STEV,—NUMBER 172 IshsJs vmk daa n«MJ laprssa glasilo slovenske narodne «podporne jednote wm i. LswadaW An Otflss ®f~PttbiloaUoBj MÍT 8osth Uwnd»jt M v Mriki proste roke Nt željo Cslleaa, da zdaj ne sme biti prepira med revolu-cijonarnimi itrankami, je delavaka stranka izstopila | iz vlade, ne p« na zahtevo agrarnik Vaditeljev. Ob-regon pokopan obpriaotnosti tisočev. Mexico City, 26. jal. — Alva-ro Obregon, umorjeni novoizvoljeni predsednik Mehike, je bil pokopan v soboto popoldne v Navaju, Sonora, ob navzočnosti njegove družine, sorodnikov, voditeljev liberalne in agrarne stranke in drugih njegovih oljih prijateljev ter več tisoč žaloval-cev iz priprostega ljudstva, med katerimi je bilo na stotine pol-nokrvnih Indijancev. Tiaoč vojakov je nad svežim grobom izstrelilo salvo pokojnemu revolucionarnemu generalu in predsedniku v zadnji pozdrav. % V uri pogreba je bil po vsej republiki promet ustavljen za 15 minut in gledališča ao ostala zaprta za določeno dobo žalovanja. Mexico Ctty, 23. Jul. — Prvi rezultat atentata na Obregona je bil abruptni prelom med vlado in delavsko organizacijo "Confederación Regionale Obrera Mexicana", znano pod imenom Mehiška delavska federacija in njenim političnim krilom, toda prelom ni prišel vsled kakih sovražnosti; temveč kot odziv na apel predsednika Callesa, da vse revolucionarne stranke v Mehiki pokopljejo medsebojne «pore v momentu grozeče krize in pokažejo svojo solldarnoat z vlado. t Omenjena delavska organizacija, ki ae navadno imenuje o-krajšno Crom, ja bila v konfliktu z Obregonovo stranko od dneva, ko je bila spremenjena ustava glede predsedništva in ko je Obregon naznanil avojo kandidaturo za drugi predsedniški termin. Prej so bili med <^Blav-•ko stranko in Obregonom najboljši stiki, saj je bil Obregon leta 1920 tudi kandidat delav-itva. Vsled opozicije delavske itranke proti omenjenemu a-mendmentu ustave je prišlo do «trega konflikta med Cromom in agrarno stranko, ki je bila i lavna podpornica Obregonove druge kandidature. Voditelja agrarne stranke, Antonio Soto y Gama in Aurelio Manrique, sta v soboto javno obdolžila voditelje delavske »tranke, da so kot opozicijonalcl Obregonove izvolitve predsednikom za drugi termin "peiholo-fricno odgovorni za Obregonov "mor," vsled česar morajo ro prezentantje delavske stranke Uk,,J izstopiti iz vlade, ako no-kjo izzvati jcivilne vojne. / Calles is ,žakni odredil, da sa in njegovo vlado na celi črti v momentu tekoče krize in želi s Callesom vred, da je solidarnost družine mehiikih revoluci-jonarnih strank v tem momen tu največja potreba. Na temelju tega sklepa je Luis Morones odmah informiral Callesa, da polaga ostavko kot tajnik trgovine, dela in industrij ; obenem odstopata iz vladne alužbe delavska voditelja Bduar-do Monedo, ravnatelj vladne tiskarne in Celestino Gasca, ravnatelj vladne tovarne za strelivo. Morohes je izjavil, da bo delavska stranka aktivnejša v politiki kot je bila kdaj poprej, ampak v momentu sedanje krize, dokler ni rešeno vprašanje kdo bo prihodnji predsednik, bo stranka nevtralna. Posebni vodja policijske preiskave glede odgovornosti za u-mor Alvara Obregona je naznanil, da bo preiskava končana enkrat ta teden, nakar bo objavljeno uradno poročilo. Novi Nobilova iafamifa odkrila imVMI|0 WVMIII Italijan Zeppi slekcl umirajočega švedskega , znanstvenika. ' Meekva, 28. jui. — Sovjetski korespondent na "Krasinu" poroča, da je kapitan Zappi, ki ao ga rešili Rusi z ledene ploče, imel na sebi obleko švedskega meterologa dr. Malmgrena. Zappi in Mariano sta umirajočega znanstvenika slekla in, pustila na njem le spodnjo obleko. Ko so Rusi pobrátl oba Italijana s ploče, je bil Zappi oblečen vrhu svoje še v dr. Malmgrenovo obleko. Oslo, 2& jul. — Iz Kingsbaya poročajo, da je umrl kapitan Mariano, član Nobilove polarne posadke na zrakoplovu "Italia". Mariano je bil v oni trojici, ki se je 30. maja odpravila peš po ledenih pločah v nadi, da pride na celino in dobi pomoč za ponesrečeno Mobilovo moštvo. Poleg Mariana je bil Zappi in švedski znanstvenik dr. Finn Malm-gren, ki počiva nekje v ledu, dočim je prva dva rešil ruski letalec CuhnovSklj. Rusi ledomilni parnik "Krasin" je zadnji teden povedel Mariana in Zappija z drugimi rešenimi Italijani ___# ________ vred v Kingsbay in jih Um iz- C»ma in Manrique predlože po- ročil italijanskemu parniku 'Cit- Seet japonskih vojakov ubitih v Saataagu. Kitajaka vlada razveljavila trgovsko pogod bo. LonSdn, 23. jul. — Iz Tsing-tava je pHšla nepotrjena vest, ds so japonske čete včeraj ubile 600 kitajskih nacionalistov v bo-ju ob iantungski železnici. Saafaj, 28. jul. — Nov konflikt npd Japonsko in Kitajaka je priaeeel akutno krizo. Tekla je tudi kri. Med japonskimi in kitajskimi četami v provinci Saatung je prišlo 21. t. m. do krvavega spopada zapadno od Taingtava. Po prvih poročilih je bilo šeat Japoncev ubitih in 14 ranjenih ter pa ato Kitajcev ubitih in ranjenih. Okrog 1800 kitajskih vojakov bivše severne armade se je uprlo avojemu poveljniku in prestopilo mejo japonske cone. Japonaki ao začeli streljati nanje, nakar so Kitajci napadli japonske čete. Po eno-urni bitki so se Kitajci umaknili. Drugi del konflikta je diplo-matičen. Nova kitajaka vlade je razveljavila trgovske pakte z Japonsko, Francijo in Danako. Pakti ao oficijelno že davno potekli, sato smatra kitajaka vlada, da ao mrtvi za Kitajako. Japonska je valed tega zelo srdita in Kitajci so bili lndirekt-no informirani, da pride od strani Japonake popolen prelom, ako ne bo pogodba takoj obnovljena taka, kakršna je. Kitajaka vlada zahteva, da se pogodba revidira. Poslanika Francije in Danske sta obljubila rsvizljo.' Tokio, 28. jul. — Japonska lianga, sina pokojnega diktatorju Cangftolina, ki je vojaški governor Mandžurije, da no sme pridružiti Mandžurije novemu nacioiftlFstičnemu režimu Kitajske. Governor ae pogaja s kuo-mintangom. Kampanja sa avstro-nimikr» unijo. Dunaj, 28. jul. — Slavnost. stoletnice smrti dunajskega skladatelja Schuberta, ki je privabila 260,000 pevcev iz evropskih dežel na Dunaj, je bila včeraj pretvorjena v politično demonstracijo za združitev Avstrije z Nemčijo. Okrog 150,000 Nemcev je korakalo v demonstrativnem pohodu po dunajakih ulicah. Pohod je bil zaključen z ogromnim ahodom, na katerem je govoril med drugimi tudi Paul Loebe, predsednik nemškega parlamenta, ki je dejal, da sta zunanja ministra Cehoslovakije in Jugoslavije, Beneš in Marln-kovič, -izdala in pogazila njun lsstni čarter svobode, ko sta nastopila proti aamoodločevanju nemškega naroda. •ebni preiskovalni policiji vso ¡toaze, kar jih imata, glede piihologične odgovornosti za »mor." Voditelja agrarcev sta govorila, da edini dokaz, ki ga "nata. je, da se Luis Morones, «uvni vodja Croma in minister Izvine, dela in induatrlj — «riva .Ki dneva atenUta. Cal-j«' nato pojasnil, da se Mo-rüna, pač pa v smislu manifesta. kl je Ml la- a miri v Rumuniji. t. m. in ki ee aa Chicago. — Anna Kunkowskl je v nedeljo večer povžlla «tn»o s namenom, da konča svoje življenje. Kunkowsko je pred kratkim zapustil njen mož In ženska je ostala sama s štirimi mladoletnimi otroci. V obupu radi siromaštva je skušale Izvršiti samomor. ženska je bila pripeljana v bolnico la upanje je, da Državna milica rešila auhaikega agenta pred llnčanjem. Cledenln, W. Va. — L. Cox, zvezni prohlbidjski agent, ki je ;b(l pretečenf petek aretiran radi umora Bernard Coteralija, je bil v nedeljo v nevarnosti, ko je več sto broješa množica ljudi nava-1IU na jačo, v kateri je bil za- VMm krlu v J«|o-olavlfi io ai koaiaaa General Hadžkf je vrnil mandat kralja. — Val aeumljenl Ma-cedonci bodo interairanl. Belgrad, 28. jul. ^ General Stepan Ifadžič, ki se je približno deset dni trudil, da organizira nevtralno vlado" Is samih ek«-pertov, je v soboto vrnil mandat kralju s obvestilom, da mu je nemogoče dobiti take ministre» kakršne ai je želel. Belgrad, 28. jul. - V Uda je aklenila, da ae imajo internirati val sumljivi Bolgari v Jugoslaviji, pristaši macedonsklh komi« tašev, v konoetracijakih. taborih. Na ta način upa vlada preprečiti nadaljne napada na uradnike kot je bil zadnji napad na policij* skega šefa Laaiča v Belgradu lo napad na Žandarje v Novem pa* aar ju. Stalin Inf Irai arjpalaeclje v ao» Izplača. za morajo ruskih vati. Maakva, 28. jul. ~ Taktika sedanjih voditeljev komunistič» ne internacionale glede flnaao ostane še nadalje v moči. 8prs» mani se le v toliko, da bodo denarna subvencije is Moskve odslej Šs — manjše ln skopejše. Stalin je informiral delegata na šestsm kongresu komunistične internsclonale, da odalaj ss bo v mlin ter zplell v moko mslo več kot v treh urah. Petnsjst minut pozneje je bila moke že v rokah pekov in čes drugih petnajst minut je bi is torto pripravljene zs pomazanje a čokolado. bila državna milica, ki js prišla baš šs o pravem času, da js razgnaU množico. — Cotarall js bil ustreljen, ko je Cox z dvema drugima agentoma vstopil v njegovo stanovsnje, da ga aretira radi kršitve prohiblcijakega zakona. Pittsburgh, Pa., 22. jpl. — Dva ženski sta bili včeraj ubiti In petnajst drugih je bilo ranjenih, ko je vos poulične železnice skočil s tira, zadel v avtomobil révolta Llsbona, 28. jul. — V soboto je izbruhnila vojaška révolta v trdnjavi San Jorge pri Lfsbonl. skočil s tira, zadel v aviomoou -j--:----y . TZ: 1 in traščil v poslopje neke trgori- dííh Z v predmestju Braddock. Ea-^oriÄ írmela veso In dveh bill odpeljani v bol- »tranka podpira Callo-'okreva. njend so nišnico. frire Chicago. — V nedeljo je bilo I oseb ubitih m čikaških u-I les h v kollzijsh z avtomobili. Število žrt#v je od novega leU do danes naraslo aa 564. gih častnikov. Lojalne čeU so bombardirale trdn^svo In v na-kaj arah je bila révolta uduše-na Sedem mož Je bilo ubitih In 80 ranjenih. Vodje eo bUi are-tirani. Vojaški letalec Boires — ki je laal letel v Brasllljo - ki je bil tadl oopletea, jo pobegnil v letalu na na "aktuglne revoluc tuacije" v inozemstvu la kjer ne bo teh, tam se morajo komuni stične organigacija sama financirati. Stalin je na staltšftu, da se mora stranka povsod sams izplačevati. Valed te taktike je bilo ptaoej nejevolje med delegati. Slišat! je bilo očitke, da neaktivnost v mnogih deželah naralla, ker manjka danarja. Finančni problem gibanja v rasnih dsielah Js bil sdsn glavnih vprašanji na kongresu. Kominterna je plačala vožnjo delegatom sa prihod v Moakvo, toda za obratno vožnjo al morajo sami skrbeti od nosno njihova orgsnizselje. To je povsrošllo precej nezsdovoljnosti med dc-legstl. Kongres je zaključil, da morajo stranke vaeh dežel organi* zirati med delavci mogočno kampanjo za pobijanje vaake Imperialistične napadalne akcije napram Bovjetaki uniji. Oee|o te kampanje mora biti; "Boke proč od Rusije I" Glede položaja na Kitajskem Je bils sprejets resolucija, kl izrsža zadovoljstvo in ponos In-ternseionsle na kltsjsks komuniste. Borb« krojsikilr delavcev 2« svojo orgisizioijo Pet članov krojaške orgaaloaci- Je araUnuMh v PhlladelpkUI. Philadelphia, Pa. — Pot Članov organizacije Amalgamated Clothing Wprkera jo bilo pretočeni teden pretiranih v tem mestu, ker ao med krojaškimi delavci razširjali propagando in okrožnice, v katerih ao jih posi-vali, naj se aridružija organizaciji krojaških dalavcev. Med aretiranim^ ie tudi Ida Pataga-lia, znana delavaka boritoljlca in dijakinja , v Brookwood kolegiju. Arettalja so'posledica po-podjethikov, ki hočejo na vsak načlqk preprečiti agitacijo organising krojaških delavcev, da organizirajo neorganizirane. Odločba ^Amalgamated Clothing Workefa organizacija, da ae organizirajo krojači v Philadei-phlji, kl iz bila ratificirana na njen kon^fnciji v Clnclnnatlju, jo podpirana z vso močjo unijs. Predsednik, Sidney Hlllman je na čelu ormiuialranega gibanja, da ss v nkikrajšam času skliče stavko kam petnajst tisoč krojaških deiavoev v tem mestu, ako bi se podjetniki branili pri-snati organizacijo. Hillmanu pomaga pri. njegovem delu Hy-man Rlumkerg. upravitoU or-ganiiacljakaga oddelka na vzhodu. Plače neorganiziranih krojaških dolavpev v tem mestu so beraške. Delati morajo devet ur na dan in njih povprečna pre Hovjetokl Junaki obtfčejo Ameriko. Moskva. 28. Jul. * Pilot Cuh-novskij in vodja "Krasina" Samolojevlč, ostalim ruskim moštvom rešila polovico mož Nobilove polarne ekapedlcije, poeetlta Edru. žene državs kot "poslanca dobre volje". Povsbljena sto bila od rusko - smeriške trgovske zbornice in sovjetske vlada je dovolila oblak, ko bo delo končano. kotel ae Cklcoge deM največji oveta. Chicago. — Vincent kl je kupil sa tri milijone jev staro, gradu podobno Fitter Polmerjevo palačo na Loki Shorn, namerava palačo podreti In Um postaviti hotel, kl ki stal $2S,ooo,ooo. Hotel bo 46 nadstropij visok In bo najvišji la najluksurijoznejil ne sveto Dovršen bo do svetovne raestove Ma 1 manj kot lir ji? tedensko. Organizirani krojačL v New Yorku in Rochesterju delajo 44 ur na teden, prejemajo dobro mesdo, imajo unijsko protekci jo ln so zavarovani proti brez poseinosti. Odkar Je pričela kampanja za organizacija, so podjstaiki na jell pobojiike in gsngsšs, ka-tere' so postavili pred svoje tovarne, da, premrečljo uaijsklm sgitstorjeii distribucijo okroš-nie in Jih odganjajo od tovaren. Krojsškim dsisvcam ss grozi s izgubo dsl|| ako posečajo zborovanja, katere prireja organlaa-zaclja. Mnogo jih ja že zgubilo delo, ker 90 med svojimi tovariši v tovarni agltirall sa svojo organizacijo, Kljub v|em grožnjam in nasilju, se pa s agitacijo, da se organiziratl neorganizirane, nadaljuje z zadovoljivim uspehom. Železniški delavrl odpuščeni la službe. Hcrantoi, Pa.—Več sto delav-cev, kl so b|II vposlenl pri Delaware, Lackawsns A Western železnici, je te dni izgubilo delo, ko je drutU uvedla novo ekonomsko politiko, da napravi čim več profitk. Med odpuščenimi delavci so v prvi vrsti prizadeti pisarji, kl so delali v drušbinih uradih.—Y prvih psUh mesecih tegs Ista je druibin dobiček znašel pet ln pol milijona dolarjev, tods kakor js rasvidit! la sad-njegs odloka družba, ja U\ pro-fit še preekromon, In sato je bHo treba odelovlti delavce, drugi, kl so še ostali v službi, bodo morali ps nategniti svoje mlšlee, da bo dobiček koncem leta še večji IšivHAiii arfsaasftlsiks ., ■mmmmmmammm JSISMSIH Isisraalla Sprejetih ji bilo več važnih resolucij glede etavkovnega položaja pletenlnaraklh dalavcev. Kenoeha, Win. — Na konvenciji državne delavska federacije, kl se je vršila v tam mestu, je prevladoval bojevit duh in navdušenje vslic dsjstvu, da ss tukaj bljs hud boj med Allen A. kom penijo in pleteninarsklmi delavci, katere je družba izprla. Sta v kar j i ao aa Časa konvencije priredili po mestu pohod, katerega so vodili štirje stavkarjl, kl so bili iapuščenl la ječe. v kateri so bili zaprti radi obdol-šltvs, da so kršili ivssno sod-nljsko prepoved proti plketlra-nju tovarne Allen A družbe, katero je ta na sodišču isposlovala proti stnvkarjom. Isprtje deiavoev v tovarni Allen A kon^anlje Še traja od 18. fob. t. I., ko je družba pričela s akcijo, da uvede odprto delavnico. V tem času je bilo aretiranih že večje število stavkarjtv. Baš sa čaaa konvencije se je nad trldeeet atavkarjev nahajalo v zaporu, toda delegatje so ispo-slovaM njih Izpustitev, ko so naslovili apel na ^sMljskega načelnika. ' ' 4 i , I Konvencija je sprejela vaš resolucij, ki sa tičijo liprUn Mmm. obsoJa sistem mest* Pit eeek utoaib v St. Marjr, O., 28. jul. — Tri ženske In dva moško ao včeraj utonili v ft. Mnry jezeru, ko Je močan deževni vihar prevrnil motorni ČOlh, v kater «n so vozili. Paria, tik — R*y Says je v nedeljo v Mpiru ustrelil svojo-ga brata. Trepir med bratoma is nastal fadi n«ke malenkosti. Morilec je bil aretiran la odvoden v ječo • upravitelj, katerega Mm* ti Naah Motor Oa. In Allen A. družba popolnoma pod kontrolo. (Jpravitclj je v mestni u-pravi le figura, prava moč ln oblast sta pa v rokah omsnja-nlh družb. Druga reeolucljs ss bavl z Imported Jo itavkokaaev In Js vsebuje tudi določbo za oetrejšo regulacija privatnih detektivskih sgsncij. V tretji resoluciji Je isrsčsna obsodbs rsdl sodnijske uzurpacije, kar Je svetni sodnik v MUwaukeeJu Izdal sodnijsko prepoved proti na-vadnim pravicam organizirane» ga dalsvstvs. Policija ni vač naklonjena stavkokazem, odkar je nekdo lamed njih vrgel s četrtega nadstropja Allsn A. tovarne opeko, kl je padla na hrbit nekega policaja In mu sadala občutno poškodbo. Ko se Je vač potleajev po dogodku napotilo v četrto nsdatropje, kjer imajo stavko-kazl svoj s spalnios, so našli vač oboroženih moških pod posteljami, kamor op se akrlll Is atrahu pred policijo. Konvencija ja bila znamenita še Is drugega vldSca. William Gresn, predsednik Ameriške delavske federacije, je storil nekaj, kar ne bi bil njegov prednik, pokojni Semuel Gompers, nikdar naredil. Državna uprava v Wlsconslnu ja bila vodno kolikor toliko pod socialističnim Vplivom in Je vseloj sprejele Compares na način, kateremu se Je Gompers izogibal če Je le bilo mogoč«*. Green Ja v Um slučaju postopal drugače. V svojem govoru Je ostro krltlslral nestrankarsko politiko državna delavske federacije In slišati ni bilo niti enega protesta proti njegovim Izvajanjem. Green je govoril tudi ne shodu pleUltl-narskih delavrev, kl se je vršH v Library parku. 00 Nedeljska emrtae hoao. Chicago--Zadnjo aadaljo so avtomobili smrtao povoaiM sedam oseb — mod lomi ao bila štiri ženske — la utonila v 878,000 ljudi vsled vročegs dne. Okrog 000 ossb se je sstaklo v parka la javne goadove v okoli*. t P R O S V muMfoi »AKW foifomi hpmoct LÁtnVDU SLOVENSKI NABODNB PODfOSNB JBDNOTB Rokopisi M M mitj«. J-lgM (Inn Chieaaa) #64» m Uto. SMO M M 1*4, $1.71 SUM- T10SV1TA" H I Avom, Ckkafa, Sir )• prijMMM» mesio turo gori ng severovzhodnem delu Min-nesote. Znano je rojskom rad svoje romantične okolice in bogatih plasti najboljše železne ru de, kar jo premore železno o k rož je. Saj eo bili naši rudarji tleti, Id so prodrli v globočin< do njenih zakladov, tisti So orali celino, polagali te melje, da je postalo mesto slo venrtca metropola severne Min ne šote. v ' • Dne 29. julija se začne konvencija JSKJ in se bo vršila dc 5. avgusta. Ob tej priliki se bodo zbrali dobroznani časnikarji učitelji is govorniki. Slikar Pe-ruiek bo razstavil svoje slike, bsrltonist Ant. Subelj iz Jugo _ ____slavi/e bo pel naše izbrane na v efckf«J« s. pr. (Jmm MM») poteg vsšags Imm* as aaakrra Desmi. Cel l*o*ram j« tHl ENLIGHTENMENT' ■ , «T «ha Slevaaa Nattenal S—fM Satiety. ratea OB agro«Tnent. Uaited EEL2ftt2fiL2l OP THB FEPLRXTED m PMwvHetePra DELAVCI, ZDRUŽITE SE! to opremljen. Prijatelj mi 11 lepake a nalogo, da jil po vidnih meetih, ds ljudje zaznajo -in ae odločijo. Stopil aem v trgovino po lep, do pritrdim lepake. "Ne ra Ako hočemo nekaj doseči, nikakor ne zadostuje, da bitno lepa," so mi odvrnili. "P* nosimo v svojem srcu le ielje. Ako tako ravnamo, tedajj^kar « ielje ostanejo le ielje. Ako hočemo nekaj doseči, mora- i Jf^jg^^ jetTnk* mo Imeti tudi moč, da to dosežemo, kar hočemo doseči. I m se rada pretrga, je močna do Tudi časi, ko SO prihajali odrefieniki na svet, so minili in volj in prenese precejšno nape so daleč sa nami. Ti časi žive le ie v verskih legendah, I samo ^vl^narsvn^t v resnici jih pa nikdar ni bilo. Ako se hoče nekaj doseči, ^^^y ¡Krovanju s« je treba to, kar ae hoče doseči, izvojevati. Toda kako? hitro in učinkovito razpleta ker . ... iik ^>oru j® vsak delavnejši in de- AM se naj samo posamezniki žrtvujejo, da se nekaj kvnost vsakdo spoštuje, ako jc doseže? To bi bilo sicer junaško, ako bi se Sla za to, kdo le v meji njegovega umevanja izvrši bolj junaški čin. In prtjun* ves. « . . , , « ., |i> ^ . . Konvencije, koncerti in raz Posamezni delavec ne opravi dosti veliko v boju za .tove slik so torej izobraževalne osvoboditev delavstva is mezdne sužnostl. Junaški čini ga pomena. Zborovanje povspe dandanes precej ločijo od junaikih činov prejšnjih let w k zaključkom, svetu ideje r sa osvoboditev Uačenih slojev. Danes bi se delavec lahko žrtvoval na U način, da ga tovarnar spodi iz tovarne, nih kotih srca, kjer je zaostala ker je agitiral sa organiziranje delavcev v tovarni. AH ln čaka prilike, da stopi na plan Mri se delavec da vreči'iz tovarne, na to naj pa sede, čaka Kar čl°v«k ne mor^uif"flblti in opazuje, ako mu bodo drugi delavci sledili, se O^IS^^^JfST»^ zirali in na to zastavkali? Ne, za take junaške čine ne nost vodi k razumevanju, cilju, pre, ker bi taki čini tudi dosti ne izdali. ker se smotreno pomika ped za pedjo. Kadar hočem razumeti Za to rečemo, da so dane» minili časi za izvrševanje silkp, tedaj čitam pesnike. Pes činoV posameznih delavcev, kajti ti junaški čini Nk «wore znesti na površje ono, po«»nnikovne prinesejo odločitve v splošnembojuS^^ « ¿^ tem pa nI rečeno, da ne doprinesejo v bojnih dogodkih hjen „. kiopčlcl ^ jabUno in posamezniki velikih junaških činov in žrtev. ne videti Tolatojeve drame • "Ljubezen," se gte mimo slike Danes se gre veliko bolj za to, da se zberejo in zdru- brez posebnega utiša. Malo raz- ftQo raztresene delavske trume, ki še niso prišle do pre* umevanja bi odnesel od slike: pričanja, da Je nJim kapitalizem sovražen in ki mogoče brea še «ve v prepričanju, da so kapitalisti njih dobrotniki, fe, ^^ ker jih aapoaUJo v svojih podjetjih. Združenje teh raz- nost. slike, katerim se sploh ne tresenih delavskih trum je važno. Zakaj? more približati in se ne dajo i* raziti v besedah, te slike zmore lfed te trume je treba iti in jih pridobiti za delavsko človek le uživati kot uživa hrl rtrokovno, zadružno in politično organizacijo, pa magari bokzec iz razgleda na pokraji ob času, ko še ne vedo ksm je pohod razredno zavednega ™* U» množini kakor po številu poAmesnih vrst. Do-gnano je, da ima Brazilija 150 kačjih vrst, med njimi nekaj prav strupenih. Popotnik, ki potuje po Braziliji z vlakom ali na konju, bo kaj malo spoznal to kačje "bogastvo," tem bolj pa poznajo nadlego kmetje, ki delajo na poljih — kakor je ondi pavada — ponajveč bosi. Po statističnih podatkih opikajo brazilske kače vsako leto več tisoč ljudi. Najnevarnejša je kača sulica (Lacheaiš lanceolatus), ki jo domačini imenujejo Parar raca. Vendar statistične števil* ke ne povedo vsega, zakaj žrtev je brez dvoma zaatnp več, saj je na tako obsežnem ozemlju težko vse nadzorovati. Vendar pa je treba pripomniti, da v novejšem času umrje od kačjega strupa sorazmerno majhen odstotek opikanih, kar je zasluga omenjenega zavoda za pridobivanje seruma v Butantanu. Ko je pred kakimi 10 leti > najbolj obljudeni državi Brazili je Sao Paolo zavzel kačji naval nezaslišan obseg in zahteval Veliko smrtnih slučajev, je sklenila ondotna vlada, da napove tej nadlegi odločen boj. V ta namen e ustanovila veliko kačjo pristavo v Butantanu, ki je danes e na svetovnem glasu. Le-ta leži uro vožnje od mesta Sao Paolo, na robu nekega gozda. Kačji vrt Butantanu obdaja 1 m visok zid; ob njem teče z notranje stra-širok, z vodo napolnjen ja ogleda. Nje rdeče čeljusti'so široko odprte in strupeni zobje pripravljeni, da izcede strup v sovražnika. Kadar kači jemljejo strup, podata vi jo majhno stekleno skle-dico. Pri tem opravku, kočar oprezno pritisne obe strupeni žlezi. Kača, ki se besno krči Odpre Še bolj svoje strupeno zobovje. Iz njega priteče rumankaata ■Greeoeboro. Pa.—Ker mi je potrkala naročnina na list Prt> pri takem nezavednem poedincu in veliko napora je tre-| ba, da se doseže majhen uspeh. Ampak pridobimo takega posameznega poedinca zal organizacijo, ki se ne ukvarja samo s športnimi igrami, - yju |m ^ UlU n# temveč dela za napredek človeštva, se bomo prepričali, da L,Uvue. Pri prvi priliki hočem se bo pričel zanimati za stvsri, za katere se nI, dokler Je aprt obnoviti naročnino. Varok. bil zunaj delavske orgsnizacije. Postal bo prav delaven da ne plačam llau. ao slab« dv-član organizacije, ki si je ns svoj prapor zapisala, da sel"^ bojuje za odpravo krivic v človeški družbi stri j i. ao neenotna, akoro obup- Organizacija Je ščit, a kaUrlm ne odbijamo le udar- ^Jh^eTs^P^^^ •cev delavakih sovražnikov, ampak ta ščit služi tudf zaL>ioh. tUjbolj po dražijo meao, napad, za varno prodiranje naprej In izvojevanje novih tako da ai ga ne mor» privoščiti j ^ uw<„niml poveljniku atrai- postojank na potu h končnemu cilju. premofjfjeva družina. Mesde kal noj napravi T.nia ni reSejo. Delavski sovražniki as tudi organiziraj«» t namenom,! Peon PH da ovirajo delavstvo na mu končnemu cilju. Za organktra I« Uko poapeši mezdne aužnosti v prostost in svobodo. Chicsgo In okolica. Chlcago. — Zadnjo nedeljo popoldne je bila vesela domača sabava na prijaznem vrtu br Martina Potokarja v bližnjem Lyonsu. Zbranih je bilo okrog SO "old timerjev" a svojimi dru Žinami. ki so pozdravili Martina ob njegovem povratku is Yelk>w stone parka, Martin pa je svoje stare prijatelje imenitno pogostil. Lahko se omeni, da je bilo družbi šeat njegovih bivših boarderjev" Is čaeov pred dvaj setimi leti, ko'je bila njegova gostilna na stari Centri eno iz med središč slovenskega ftivlja v Chlcagu. _ Čebele In Ijndje. Gobelin pik ima lahko različne posledice. Kanaaau ae je zgodilo, da je u-mri neki šolar, ker ga je feičUa ena sama čebela; v lati držav pa je prenesel drug mladič 106 pikov bres hudih poaledk. neki cesti v Denverju (Colorado se j«' \ roj «.Vbel na ustav Ijen avto; stražnik je to opazil, spravil j« na kratko in odločno vee roj v papirnat škrnicdj ter ga odneael na stražnico. V Londonu je bil druf stražnik v po. dobnrm n lučaju manj odločen. Roj ae Je bil apuatll na bodi**, atraftaik. po ki ai imel io Ukinr pripetljaj« aobrn«ga prvdpiaa. vedel sveta ln Je sporočU višji ineUnsi. Tako Je ni širok, z vodo napol rek. Oboje brani kačam, da b utekle. Preko te nizke ograje ahko vsakdo opazuje življenje cač, ne da bi se mu bilo treba bati za življenje. — Po ledinah za zidom stoje posamezni kačja-ki, t. J. kačje hišice, ki so podobni velikim panjem. Ce gledamo to kačje selišče iz daljave, se nam vidi kakor velik travnik majhnimi kopicami sena. Ce pa ih pogledamo bolj iz bližine, vi dimo, da so narejeni iz cementa h da imajo prt tleh po štir uknje, skozi katere lazijo njih stanovalci, , Kačam, ki so razne velikost >n v vseh barvah in odtenkih, je malo mar za človeka, ki jih je prišel opazovat. Po večini leže leno na solncu, dočim se druge ki ne marajo solnca, udobno sen čljo za svojim stanom. Samo nekatere so zašle >v jarek pod zi dom in se veselo premetavajo po vodi. Nihče teh živali ne draži, zakaj znano je o njih, da so vrlo razdražljive, zato poae-ben napis svari pred njimi. Dovolj je, da se človek samo malo nagne čez zid, da bi jih bolj vi del, in vbadajo svoje oči v gledalca, tako da človek ob njih pogledu rad verjame stari trditvi, da kače s pogledom hipnotizirajo majhne živali. Dokler nihče kač ne vznemirja, je v kačišču vse mirno. AH položaj se na mah izspremeni, ko preskoči zid kafrf S • visokimi čevlji in s palico, ki je pripravna za obrambo in za lovljenje kač. Ko se približa tej ali oni skupini, so kače sicer mirne, vendar se vidi, kako ostro so u-prle svoje oči v došleca ln da ne odvrnejo pogleda od njega. Kamorkoli se obrne, tja ae zasuče kačja glava. G* jih skuša vlo-viti. se kače obupno branijo, a najbolj »rdite strelovito naglo slkajo proti njegovim nogam, da bi mu vbrizgale amrtonoani strup. Toda njih poizkusi ao jalovi. zakaj kačji zobje ae vsaki-krat spodrsnejo ob gladki koži visokega obuvala in strup zaman potrati. Kmalu dvigne ameli kačar a avojim prodjem tu in tam kako strupeno kačo. nakar Jo naglo ia s golimi prsti zgraM aa vrat, med tem ko ae kača Obupno «vi-Ja po zrak«. Reana kača ae s proatim delom teleaa urno ovij« okoli njegove roke. Vidi ae. kako ae trudi, da bi «ovrašnika čim bolj atianila ia zadavila. Toda kačar ae apoena v svoj poael: nič ae ne imeni ta kačtn obup. marveč urin »as vlovljeoo kačo da si Jo tudi U «ozorna tekočina, «ga ko kačji strup. Ko jI je ako vzel ves strup, postane kača onemogla in se sama odvije z roke. Kačar jo vrfce nazaj na edino ali v vodo. Za galvnim poslopjem so ve-ilti, moderno urejeni hlevi za onje, ki jih rabijo za poizkuse, erum se namreč prireja tako, a se kačji strup vcepi od časa do časa konjem in sicer v točno odmerjenih, najprej majhnih, nato pa vae večjih dozah. V kr vi teh konj nastaja protietrup ali antitoksin. Del tega vsebuje serum, katerega vbrizgavajo ljudem, ki jih je pičila strupena cača. Serum dobivajo tako, da konjem čez nekaj časa odvzame-o iz vratne šile 4—S 1 krvi. Potem se iz te s protistrupom obilno nasičene krvi isloči serum, ki gs »pravijo v steklenice in razpošiljajo W vsej deželi. Da nes ni najbolj zakotne kmetije Braziliji, ki ne bi imela tega čudodelnega zdravila. Zavod v Butanfenu robi za proizvajanje seruma zelo mnogo kač in bi komaj lahkp sam vzredil zadosti zm{j. Zbog toga je pavod organiziral po vsej Braziliji lov na strupene kače. Vsako leto razpošlje v vse kraje ti Soče majhnih škrinjic. Vsaki pošiljki priložijo znam ke in klešče za lovljenje kač ter navodila, kako se opravi to delo brez nevarnosti. Za vsako do-•poslano živo kačo dobi pošiljatelj steklenico seruma, za pet kač pa še brizgalko za serum Nadalje potuje eden izmed zdravnikov strokovnjakov z za voda v Butantanu neprestano po vsej deželi in poučuje ljudi kačah, zlasti pa o postopanju protistrupom. ■Vrhu tega je v Butantanu gromna zbirka strupenih kač alkoholu, ki jih rabijo ¿ot demonstracije in kot gradivo, ki ga pošiljajo na razne znanstve ne zavode v inozemstvu. Neka tere dvorane pa so namenjene izključno za poizkuse ,z živimi kačami Poaebno natančno proučujejo biološke razmere posameznih kačjih vrst. i (Po "Prirodi.") ker ni več patra pri IZ P m M OH J A . Na dijake, ki študirajo v Ju- goalaviji, bruhajo fašistični Ust zopet ogenj in žveplo sedaj, ko ao se vrnili domov. Poaebno besen je pulski dnevnik "Azione' — "Ti dijaki ob zadnjih prot italijanskih demonstracijah niao šli v cerkev molit... Njihov starši živijo od italijanakega kruha. Ako se ne motimo, pa kače že dvignejo gUve i« vojna končala z zmago našega orožja. Sedaj moramo doseči zmago popolne nacijonalizacije. Ti dijaki razkazujejo sedaj med nami avojo izobrazbo, slovansko seveda, in pripovedujejo o čudežih. ki ao jih videli in morda tudi delali sa sveto Jugoelavijo. Pozor, tovariši, stari in mladi in vsi, ki nosite črne srajce I Opozarjajte pristojne oblasti, da naj nadzorujejo te naraščajoče učenjake, ki zavračajo našo kulturo. biti moramo na straži in paziti. Ti propovedniki bodo našli godna .tla zi svojo propagando med nevednim ljudstvom. Glejmo na nje in ovajajmo jih!"... Tako je napovedal pulski listič odkrito, kaj čaka prizadete dijake v sedanjih počitnicah. - r11 ' No «vohate i« pn*šsn uradnik "latamke Riječi" Ivan Mihovikv vič. V zaporu Je dobil obvestilo, da ga je kveetura prijela zaradi protinacijonalne propagande in protiitalijanakega čnetvovaaja in da Je predlagal« sanj koofinaci-jo. V Trata je imela M. pr. m. komiaija aa konfinacijo aojo. v kateri a« j« aklenil* da ae Mi-hovilovič ne koafinira. Po 12 dneh zapora ao sa izpustili. Vrfcp«IJe pri Vipavi aaporti v kratkem bivši iupaa Ivan Lav-rmtii. Prodal Je še sli av«J« oba sina poeeetvo. ia Iraa Molah: OPAZOVANJA Olje v katoliški propagandi. Spominjam se, ko je pred leti pater Kazimir v svoji takratni Edinosti'' javkal o krivično^i Rockefellerjevega bogastva. Iv sal je, zakaj je treba Rockefcl. erju toliko milijonov, dočim mi-jone ljudi živi v pomanjkanju. OH, ti nesrečna kapitalistična xtfreánost!" je vzklikal pater takor kak rdečkar. ftkoda, i omenjenem listu, ki nosi dan3 rugo ime, katerega je vzel m 4 iču. Panes bi gotovo odpustil Rockefeüerju njegovo "kapital! stično poirešnost" in bi ga blal goslavljal. Rockefeller je namreč te dni podaril pol milijona dolarjev nekemu katoliškemu olekemu zavodu v državi New York, kot poročajo listi. Rockefeller je po veri baptist.) Ae more se torej#trditi, da je dal pol milijona iz dobrega verskega prepričanja ali iz ljubezni do katotičanstva. Saj dajejo tudi judovski kapitalisti (Julius Rosenwald) za katoliške zavode. Kadar dajo katoliški kapitalisii (Hines, Clark, Doheny, Raskob etc.), se lahko reče, da podpirajo svojo cerkev. O protestantih in Židih se pa to ne more trditi. Zakaj torej dajejo? Rockefeller ve, kje so njegovi interesi in kako jih je treba za varovati. On — kakor Rosenwald — ve, da je katoliška šola kakor protestantska ali jado; ska najboljši steber kapitalistih nega reda in zakona, torej talizma. Zato daje! To je vse v redu. Ni pa v re du, kadar katoliška duhovščina in njeni lakaji vlečejo delavce za nos, češ da je hierarhija naklonjena delavskemu razredu in da pobija kapitalistično izkorišča nje. To je hinavstvo brez pri mere. Lahko je kak župnik U ga mišljenja —^ res se dobe župniki, ki so materialno veliki si-J romaki — toda ameriška hierar hija kot organizacija je precej! krptka živalica napram mogo' nim baronom, iz katerih rok liž< in liže... Katoliška cerkev v Ameriki je v dobri službi za svojo eksi stenco. V njenem mrtvem kapitalu, ki je sterilen za javni na predek — kakor Je sterilna vaj Tijena organizacija — je silni gora jekla, zlata, srebra, svinca lesa, bombaža, premoga in olja, Vse to bogastvo se dobro obrestuje onim, ki ga prispevajo w debelo. Vernike, ki dajejo i* dolarju in centih, čaka povračili na "onem svetu". Drugega sploh ne smejo zahtevati. Rockefelhr in drugi pa prejmejo povračilo že na tem svetu, ker drugače n bi dali; oni so navajeni na "r> turns", na rento, drugan inveetujejo. Investicija v kat liških in drugih verskih zavodih se vrača v obliki -- P»n»žni mezdnih sužnjev, krotkih huí] njev, pokornih sužnjev, ubojih' vih sužnjev, skromnih suinjH in bogaboječih sužnjev, ki I ■ vzgaja cerkev za ameriške in< d u atrijske kralje. Rockefeller ni še nikdar ameriški delavci tako dobro m\ rednoaavedni? NKSUCA 8 PBfJ<> NA PETROLEJ. «»»nj* V |»'«1 dopoldne je podlegla opefcl»»" seetra J. Grziniič. 22 let ' članica društva št. 110 Nesreča ae jo pripetih pr« ga dne. ko je nalivala tri jraM petroleja v poeodo sa kuhint* prt. Ker JI je gorivo ek»H -ralo v rokah, je bila Sen-k» koj vsa v ognju. Njena m*' K'¿kič Je ietotako dobiU hM H nevarne opeklin-atanovalki sta m*i is hiše. Id es Je Ukoj vteb bih manjše opekline Bdra ao Ukoj priabočiti no p«**' a. Olilif J« bfla prrh > »j« * i ^rS: A uJI "I . ----------- - ------* JLi« a., — a IHHJTHU V JUGOSLAVIJI 1'KlCKNJAJK) NOVO IGRO. (Izvirno.) V Beogradu, 3. julija 1928. V Beogradu je danes počilo, kakor je prorokovala opozicija. Gospod Velja Vukičevič je podal kralju demisijo svoje vlade, z motivacijo, da je naatal po u-morstvu v Narodni skupščini od £0. junija t. 1. tak političen položaj, da sedanja vladna koalicija ne more prevzeti, dasi ima dvetretjinako večino v parlamentu, težo sedanjih razmer na svoje rame. S tem momentom se je pričela v Jugoelaviji nova igra, ki je vredna, da se jo imenuje: balkanska igra. Vršile se bodo konzultacije, mandati za sestavo vlade bodo dani sedaj te mu sedaj onemu in po enem al dveh mesecih bo isti gospod se stavil isto vlado, kateri je oatav ko iste in svoje vlade podal kra lju v roke. Jugoslovani bodo sedaj zopet imeli priliko, da se dodobra seznanijo z metodami svojih vodil nih politikov. Letos so se že en krat, ko je gospod Davidovič, šef demokratske (srbske) .vlade iz zval vladno krizo. Tudi takrat so se vršile konzultacije in mandat za sestavo vlade je dobi sam Stipica Radič, ki pa ni mogel drugega, kakor da je predla gal sestavo generalske vlade, to m pravi vojaško vlado srbskih generalov, ker hrvaških in slovenskih generalov jugoslovan ska armada nima. — Pod vtisom krvavih dogodkov, ae jo odloči tudi demokratski i radikalski in Vukičevič sam, da ae demisio-nira in da sd greh, ki ga je storil poslanec* Puniša Račič o-pere na ta način, da se da možnost enemu delu opozocije, da sodeluje v vladi. Pri tem se misli na še boljnega Stjepana Radiča, o katerem se je splošno govorilo, da je položaj v njegovih rokah in da Je od njega odvisno, kako se bo razvrstil na-daljni razvoj dogodkov v notranji politiki Jugoslavije. Z demisijo vlade, pa so klerikalci in Vukičevič napravili veliko politično napako, kajti demisijo so priznali ali svojo politično nespretnost^ ali pa, da «o i oni skoro krivi umora hrvatskih poslancev Pavla Radiča in dr. G j ure Baaaričeka. Kajti eni, ki ni kriv, ne bo radi tega demisioniral, zlasti zato ne. ker ima v parlamentu pbtrebno in celo veliko večino. Druge mož nosti po našem mnenju ni in bo morda ta napaka velikega in u-*odnega pomena za samega Vu-kičeviča, ki ae jo zdel v Jugoslaviji. da je popolnoma nepre-m»Kljiv. . Blamaša pa je to tudi «lovenske klerikalce, ker so » tem, da je njihov vrhovni ** Vukičevič demisioniral, ("•kazali svojo vdanost in pokorimo rbskemu hegemanizmu. Do svdaj je bil poverjen man-,iat ** neetavo koncentracijske vlade že staremu Aci Stanojevi-brezdvoma pa je, da bo mandat 'udi topot ponuden bolne-Stipicu Radiču. Tendenca vU'inih Mitičnih krogov Je se-,Ji 'a. ,|a Radiča odtržejo iz Pri- bif Hevega objema in samo vzamejo v koncentracij-vlado. Pribičevič, Je — to * N *l'l"*nea sodi — izvzet iz vladne kombioacije, Pe ®»J K nalog ta sestavo tudi naj-* ncentracijake vlade. v' »»dar pa ni jedro nove vlad- * gospod Pribičevič. Da * I"".,t j 1'ribičerlčo nekateri eo-¡Tft-r• 'l«dni krogi, posebno pa r'kalcl, je pri planil v glav NiJhi^H I* ljudstvom zelo izpremenil iir bi bilo razpoloženje prebivalstva najbolj manifestirano, kakšno vlado se naj sestavi. Sedanj krvavi rešim naj gre, njegovi Poslanci naj odidejo, opozicija s svojo obstrukcijo pa naj zagovarja med prebivalstvom svoje nestvarno delo. Parlament pa, sestoječ iz poslancev, ki se psu-jejo in ogabno zmerjajo, pa se naj razpusti, kajti parlament mora biti zato tu, da se v njem stvarno dela in ne zmerja, kakor se to dela v Jugoslaviji. Razvoj novih političnih dogodkov bržkone ne bo prinese nobenih bistvenih odločitev, kajti isti ljudje ne morejo sestavljati boljših in popolnejših vlad. Sedanja Narodna skupščina pa ni ničesar drugega kakor zbornica reakcionarjev, ljudi brez srčne in politične kulture ter ljudi sumljivih kriminalnih tipov. Zato je edina prava zahteva: Tudi ta parlament naj gre! — Smrtna kosa. V Ptuju je po daljšem bolehanju umrl akade mični slikar prof. Rudolf Jakhel. — V Rožni dolini je umrla Bo-žena Gromes. — V Ljubljani je umrla Frančiška Sašek, soproga pekovskega mojstra. —- V celjski javni bolnici sta umrla 5. t. m. "Marija Robar, posestnica v Dobriši vasi, stara 65 let, in Franc Hanžič, posestnikov sin iz Ojstriške vasi, star 34 let. — V Tuzli je umrla 4. jul. Celjanka Terezija Volavšek, vdova Fuchs, ki je 'bila na obisku pri svoji hčerki in jo je tam zadela nagla smrt. • Strašna suša vlada že nekaj časa na Dolenjskem. Dočim kaže žito razmeroma še prav lepo, je koruza vsa ovenena, prav tako tudi fižol. Krompir se isto-tako suši. V nekaterih krajih preti pomanjkanje pitne vode. V Novem mkstu je županstvo razglasilo, da morajo z vodo kolikor mogoče štediti, da je ne bo zmanjkalo. Iz tega vzroka tudi ne škrope nad vse prašnih cest. Pod Gorjanci so nekatere vasi brez vsake vode ter hodijo z vozovi ponjo po 1 uro daleč do potoka Težke' vode. V primeru eventualnega požara se je bati velike katastrofe, zlasti ker so daleč naokoli skoraj vse hiše krite s slamo. J. Hribek: v bombayskem krtoa- torijai Indijska vera hinduizem, ki jo uče brahmani, je prava zmes različnih verskih nazorov ter najraznovrstnejših nravov in običajev. Po naukih te vere pride Človek, ki je na tem sveti* greš«, v čistilišče, t. j. njegova duša se za kazen preseli v kak šno žival. Brahmanaka vera ne dovoli, da bi truplo umrlega člo-vetei zakopali v zemljo, marveč določa, da se ima aežgati na grmadi. Vsak vernik je srečen če Ve, da bodo po smrti sežgal njegove ostanke na obrežju ave te reke Ganges v Benaresu. Benares je Meka pravovernih pristašev brahmaniama. Ti soči umirajočih se dajejo prine sti sem z vseh koncev indijskega polotoka, da* bi na tem me stu v plamenih svetega ognja končali svojo življensko pot Komur pa ni dano, da bi umr na svetem mestu, ga sežgo na posebnem sežigališču, kakor jih imajo v vsakem indijskem mestu, da, tudi v večjih vaaeh. Imeli smo priliko videti seli gallšče v Bombayu. Je v evrop ski četrti na obrežju v bližin lepih vil in vrtov, nasičenih tropično lepoto žhropiaanih barv Bil je vroč dan. Ze navsezgodaj je solnce silno pripekalo in na višnjevem nebu ni bilo niti oblačka. Kamenito obrežje je bilo uprav poplavljeno z ognjem solnčnlh žarkov. Sežigališče nas po vnanjost nas, da se je pogreb pred neko I Na noelijkl so prinesli truplo- Min tvoj god Je vsako leto grmado ustavil in je množica I mlndlga moda. Takoj sa nosačl------- ntUuiMn. je šla žena, očlvidno vdova. Ko Velika jata črnih ptičev je po- ho položili pokojnika na grmado hJepno krožila nad mrličem. Pa J ni spustila niti solze. Stala Je so posedli na ograjo in so a oči-lpred grmado kakor o^amenela vidnim zanimanjem in—umeva-1 —niti zganila se ni. Ko pa ao hjem spremljali pogrebne obre-1 truplo njenega moša objeli plode. Videlo »e Je, da si nič nslmeni, Je omedlela in se zrušila obetajo, zakaj dršali so qe zelo na tla. Sorodniki so prinesli vo. Čmerno. Menda vedo iz laku*, do in ao Jo čes nekaj časa špranje, da po mrličih ne ostaja nit vili k zavesti. Trenutek Je šo drugega ko kiflrfek pepela. Ali Hala prod grmado kakor kip, ti ptiči so navzoči pri slehernem I povešeno glavo, nato pa jo pogrebu ln imajo aveto pravico, »potekajočimi koraki krenila da sede na ograji in gledajo ob | iorodniki vred pod verando. stran- umi t»" T» UM ki •nebnim ' razlik med temi -»"d Vek! l**v idovtčeai ali Radičem /iiUt M eventualne težave, •de na«uie v novem polltk-Tr*OJo i mole svoje vzroke "m. da W ae gospodje ne ' • dinitl aa bolj r*kn mesta. •mi -tališOe sa M «traaka Jugoslaviji ia *mmmtorai 1'Hela^ Z Dober nauk, hud poper, ki pa ne bo zalegel.—Na orlovski telovadni prireditvi so nastopili tudi otroci—naraščajniki in izvajali pred cerkvenimi, božjimi in posvetnimi gospodi vaje s puškami in bajoneti. Delavska Pravica je ta nastop pravilno in polteno okrcala ln obsodila. Celo Delavska Pravica ve, da je to navadno pripravljanje nepokvarjenih otroških duš in src za grozote vojne in da je to najboij enostavni način, da se vcepi o-troku dopadljivost na moriji in pobijanju. Zato je hvalevredno Merska Pravica to ogahnost n surovost prihila. Vendar pa je ostala s tem sredi pota. Naj ve Delavska Pravic^, da se Orlovska zveza na to ne bo ozirala ia da bo še nadalje istovetila domovinsko ljubezen ln patriotizem s puško in bajonetom. Zato mora Delavska Pravica priskrbeti, da vaaj delavskih otrok, vsaj oh sirom ačkov ne bodo vzgajali Judje s surovimi čustvi!—De-avaki otroci, ven is takih dni štev; to naj še pristavi Deinv i Pravica. Le takrat bodo mogli računati na to, da bo na Ae pisanje Ognja proti vojni j vsaj priličnega odmeva v njihovih vrstah.—Za ceno vladne milosti ne gre kvariti ln posurov-Ijati otroških srr. Čistih otroških te NaiJaoaHai failmee—Vatikan Je izdal na italijanske škofe posebno okmCnkn. v kateri daje navodila, kako ae aaj^ved* m uu ni nič bij presenetilo. Tako"pri vhodu se nam je bi ponudil starejši Indijee z dolgo, sivo brado, da nas popelje v ho-tranjost' kot vodnik. Pristal smo in «topili v pisarno, kjer smo dobili vstopnice, prav za prav vabila k obisku sežigališča Prišli smo malo prezgodaj; n i ie gorela nobena grmada. Sicer je v teh prostorih od zgodnjega jutra do poznega večera zelo živahno, saj se vsak dan sežge štirideset «do petdeset mrličev. »V čas« raznih epidemij, k! so zlasti med indijskimi domačin kaj pogoste, je ta krematori. premajhen in morajo mrliče se- igatlza mestom. Prostor, v ka terem v Bombayu sežigajo mrtvece, »je omejen z zidom. Na njem so pritrjene železne plošče, ki spominjajo na železno ograjo. Po brahmanskih naukih je tu vhod v paradiž; nu, za naš okus je taka "nebeška veža preveč nesnažna. Povsod vidiš pepel, koščke lesa, polena, oglje, slsmo in škatle všigalic. Sredi sežigališča teče nekakšen jarek, kamor naj dež odplavlja vso nesnago. Na tem obsežnem prostoru je razstavljenih šestnajst železnih grmad. Vsaka grmada je zložena iz štirih železnih pabc in dveh železnih podložkov, na ka tere nalagajo polena. V kotu se-/iKališča je skladišče drv. Vsaka Indijska kasta ima tukaj svojo grmado. Brahmani, ki ao najvišji razred indijalie družbe, imajo ealo posebno stav-bo. Ko smo hodili po tem prostoru mrtvih, so se pekoči aolnč-ni žarki odbijali od razgrete železne ograje in je prihajala od zida taka vročina, da smo se morali zateči v senco pod pokrito verando. Iz daljave ae je oglasil trušč. Vodnik nam Je pojasnil, da prihaja po ulici pogreb. In zaroe smo ga čea nekaj časa ugledali. Spredaj so korakali trije godci. Ta je *vlral na instrument, ki spominja na našo flavto, oai Je tolkel s konci prstov po bobna, ki ga je imel privezanega na jermenu okoli vratu, tretji pa Je tolkel t drema zvoncema, ki Jo je im« I takisto priveaana okrni vratu, («odba Je bila tako čadna in tako prrproata, da nas Je najprej kar «treslo po životu Ifrra-II ao od sile hitro, torej boš narobe kot na pogrebu v naši domovini Za godci so stopali štir-Je aoMči. ki'so nosili na moM iz bambusa t rogači*" pokritapa pokojnika. Mrl* Je Ml «svit v ko« tankega Maga Ni pa Ml le-Kak. zakaj *umče Je rurhoo» oblival pet Kaj čoda—v tak; tgpgHjg« • • Za mrličem ao šlt ftskiješi ffnjri; »koleri so aooiii r rdrV dežaifc. Vsi so WN J» Mite prosvbtj; taktu stresali glave, drugi sol Ugasle oči s črnimi obrvmi so kriHli z rokami, kdaj pa kdaj paJpričeVale. da je bila najbrž mla-«o zagnali uprav huronskl krlklda, nenavadno zala Indijka, in vik. Njih glasovi ao bili pre- Krog bokov je imela privezano trealjivi. A rrt bilo čuti ne jokaj Hečo ruto. Pral Je t»krivala ne stoka. Zdajci je pel samo en .lahna, prozorna tkanina. Na go. mož, tako da se je zdelo, kakor tih rokah in nogah ao se lesketa-da bi pel naprej in bi ga drugI I ^ steklene in kovinske zapestnl-le spremljan. Nenadoma so se IV ušesih je iifcela brončon* vsi glasovi spet zlili in spet raz- uhane ln v luknjici, ki ie bila šli. Skratka: petja, krika ln vi-1 zvrtana v nos, je bleščal majhen ka je bilo toliko, da bi se bil lah- *umb s poldraguljem. ko mrlič predramil. Sreča sa| In zopet nadaljnji sprevod. Alice Wright: ixMM red sežiganja Sluge, ki so nameščeni v tem krematoriju, sd «e brž lotili mrliča. Za sežiganje in slačenje mrličev so določeni ljudje iz naj. nižje kaste; njč člani se ne smo-jo stikati z ostalimi vrftami prebivalstva. Sluge eo najprej položili nosilko tik pred grmado, nato pa so prinesli iz skladovnic ce drva ter jih naložili na želez Nov atrahoten pojav. Na se. tigallšče jo prišel oče a mrtvim otrokom. Frlneeel Je truplo ktr na rokdh. I nJim »o prišli samo trije ljudje. . Številnejši eo bili pogrebe i, kateri so spremljali h grmadi večnoaU šeno, ki Je imeU okoli vratu bel venec iz roš. Pokoj-nico so posadili no etolec, Ji napol odpVli usta ln nalili vanje no grmado. Tudi sorodniki šel malo vode. To vodo *o prinesli stopili v skladišče ln je vsak pri-1 is svete roke Ganges, nesel eno ali dve poleni. To Je I Na grmadi, ki Je bila prva nekaka poslednja čast, ki Jo is- Lgana, Jo medtem že zgorelo v*e, kazujejo mrliču. Potlej so pri-[kar Ima zgoretl. 8orodnikl Člo- jell sluge mrliča za glavo ln no ge ter gš položili na polena. Zdaj ao spet nanosi 11 ninj polen ln šele potem so grmado zažgali. Ponekod rabijo za zažiganjc poseben ogenj, ki ga vsdržuje na sežlgallšČU s' to nalogo povarje m rodbin^. Z« sežiganje brah manov in bogatih ljudi iz naj višjih kast;, ki si lahko kaj take-ga "privoščijo", rabijo ogenj it dišečega les ra santalovegtt lesa. Ti plačuje od sile drago, ker vekg, ki Je izpthll za večno v plamenih, so JOlt zbirati preostali epel, ki so ga natikali v lončo-6 žaro ter jO prepevaje ln ob «premljevanju godbe odnesti U ™ili do pasu po vodi Tedajc šo se posadjii na tu ležeče klad« I vržejo Žaro v morje ln mokri ti in so se mimo in z očlvidno slast- velj voljno sprejme človekove te- M lesne ostanke. Tako Je bil kon lan pogreb brahmanskega ver nlka. Sedel sem še nokaJ časa m» klopi ln zamišljeno zrr vzburkur no morsko površino, opaJaJoč ae z nenavadno le|xiUr Arsbzkega morja, ki tvori na tam mestu prekrasen zaliv. Lahak veter ml je kdnj pe kdaj prlpodil v s love tik pod noge, da so se razbili ln razpršili ob zajetnem obrežnem kamenju in se zopet vr nfII v morje. Pr«|Bltfjovi^ sem, ali nI boljše, sko se Človeško telo po smrti sežge, namestu da ae izroči zemlji, kjer ga nekaj let razkraja vlaga In žro črvi? CA-«ti živeli—ogenj pretvori telo v pvpri. In Indijci vržejo še pepel v čisti živelj—vodo . . . Pred menoj Je valoval večno bučeči eeean s milijoni v njrm liokopaalh žar. jo lotili banan in melon, ki so Ih bili prinesli « seboj. Drugi ao legli na ilovnata tla v verandi in si položili opeko pod glavo Ostali so s spremijevanjem god cev pupevali. Pod verando je postalo na mah vae veselo. Kmalu bi bili "ža ujoči ostali" zapisati okoli g r-Sam pogled na Indijce ja Ml slikovit, ali tega petja smo meli UkoJ dovolj Hej Jc nastal tak hrup. da Ae svoje bese de nisi slišal. Vse pa Je kosalo da brah ms nski verniki zro na posmrtno življenj« docela drugače od MO-voeelejše. Tedaj Je prispel na aeSigališfc drugi pogr« b. Zopet ao bili spre daj godci, ali Co pot sta bila dva voč. Povedali so nam, da «o prinesli Šestnajst letnega faaU Naš vodnik ga Je celo imenoval In Js opisal njegove rodbinske ko Je opazil de nos to I No. kmalu smo ugani H, da nas Je na v ¡kanec pot*gn trajalo todoa dal. Na zborovanju so ho disk oziralo o važnih vprašanj* tikajoč» ae sadrul nIMva, kot njegova zgodovina ln m In i fin * h t samo enkrat." Stric Vinko in teU Priscila sta prišla prva. Z zadovoljstvom ava opazila, da ata prinesla precejšnje zavoje seboj. "Tisoč sreč in še mnogo let Angelika" Jo skoraj. vpil stric Vinko, "majhno darilce sem ti prlne-atl." Mesto Apgelike, ki Je imela Vee polno opravkov, sem savltek prevzel Jas. Med tem ko sem se zahvaljeval za darila, #em odvil omot in hitro se Je pokazalo nekaj, kar Je bik) zelo podobno razbitemu zaboju. Pri ogledovanju, kaj naj bi U ztvar prav za prav predstavljala, sem H močno.»bode! v roko, nakar ml je • velikim ropotom zaboj padel na tla. "Qh, oh, oh," Je pričela tarnati teta Prlcvila. "stric Je »namreč sam napravil to stojalo za dežnike, toda, saj veš, da jo le star In Wae mu roka treek nI šebU^v satolkd prav tako* kot bi to ¡Kotah? biti. Posebno Hader J« vetrovno, mu ieblji kar nočejo naravnost. Toda Angellka kje pa Je Angelika," Je klicala tota, ko Je opravičila stričevo nespretnoat. Poglej, Angellka, kaj sem ti pa Jos prinesla,"-JI Ja kasala nasproti, ko Je vsa ošarjena prihitelo ls kufciige, Ko Jo Angelika odmotala darilo, ee Je prikazalo nekako ogrodje ia vžiga-ličnih škatUic, skrivUenlh vlas-nikov ter ubite električne Urai-ce. Ker Angelika le ni mogla razumeti, kaj Je to, je tata hitro pojasnila, da Je to patanttrana mlšnloa ln da Jo jo sama Izdelala. "Ali nI srčkana," Je pristavila. de prodno pa Je bila teta S razlago kompliciranega meha-nlsma mišnice pri kraju, Je prt šla msti Angelike. Ko se je od dahnila, j? pomolila Angeliki roko, meni pa samo prst. V drugI roki Je držala velikanski zaboj. — "Gotovo bosta oba presenečena, ako vama povem, da Je to domači izdelek, da sem sama vse to naredila. Ko sem zaboj odprl, se Je pri kasalo vse polno samih vijakov žic, gumbov, vreten Itd. Prav na drugam kraju pa Je bila pri trjena nekaka trompete. 'Tu imaš radioaparat za god. Na menila sem pa sicer Viktorju; a ker Nikakor ni hotel delovati, sem ga tebi prinesla. Naredila sem ga sama, le Anton ml Je včasih malo pomagal." Sedaj Je po stopnicah prikaš-IJal stari oče. Skoraj bi ga bilo med vrati» nekoliko vstran zaneslo radi teže okvirja, katerega Je nosil v roki. "Angelika, mno-go sreče v tvojemu godu In to-e sem ti prinesel za vezilo. MoJe astnoročno delo. Ker sem Čl t*l v dnevnikih, da bo v petdesetih letih «opet popolni solnčnl mrk, aam Izdela) tale okvir, kupi) steklo tar ga sam očrnil dimom. Skozi to stoklo boš brez Akod« lahko opazovala mrk." Z Angeliko sva sa spoglado-vsls, jezila so v srcu nad tomi domačimi izdal ki ter komaj čakala trenutka, da bova sama In da vse skop pometava v smotl, oda, v tam trenutku Jo prlso-piha Miss Hunemede, sošolka In prijateljica Angelike. "Zdravja pa srač obilo, to naj bo ti sa voščilo," Jo deklamiroja Miss Hunemede. Gotovo sa Jo nauči-i Is kake godovne razglednica. Ah. kako lopo darilce aem ti prinesla za god. In mielim, da ml ni troba še posobej omenjati, da sem ga sama naredila." Ia ros bi bilo bolje, da bi ne jovedpla. Darilo Ja bilo namreč z konca vrvi« kakih dvajeet ms-rov dolga vrv Je bila v praalad-kk pobarvana v vsak mavrilnUi barvah, na vaš mestih pa so bili privezani piaaa! trakovi. "Ker arm članka kluba za lepšo pranj« perila, so ml Jo «doio, da ti noč ne b« i "trM* MM «tto«i m to »«MM bwtoi I'« toSi Mt to MMm wU4»I In to*Ml« «mm nlr»»M«, trném Mftfto rafcm Nmm-Tmm^ nili tojto«^* 4M «S- pr«»t mmwto« m IMi, W jut"¿ M«HI») mm«4»* " NtM^TMw Mm mmmmJmi ato»« U •• to«, v listovMN Um t» «*4 mIIUmm mtémm to •mm* k rfmW« Im miSI. Jmí» to 0to»«toM» mmnUIi to4«to, MM t« M»to«fto, to» tafNtoi to-Os, hmM i omh Ju. illšalk keietsl Wng^'^wns M »»Mtoto m> «Mk »»••»•«••♦• • »4r»OM. um val I m v« m Ni«M Mi M M MM IMM4I w4 » aofajfft» ^ ^ ^ ftsieisika I lánvvi' (Apr.) NAROČNIKI POZOR! ■opooovrweoooan o Znamenje (Jane 31-3M) po- U dan. Ponovita jo da vam Uoia m MUvImo. Ako lloU no projno-o. Je mogoče veiavljen, kar M M plačan. Ako Jo Ust piala In ga ae prejmete, jMJ xpUM VHIäviVÜIH^ im ovadile etari ln aovi aaolov. Naši saatopalkl ee val dra-ttonl tajniki In drugI ■nategni ki, pri katerih lahko plnlalo Srni m Naročnina sa cela leto Jo y pal leta I n. p. j. Sta, sa pel leta IMA. Za msoio ( 'hkago I« a loto $7M. pol Ma 13.7ft, a» V«P- Uprivnillvo' INIIUmM Kuhinja ▼ nemški Švici pa zaradi pomanjkanja teh snovi povzroča, da je golša v teh krajih pogost pojav. Način kuhanja pri Nemcih mineraiije odstranjuje in vitamine uničuje. Bolj nego znanstvene pridobitve bodo ozdravile ta neprijeten pojav torej predelave kuhinjskih knjig. ' niti te ne morem, ker se mi idil Oni je pa mislila, da je preiz-vreden moje ljubezni, daai te kuftnja te končana in da stoji vidim prvič. Toda tvoja ljube- pred njo prvi mladenič, tako zelo pen — kako naj verjamem v sta si bila podobna. Planila mu njo? Vnela se je hitro in hitro je naproti in ga hotela poljubiti, lahko ugasne. Prva sem, ki si Toda zmota je bila kmalu pojas-jo srečal v življenju. Mnoge so njena. In bridko se ji je storilo lepše in prepričana sem, ds po- pri srcu. Kakor njegov brat, zabil name, čim zagledal druge, tako se je tudi novi prttlec na Jaz pa ne morem več zatreti v prvi pogled zaljubil v njo in s svojem srcu l^ibezni do tebe. plamtečkni pogledi ^ oeulil nje- — Cuj, Je dejal mladenič, — ne solze, ¿f se mu je hotela pravil, da je na svetu mnogo vdati, pa se je spomnila prvega leptih deklet. Ne verjamem. Pe brata in aram jo je bilo. tudi če bi bilo res, imam v prsih — Ne, — je dajala, — ne mo-samo eno srce in to utriplje od rem biti tvoja. Zaobljubila sem danes samo zate., se tvojemu bratu, če prestane — Ne govori tako. Nihče ne preizkušnjo. Ce Je pa ne pre-ve, kakšna usoda ga čaka. A če stane in če jo prestaneš ti, pridi me res ljubiš, hočem tvojo lju- čez leto dni na ta kraj in tvoja bežen preizkusiti. Pojdi po sve- bom. tu In čim srečal žensko, zatisni — Kakšno preizkušnjo mi na-oči in spomni se mene. In če te lagal 7 — je vprašal zaljubljeni bo mikalo pogledati, vedi, da je mladenič, tvoja ljubezen do mene ugasni- * — Pojdi po svetu, in ko srečaš la. Ce prestaneš preizkušnjo, prvo žensko, se spomni mene, bom tvoja. oglej si jo in jo primerjaj z me- — A kako dolgo naj traja pre- noj. Hodi za njo povsod, dokler izkušnja? je ne spoznal. In če ti ne bo '— Leto dni, —- je odgovorilo bolj vleč, se vrni k meni. dekle. To zadostuje. Mladenič je globoko vzdihnil Razočaran nad svojo usodo, je in odleL Dekle Je pa le bridkeje mladenič odšel. Dtkle Je pa brid- zaptakalo In vskttknUo: ko zaplakalo, ker jI je bil fant — Ali ne zahtevam preveč od zelo všeč. sebe in od obeh mladeničev? Tudi doigi brat 'je zapustil LJtsbasen in zvestobs — ta Je rojstno hišo In srečal na poti preveč. Isto devojko. Videč solze v nje- In tretji brst se je nspotil po ntti očeh, Je pristopil k nji. Nje- isti poti. Tudi on je srečal de-na lepota je tudi njega očarala, klete. In kakor njegova brata, Geergij GevrinMihajlovski V švicarskem strokovnem tedniku' "Schweizer Medizinische Wgchpnschrift" pile zdravnik diV Stiner, da je golša predvsem posledica slabe prebave. So načini pripravljanja jedi, ki jo posedujejo. V romanski Švici je precej redka in tamošnja kuhinja vsebuje mnogo mineralnih snovi, med temi vitamine in jod. Neka mati je imels tri sinove. Vsi trije so bili mladi, krepki in lepi in zdelo se je, da nI na svetu dekleta, ki bi Jih bila vredna. Prišel je čas in mati. ki Je mislila, da je najsrečnejša med materami, je izdihnila bla«o dušo. A bratje so po vrsti zapustili rojstno hišo. Prvi je odšel najstarejši. In komsj se je skrila rojstna hila njegovim očem, je srečal čudovito lepo devojko. — Je-li to živa ženska ali božanstvo, ki je stopilo na zemljo? — je vzkliknil in obstal pred njo, očarano in presenečeno nad njegovo lepoto. Nepremično jo Je gledal in dekle Je v zadregi zardelo, tako so se mu iskrile oči. Mladenič je stopil pred njo, rekoč: — Povej mi, kdo si — človeško sli nadnaravno bitje? Ljudje niso tako lepi. Ljubim te. Dekle je še bolj zardelo in al ni upalo pogledati mladeniču v oči, ker se je tudi njeno srce vnelo tanj. — Molčiš? Kaj pomeni to? Mi ne verjameš ali pa odklanjaš mojo ljubezen? 81ednjič mu Je odgovorila: — Kaj naj ti rečem? Odklo- KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 6S2 strani, trdo vasana, vredne svoj« etna, ataše.............$3.00 SLOVENSKO-ANGLEdKA SLOVNICA—aslo poučna in lahko rassmljlva knjiga za stenje angleščina, s dodatke« raznih koristnih informacij, stana ssbm..........................glss ZAKON BIOGENEZIJB—tohasči naravne sakeae fe «lešal navoj, knjiga Is katere samorata črpati mnogo naukov ss taksno Is duševno dobro .......................4................ PATER MALAVENTURA—V KABARETU—zanimiva povest ix življenja ameriških frančiškanov, In doživljaji rojaka, isrrstno spopolnjana s slikami........••.•••.■.•.••..,.,.,,,,,,,..Ttc ZAJRDALCI—resnična porast la prava Ihudedja doslsj skritors dela življenja slovanskih delavcev v Ameriki..............T6c JIMMIE HIGGIN8—krasna pevost, ki jo Je spisal sloviti amo-riškl pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molak ....«Se ZAPISNIK i. REDNE KONVENCIJE S. N. P. »S strani moh-ko vasana, stana samo..,..,........................;....llc "HRBTENICA"—drama v treh dejanji» s prologom la «pilotom -mehko vasana, stana samo.............................Me "INFORMATOR"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki s 8. N. P. J.—salo priporočljiva sa ilgii staas samo.............lic Vaa knjige AapaJ vsa paMJame ss 17JS, Pišite paale asi KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J. SSSt Sa. Levaisls Ava* CUsajs, UL Ob oltaiju Člani in članice S. N. P. J. J fi^^d®^ Jft^iJtO dobita list Prosveta vsak dan ss eno leto In knjige 1 AMERIŠKI SLOVENCI, vredna »S.OU efce A nsa pošljete bres odbitka svete $7.8«. Al pa tri knjige: 8LOV.-ANGU8KA ^M SLOVNICA, vredaa $2.00, ZAKON BIOGE- ^M NEZIJE, vredaa $1.56, in PATER MALA VEN- ^M TUBA V KABARETU, vredna $140, skopal vrednost $5.00 la dnevnik Preeveta ss mm Iste ss svete $7.80. ^¿^H^^H To veljs sa člane a N. P. J. za vse stare la nove naročnika. Ne Sani pla- /JS^Ur «kje $9.00. J \ Lahke dobite psi Ista dnevnik Proevsta la sknpne vrednosti sa $2.50 knjig, n. pr. JIMMT HIGGIN8, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE In HRBTENICO In INFORMATOR ake nam pefljeU svete $4.00. Ne Osni pošljejo $4.60. AH pa sa 9&00 peBets Ust Preeveta In knjige JIMMT HI0GIN8. NeBsnl $3.60. _ To vse vel ja sa stare tn nove narotelke. Vasi ssstm poslati celo svete bres odbitka. Dsnar la nareč&a pošljite ne npravnlltvo na nselev: Preeveta, 2657 80. Lawndale Ave, CUcsgt Ok — Ne I je odvrnil prelst. — Ponavljam ti, ds mi ni doidaj dal še nobenega povoda graje; toda tem smernicam v splošnem ne zaupam, zato hočem, da postane drugače, če hočeš, da se izpolnijo upanja, ki jih stavil vanj. Vem, ti si laskal, da bol videl nekdaj v nJem mojega naslednika ali mords le celo nekaj viljega! Nič ne rečem: talenta za to ima dovolj, toda manjka mu svobodnega pregleda In preračunljivosti. Molitve, pokora in bičanje je prav na mestu sa majhne menišiče, toda verjemi ml, da to nikakor niso srsdstva, s katerimi se pri-koplje! v cerkvi do moči! On mora preko teh malenkosti, če hoče kvišku, in da ni tega še do-sdaj spoznal, to je tisto, kar me skrbi! • Grof ni odgovoril, temvsč z zadržanim vzdihom stopil k oknu, dvignil zastor ter pogledal po dolini, ki se je kopala v solnčnih žar-klh. Prelet je sledil smeri bratovega pogleda. — Kaj praviš o naših novih sosedih v Dobravi? — je mahoma vprašal ter s tem prekinil po-govor o prejšnjem predmetu. Ranek je skomignil s rameni. — Nikoli ne bi mlalil. da bo pritla Saltenova posest v take roke I <— je odgovoril malomarno. — Na vsak način Ima ta prokletl kmetavz veliko porcljo nesrsmnostl, da se je prilepil prav v našo sredo, kakor bi bil nam enak! Toda, kaj hočemo? 1 Enostavno ga preziraj mo! Zelo miren je vstal iretat izza mize in sto-pil k oknu. — 2e odnekdaj je bila tvoja napaka, Bogomir, podcenjevati svoje nasprotnike, in bal to Je najslabša logika. Nikar ne misli, ds Je ta Gunter eden onih. ki se dajo odpraviti, če naguba čelo In če oiabno skomigneš z rameni! Nu, kljub temu smo imeli namen, da 1 ga ignoriramo, toda on nas je prehitel in sede j je on tisti, ki presira nas. Poleg tega pa ti tudi povem, da je na najboljši poti. da postane v tej okolici veljaven mož. — Kaj, hudiča! — Je vzrojil plcmenitaš. — Gospodarstvo na tem poeeatvu je že davno za-voieno, zato bo tudi on kmalu izpregel! — Jaz pa sem baš nasprotnega mnenja, da ga bo spravil spet v višino. Tam, kjer je našel Seltenov svoj ruin, odkrivs ta "kmetavz", ykor mu ti praviš, vedno nove pomožne vire, pravcate km kopane zaklade, že samo to, kar Je dosegel v enem letu, gre preko naših pojmov. Njegove naprave in izboljšave so velikopotezne in praktične. Ce bo šlo tako naprej. * tedaj nikakor ne pretirava, če pravi, da bodo posesti vredne v šestih letih šestkrat tolikšno eeno, zs kafršno so cenjens dsnes. Grof Je komsj še slišal te besede; naglo se je obrnil, zakaj v tistem hipu so se odprls vrata sobane, in med njimi se je pojavil mlad menih v črni kuti benediktinskega reda. Biti mu Je moralo kvečjemu štiri- ali petindvajset let, toda zaman bi iskal mladenlške svetosti in čilostl v njegovih potezah, ki niso mords obojegs nikoli poznale. Valoviti črni lasje so mu obdajali njegovo visoko čelo In del obraza, ki se ga je moralo, kljub njegovi asketski bledici In temačni zakmjenoati, prištevati lepim. Njegovo hladno, skoraj ledeno zadržanje, je čudovito kontrastiralo s ognjem njegovih velikih, globoko Iritečih oči, njegova viaoka postava pa ee je le š« bolj uveljavljala v črni rodovniški halji. Menih Je obetal mol-če. s globokim pok Ionom ob vratih, čeprav je videl, da je grof Ranek pripravljen, stopiti mu naproti. Na preletov migljaj je stopil potem počasi bližje. — Grof Rapak vas je želel videti, zato jem vas dal poklicati, pater Benedikt! — je re- SPREJEMA «VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA, Tiska vabila za veselice in shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cm» anern* unijako