvolilo naslednjo vodstvo svoje strokovne organizacije:' Odbor: predsednik Hrovatin Jakob; ii>odpredsodnik: Ržek Jože; tajnik: Molk Vinko; tajnikov namestnik: Mrhar Jože; blagajniik: Plesničar Karel; blagajnikov namestnik: Kušlan Jože. Nadzorstvo: predsednik: Ozbič Alojzij; člana: Simšič Jože in Rotenhajzer. Delegat za občni zbor: Hrovatin Jakob. Občni zbor jo skleriil, da se moirajo vršiti odborove seje in sestanki članstva najmanj enkrat na mescc. Na občnem zboru se je obravnaval tudi težak položaj delavstva. Ceno življenjskih 'potrebščin stalno naraščajo. Zaradi tega je vzdrževanje družin in sebe vedno težje. Da bi vsaj nekoliko dobila pomoči, jc vložila organizacija na vodstvo obrata vlogo, v kateri jo zahtevala zvišanje plač. Delavstvo pričakuje vsaj 30% zvišanja. Prepričano je, da bo vodstvo uvidelo opravičenost te vloge in zvišalo zn toliko plače kot želi delavstvo. To mu bo tem laže, ker je tudi prodajna cena obdelanega lesa izelo poskočila. Ljubljana-Zmaj V nedeljo 25. februarja jo bil občni zbor naše skupine. Po izčrpnih poročilih tov. odbornikov nam je podal zastopnik centrale tov. Pavšič poročilo o delu centrale in smernice za bodoče delo odbora. Upamo, da bo novi odbor posvetil vso sile za dobrobit delavstva. labrali smo si naslednji odbor: predsednik Jarc Franc, podpredsednik Toman Anton, tajnica Kunaver Ivanka, blagajničarka Pezdir Marija, gospodar Presetnik Ivana, odborniki: Gosar Marija, Jeromen Pavla, Oblak Marija, Plestenjak "Francka, nadzorstvo: Cilinder Kristina, Jakopič Emica, Mlakar Ivan. Vič-Dobrova V nedeljo 10. marca ob ipol 15 bo v prostorih gostilno Jamnik, Vrhovci št. 6, peti redni občni zbor Strokovne skupine 'opekarskega delavstva JSZ Vič-Dobrova. Ker imamo poleg običajnega dnevnega reda razgovor glede dela, ki nas čaka v tekočem letu, je dolžnost vsakega člana, da se občnega »bora gotovo udeleži. Okrožni sestanek v Št. Janžu V nedeljo 10. marca ob 11 dopoldne bo v gostilni Prid/gar v Št. Janžu okrožni sestanek strokovnih skupin JSZ koroškega okrožja (Slovenjgradec, Guštanj in Otiški vrh). Vse skupine so dolžne, da pošljejo na ta okrožni sestanek vsaka vsaj dva člana odbora. Okrožnega sestanku sc bo za ekspozituro JSZ v Mariboru udeležil strokovni tajnik Pestotnik. Na sestanku se bodo reševala zelo važna vprašanja, katera se nanašajo na nadaljnje skupno delovanje strokovnih skupin. Celje Predavanje, ki je bilo določeno za pretekli teden, je odpadlo, ker je bil predavatelj zadržan in se bo vršilo v sredo 13. marca ob pol 8 zvečer. Skrbite za obilno udeležbo. Vsebina predavanja je: Socialna zakonodaja z ozirom na delavstvo. Pridite! POCENI m DOBRO gg™—— kupite manufakturo, konfekcijo, damsko in moško perilo pri KOIBEZEN FRANC, CELJE 4 S<1< liW> - DELAVSKA PRAVICA —i*. il IllhlUl aa. ^Uoselsha zi)tza._____________________________________ Masarykova obletnica Razprava glede zakona o razmerju gospodinj in hišnih poslov. Že leta 1919. je Poselska zveza za-> rgla tedainji poselski red, iki je ibiil v veljavi v stari Avstriji dolgih 85 let. Urejen je ibil tako neugodno, da so bile služkinje naravnost suženjsko iz-rabljane. Poglejmo le nekaj točk: Vseboval ni nobenih določb glede delovnega časa, gospodar oziroma gospodinja sta llahko zahtevala dnevno in nočno delo, nobene nedeljske prostosti, deikJeta so ibila prepuščena ina milost .gospodinji v odmeri, o letnem dopustu ali odpravnini ni bilo govora, šikaniranje in celo udarci niso Ibili prepovedani itd. Vise te krivice je morala služkinja hočeš ali nočeš tiho trpeti, ker oni [bila po zakonu zaščitena. Po ustanovitvi Poselske zveze so prišle služkinje do spoznainja, da so tudi one enakopravno obude premnogim delovanjem in končno zgodovina potrjuje nezmotno vero v zmago dobrega, v zmaigo duha, Jezus — ne Cezar I Jezus je borec iza Resnico, Dobroto in Ljubezen. Njegova borba je j duhovna, mi so posluževal sredstev sile. Z resnico, dobroto in ljubeznijo je osvajal ljudi in jih osvojil — .resnično. 300 let je bila borba za priznanje od strani države. Duh so je j boril s silo in duh je zmaigal. Resnica je večna in ne bo nikoli podlegla sili, ki je minljiva. Sredstva resnice so tudi drugačna, kot sredstva Cezarjev. Zato Masaryk veruje v človeka, v demokracijo in zmaigo dobrega. Nasilja prej ali .slej minejo. Masaryk je že v devetdesetih letih ■prejšnjega stoletja jasno videl problem današnjega človeka, kot je ugotovil dr. Beneš. Videl je enostroinost liberalne demokracije, ki daje človeku le politično svobodo in enakopravnost, dočiim ne socialne in gospodarske. Zato je zahteval resnično demokracijo , snovano na ljubezni do bližnjega, »uresničenje božjega reda*. Sicer v popolno enakost ljudi ne veruje, ker ni možna, vendar sposobnejši zaradi tega, ker je sposobnejši nima nikdar pravice izrabljati manj sposobnega. Človek, človeku ni nikdar sredstvo. Zato se je Masaryk boril za resnični preporod (posameznika, za zmago duha, neizprosne odgovornosti | do samega sebe in resnice. Ljudje napravijo demokracijo res demokracijo. Ce demokracija ni talka kot bi morala biti, je temu k n v« pomanjkanje vzgoje k demokraciji. To je najvažnejša naloga voditeljev, učitelja, pro; fesorja, staršev, duhovnikov. M. R. Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. SUKNO KUPITE NAJCENEJE PRI ODEJE ij PERILO F- l^OBOVICNIK, CELJE K volitvam v bratovsko skladnico Jesenice, 3. marca 1940. V letu 1937. so se vršile prve volitve v bratovsko skladni ico po no vem pro-portčnem volivnem sistemu. Ta novi sistem je dal možnost toidi JSZ kot drugi najmočnejši strokovni organizacija, da je dobila zastopstvo v odborih bratovskih skladnic. Da je zastopstvo naših _ članov v odborih bratovske skladnico velikega pomena, vedo naši člani najbolj v tem, ker za mnoge stvari prej niso vedeli, kako je potreba pri raznih formalnostih postopati. Delo naših zastopnikov je v podrobnem znano našim člamom po krajevnih skladnicali, zato podrobnosti ne bomo navajali. Omenimo naj le najbolj pereča glavna vprašanja, to je bistvo, za katero smo se že mnogo borili. Leta 1938. smo dobili nov pravilnik, .po katerem smo zavarovani člani mnogo oškodovani. Naj navedemo samo paragrafe 50., 64. in 82. pravil, ki so najbolj kričeči. Nešteto je bilo že javnih zborovanj in sestankov, kjer se je najodločneje protestiralo prati okir-njenju pravic članov, .glavna sikuipSfi-na bratovske sklad niče v Ljubljani je na svojem zasedanju že dvakrat sprejela soglasni sklep za popravo tehkri-vic, bile so tudi deputaoije v resornem ministrstvu, pa vendar je še vse pri starem. V novejšem času čitamo, da tudi Novo delo dr« A. Gosarja Te dni je izšla pri Mohorjevi družbi nova Gosarjeva knjiga: Socialni nauk Cerkve po besedilu papeških okrožnic. S to knjigo je izpolnjena občutna vrzel v naši slovenski krščanski socialni literaturi. Saj kljub mnogim spisom, ki obravnavajo moderno socialno vprašanje s krščanskega vidika, v resnici nismo imeli niti enega dela, iz katerega bi se lahko izčrpno poučili, kaj nas Cerkev v teh rečeh uči, oziroma kaj od mas pričakuje in zahteva. Razne komentirane izdaje posameznih socialnih okrožnic, so bile seveda tudi potrebne in koristne. Vendar bi si .mogel samo na podlagi takih izdaj le malokdo ustvariti vsaj približno točno sliko o socialnem nauku Cerkve, pa naj si bo glede ]K>sameznih perečih vprašanj ali v celoti, glede celotnega socialnega problema naše dobe. Gosarjevo delo pa l>o na izredno lahek način odpomoglo temu pomanjkanju. V njem jo namreč ves socialni nauk Cerkve, kakor je obsežen v treh SjipishL_________________________ JSZ in ZZD _ zakaj nismo krščanski socialisti jo bil naslov predavanju, ki ga je imel pretekli petek v akademskem klubu »Danica« v Ljubljani g. Rudolf Smersu iz Ljubljane. Kako jo g. Smersu izvajal svoje predavanje pod tem naslovom, nam ni znano, vemo pa le toliko, če bi bil g. Smersu krščanski socialist, bi prav gotovo ne bil »bivši poslanec«. drugod na kakšnem shodu ali zborovanju predlagajo in sprejemajo podobne resolucije, vendar če .pomislimo na že toliko storjenih korakov in toliko vloženega truda na tem [področju, da je vse to lo propagandnega značaja. Saj se delavec vendar ne more toliko dresirati, da bi resnično verjel tistim, ki so vse to nam dali, a danes vpijejo sami proti svojemu delu, vlagajo resolucije, čeprav bi se to že prav lahko uredilo. So ljudje, ki mam iz svojega računa dopovedujejo, da to mi tako slabo, da je kar dobro, vendar pa naši družinski člani nezgodniki in reducirani delavci vedo povedati drugače, ker ti občutijo krivičnost na lastni koži. Mislimo, da nam ni treba navajati zgledov in dokaaov, kajti mi vemo, od kje je to, mi čutimo ves brezobzirni udarec v našem socialnem zavarovanju. Letos poteče funkcijska doba sedamjih odbornikov in šli bomo na volitve, da postavimo svoje zastopnike, ki bodo vredni, da zastopajo naše koristi. Predstavilo se bo več list, tudi taike, ‘ki miiso -vre-dne zatrpanjn, se bodo ponujale. Vemo pa, da jih delavstvo dobro pozna, ker jim je samo beseda sladka, dejanj pa mi inič. Delavstvo, ki je preizkušeno v lastni borbi, odklanja pokrovitelje in poslevo-deče .pomagače ter bo samo šlo v borbo za svojo korist. najvažnejših socialnih okrožnicah: Re-rum novarum, Quadragesimo anno in Divini Redemptoris, po osnovi tako sistematično in jasno razvrščen, da dobiš brez vsakršne težave in študija na enem mestu zbrano vse, kar Cerkev o posameznih socialnih vprašanjih uči. Knjiga bo vsem, posebno delavcem, izredno dobrodošla, zlasti še, ker je pisana nenavadno jas.no in preprosto. Cena za ude: broš. 54 din, vez. 66 din; za neude: broš. 72 din, vezana 88 din. Iz centrale Krajevne skupine opozarjamo, da pravočasno sporoče centrali kaj so ukrenile na okrožnico št. 2 od 8. februarja 1940. Skupine, katere niso izvedle občnih zborov v času, katerega je centrala določila, naj jih izvedejo čimprej. Ker se bodo v najkrajšem času sklicali občni zbori strokovnih _ zvez, je nujno potrebno, da so občni zbori skupin prej izvršeni. Odločite tedaj to čimprej in sporočite datum in kraj, kjer se bo občni zbor vršil. ^^PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsak Četrtek popoldne, v prime-m praznika dau prej. — Uredništvo In uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva centa 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 12-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka poSt. čekovnega računa 14.900. Posamezna številka 1 din. Naročninai za 1 meseo 4 din, za četrt leta 10 din, *a pol leta SO diu, za vse leto 40 din. Zamejstvo meseino 7 din, letno 70 din. Urejuje ln odgovarja Rozman Joiko t Ljubljani, Izdaji, za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7jmer, Ljubljana. Tiska /udruinn tiskarna r. z. z o. i. ▼ Ljubljani, TvrSeva o 17 (Maks Blejec)