St. 43, V Gorici, 24. oktobra 1884. Tedarj XIV Posamezhe Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobai&rni'csh - v gosposki alibi ''»:zu ,.iiV-h loon", na fitarem trgu i»t v hsiMki nlici -«.if v Trstu, via CaJ seriua, 3. I'dji^i naj se Wagovoljno poSUJajo iiretlnigJvn ,,f?nfios« v Gorici na Travnik'ii l6,l.T..jia^juuina--pa-opr»viiiit zelndci kruli, da Sf skoro odmeva od enrga Imgi do drune-ga. Kaj nam pom i.:ajo vm> tiowdobnt1 inaiovn'diie pri-dobitve, tia lust wh'iiujejo puluopravu»» dizavljaue, go-spod>» volilce, .*olelo\ake pri drzavmsn in di'zelii«'in zakonudajitvu, ako pri tem hiramo dats /a dut'vom, aku teiii'il »iaii* oko, se stisijo siasa lica ter pojoma teksna mot', ker nimamo kaj jesti. K r u h ;i naui dajte, da homo siti, pofem niicimjto has drzavljaue, gi>.spodt% volikv all kar hoceU*; ail do/daj nam »iste (tali nicesa. Oiprti ste ..a«i m'i, da vemo, do ecsa i-maino praviio in kako se nam pot zapira do njenega uzivaoja; blagONtanja pa niste prinesli v de/elo. Z:i-nikuje se nam dusevuo d»ibro, po kateiem hrepenimo, in % njirn nam je odv/eto tudi fusiio, teksno dobro. (lospudarskc razmere pri uas so lake, da sta sla t« dm dva pr:atad davkov, kati'iih m» nr»reta plaOafi. Iti/A'n duSui' bidfrti zai.il kr.tfvuih iiaj'<»dmh pravii; prvtrt'Ha na>« ku^ti piava tekMia b:de-t, kcs usm.iiiio kaj jisti, ue veiin* s fern se oblaciti in tie znamo, ka-ko bi davke iu obr^.ti idaeevaii. Zi'iuclj^kt pridel-k i, kati re btno v boljih letih pro lajali, nam u^e miio-go let skoro p >polnunia odpovctluji'jo. Vin ikega pri* delka uismo imeli / malum izjemarm uh\ 14 Wt, *Um j« vino poleg svile ednit pridt-lek, za kateri deiiar do-bimo, ker vse drugo, kar pridelaruo na polji alt od divine, potrebujeino doma /.a hrano m obieko. Kaj Ceiuo toraj proJati, tia dobimo deriar /a davke iu o-bresti, ko tudi svilotli uice iiiuogo let popoiuonu oil-rekajo. Letw sm<> imeli z :»jimi velikc stroake in ve-liko zgubn. Vina nismo pridelali mti 20. d»!l one mno-i?oe, katero stno tmeli o dobnh Ieduak do 1818. Po-sestniki. ki hranijo posodc za 150 kviucev, pridelali so k'tos po 3 kvicfiev vina, in ti se smejo se srecne Steti. ker drugs se taiiko Diniaj-j. Davki se nam odpi>ujejo, ako kaka podnebna nezgeda pokonca rift<«« ntgiade a'a polja; kadar pride pa slaba lettna iz ueredo\iUio?u zeaiije, tedaj se nam mc ne o Ipise, dasj ?mo v dru^em slueaji v»aj toiiko, ako ue Se boij potrehm poui-nci, kovprvem. b./avuc davke bi na vse zadnje se preiwsaii, all bre/stevilne in nei/merne d ok Jade na.> popolno ugonobijo, ako tie pride pomac o p-.aveih ca^u. Tu ti je plaeati za solo, za ce»tu, za ooinisuico, za deceit), za okraj, za obCino in ue vem se 2a kaj. Ce potrebajejo deuar, eakaj ue nulozijo davkov m dokiad na kapitaie, zakaj mara posestvo {.ov^od nusiti najvtcje m uajle/jc' bu-tare. Davck nam nakiadajo od ctstega iiohodka (prinosa), aii kje imamo cisti dohodekV Pozuam po-sestuika, ki zabije vtako ieto 3UU do 401) gl. v svoje posestvo, in veutiar uia je iztacunjen cuiti jdohodek. Slaba leta so uas spravtlu na zadujt kouec. Bog po-magaj I Ejini kapital aese se obresti; posestvo pa skoro 6isto niL. Kmet uaj ai pomaga v slabih ietib s k r e d i-torar porefie kdo. Pa kako ko nimamo kredita? NaSe EeuiljiSke kujige so tako vravaane, da uam na naSe posestvo uikdo nid ne posodi. Skoro uemo-goie je dobiti posestvo, ki bi biio 6isto. Vsako posestvo ima vkujiiett svoj dolg, in sicer star, uezuan dolg. Kikdo ue pozua vknjizenih dolzoikov in nikdo ne tirja zapisanih dolgov. JS'ikdo ne v6, kako so pri* SU ti upniki v zemljtsko kajigo. Le to v6 vsakdo, da teh upnikov ni moi odkriiati se brez velikih stro§-kov. Mo2, ua fegar posestvu je bilo vkujizenega dolga 2000 do 2400 gl., je hotel svoje posestvo Sisto imeti. V ta nameu je moral iti k odvetmku, da je Btoril potrebue korake. Pozvati je moral po sodniji v oradnem listu ^O-iservatore Triestiuo" nezuauega. ;,>• nika, na cegar ime je bil do g vkuji^eu, uaj se ogla-si on all njegovi pravni dedici, ako so 2m. Ta oglas je stai 20 gld. Naznauemu upniku je post - vila so-dniia kuratorja (varuha), gofiskega odvetuika, ki je tabieval w a?ojs- mh ty p2, Roteki sq stall ca$ 3 gl. Davkarijn je zahtcvala za zbrisanje dolga 17 gld. Slediijifi pride se odvetuik, ki je proti ucznanemu upniku pravdo Bu'oiiil", s kakiini 20 gl., ako ne vefi, in tako je moral moz placuti nail 80 gld., da mu je zbrisan iicxnaii dol«. Zduj Se le ima posestvo dbto in zdaj sine se le dolg delati. Nad 80 gld. je moral toiaj plii^aii moz, ki in bil niC- doli^in, samo zato, da je prise] do kredita v zemljiski kujigi. Kdo more plaeevati take stniSke za nif iu zopet nie? Res, liaise staujo je pre^alostno: uarodnili jiravic ne vidimo skoro uie in poleg ti-ga se nam ;,eladee oglala, ne da bi ga ni(*gli potolaziti. Bog se uas usmili, kajti eloveska tuodiost se je pokazala sibka. Nekoliko opoinb o kmetijskik ra23tavah. a>aij«.) Kadar prhvdi slavna kmetijska druzba zopet ?4-viiisku ruzsiavo, naj se vsekako o/,ira na daljavo in kiajevne razm"iv, ako 1io6», da bo razstava za vso de/elo koi ihtna in da doseze svoj blagi namen. Okraj-uili kmelijskih ra'.stav se prosto iu revno ljudstvo veliko la/e u«K'lezi nego drzavuili ali dezelnib, ker prve mu prizadevujo manjsih MtroSkov. Posebno iia§e sloveusko ljudstvo v tej /.ad«jri ni zadnje; rado se popnme noviii reCij, ako ima prilozuost prepricati m o tjjiii dobroti. Pn taeili iu cnacih razstavah je ticobhodno po-tiebiii.s da vhod ni vsakemu dovoljeu a)i prost, ker, ako je vhod prost, t. j. brez vstopuiue, je gotovo taeili objfikovalcev in glcdalcev uajvcc, katere vsa stvar popoluoina nic ne zauima, kuteii grejo v razstavo, samo di jim eas poteCe in iz radovednoati. — Vsak, ko* uiur je na tern leteiv, da vidi raznovrstno iivino in pride radi tega 1-2 dni dak-C v Gorieo ter potrosi pri tern 5-10 iior., placa gotovo rad 20-30 uovcev vstopuiue, ako sine upati, da mu bo mogoce natanko ogledati si razstavljeno zivino. Kar bo videl na razstavi lepega in koristnega, uvede tudi na svojem domu. Pri zadnji ziviuski razstavi je presoji'valna komisija delovala do 4. ure po-poludne. Mttl tern casom je bil vhod samo nekaterim OMibjm dovoljeu iu to uajveC takim, ki komej vola od krave lufiijo. Kadar je pa piesojevalna komisija svoje delo dovriila, bil je vhod dovoljeu vsem brez razlocka stauu; nastala je taka gnjeca iu stiska, da se clovek ai mugel prosto gibati in da si ni mogel raz-stavljene ziviue ogledati, se tuutij pa z lastuikom do-ticue 2iviue govonti, ker obiskovalcu ni bilo mogoce euo nuuuto mirno stali, da ne bi ga zdaj od leve, zdaj od itetne ali ob enem od vseh stranij suvali iu stiskali. Ne morem vedeti, kaj imajo pri zivinski razstavi mkeui otroci od 1 do 10 kta, njezne goapodiLue in raziii mestiii iu dezelui postupad opraviti. Ako bi bila vstopuiua dolocena, bi gotovo vsega tega ue b lo, ali v&aj ue v taki ineri; a pravi kioetovaict bi si vso razstavo lahko natauko ogledali. Zahvaliti se moiamo gotovo samo bo^jtg previd-nosti, da ae ni kaka nesreea pripetila, Vzemimo, da bi se bilo kako govedo, recimo kak bik, poplasilo, oude bi bilo lahko neizrekljivo aesreCo provzro^ilo pri toiiki muoiini malih otrok in zei.sk. Dalje so bila tudi darila (premiji) po mojem muenji ptevisoko odmerjena, namrefi po 90,60 iu 30 for.; veliko bolje bi bila kmetijska dmzba storila, ako bi bila dolo^iia po I, po 2 iu po 3 cekine (cekiu po 9. f. 60 kr.), ker dobremu iu premo2nemu posestni ku ni toliko na darilu, kolikor ua splognem priznanji, da ima lepo iiviuo; a manjsim je pa ie ve6 na tem lezece, da dob6 kako dariio, ker si s tem lahko pot-ue stroSke pokrijejo. Na ta nafiiu bi bila presojevalna komisija lahko §e muogo razstavljalcev obdarila, kar bi imelo gotovo dober uspeh iu bi bilo za prihodnjo razstavo v veCjo spodbudo. Tudi ilohodki iz vstopuine, ki bi zua-sala pri 3CnO obtskovalcih po 20 kr. vsoto 600 gld., bi se dah obrniti v darila. Kadar priredi slavua kmetuska dmb\ se kako 'MvimkQ razstavo, bi bilo | na vsako Btran dobro, da bl trpela taka razstava vsa,| j dva dni. Prvi dan bi presojevalna koraiBija svoje del*? lahko dovr§ila, a drugi dan bi kmetovalcl vsestransko razstavo lahko ogledali, Letoi ja odSlo mnogo kmo* tovalcev domov, ne da bi bill razstavo videli, ker ja bil vhod dovoljeu Se lo ob 4 urab popoludne. Prlpo-roCam slavnemn odboru kmetijske dru^be, naj bi pri slavnem de^elnem odboru na to dolal, da si kmetijska sola tudi nasa doma^a iivinska plemena priskrbi, no samo tuja, ker glavni uameo kmetijske Sole mora biti ta, da najprej doraaCe pie? meposkusi, kaj sedAssumno ^ i v i n o r c-jov iz njega nurediti. Ako ni mogoCo iz nje-ga na noben naCin kaj dobrega storiti, potem z do-luadimi plemeni profi in tuja na^njih tnesto. Veliki porti'stniki, knkorSni so n, pr. na uofikem, Moravskem itd., imajo lahko v vsakt pristavi drugo pleme, kar ima navadno en poscitmk toliko divine, kolikor pri nas en okraj. — Tukej dela lahko posku-se z raznimi plemeni in si {potem tako obdrii, k! njegovim goBpodai'Btvenim razmeram naj bolje ugaja. Nase domaao pleme ni, kakor je bilo ule v Piaduji MSiu:ia nmenjeno, tako (slaho, ker diugafio bl Ba-varci, Virtenber^ani itd. ne hodili k nam in bi nam ne plagevali malih kravie na domu po 80 do 140 for. (Dalje pride.) Dopisi. Z GoriSkega, 21. oktobra. — Kakdr vsako leto, odkazana je bila tudi letos nekaterim duboVnom podpora iz verskega zaloga. To podporo so v ptejsnjih Casih imeuovali Stiehmajerjeve gro§e, in tisti, ki so jib prejemali, niso bili v uajboljem glasu, nazivali so jih kleceplazce itd. Dan danes ima ta podpora baje drugacen pomen in ni tako sumljivega zuacaja. Pri vsem tem ta stvar tudi zdaj ni popoluoma razuinljiva, Jasno namreL ni, zakaj in po katercm kp-pitu se ta podpora daues deli, Ce vlada previdi, da duiiovniki niso dovolj p 1 acani, naj vendar eukrat resno misli na to, kako duhovske place urcdi-ti in zbolj5ati. Place bi morali stalno urediti, ker s tem je du« hovnoin zelo maio pomagano, Le se jim vr2e vsako drugo ali tretje leto kakih 80 ali 40 gld., da molfiim 0 neprimernosti tako male podpore, katera se jim deli tako reko5 kakor milo^ina. Morda pa deli vlada to podporo duhovnom radi tega, kar so oni tudi dr- 1 a v u i u r a d n i k i. Ce je temu tako, morali bl do* bivati to ^placo" vsi duhovui, ki piscjo matifine knjige iu imajo opravilo z uradnijami. To bi bilo tudi pra-vi5uo, ker zdaj se jim se papir ne placa, Pa mislim, da se ta podpora ne deli duhovnom ni iz euega, ni iz drugega tu navedenih uzrokov, ker drugade bi se morala deliti vsem enako alivpravifinem razmerji. Temu pa ni tako. Da navedem Jizgied. V goriski nadSkofiji (kje, ni tolike vazuosti,) slu^buje vikar, ki ima eno najsiabsih sMeb, slabcjso nego vsi ujegovi sosedje; dela pa, katero vestno opravlja, ima ve5 nego tovarsi v njegovi blizlnj; pri vsem tern pa% ko* likor casa je v sedaoji sluibl, ni dobil bora, ue kateri sosedje pa ie ved let vselej, ko seje podpora deliia. Tu naj bode omenjeuo, da ta gospod dopisujo dosledno v slovenskem jeziku, Je H morda to vzrok, da mu je vlada ljubefia matieha? Grgar 19. okt. — Veselin milosti polen dab je imela danes grgarska obeina. Milostljivi gospod knezonadSkof jo je danes obiskal, pcsvetil ji je novo cerkev ter delil sveto birmo, Cerkev v Grgarji je bila ustanovljena leta 1754, a bila je jako majhna in res pretesna za danaSoje Stevilo preb tislcR I krat i " " » !! '1 ,'." hi§a bozja stoji v najvtcji tesnobit Kako prijetno bi dejalo ocem, ako bi stala zunaj vasi na prostem! BovrSeoa je bila lete 1877, a danes, v nedeljo posvecevanja vseh cerkva, posveCena. Dolgo se je Grgar tega dneva veselil, zeljuo ga je pricakoval. Slavnost se je vrsila prav castitljivo. Obiina in posa-mezniki so vas ukusno okincali. lepi slavoloki z na-pisi in maji s cesarskimi in narodnimi zastavami so kincali vas in posebno prostor pred cerkvijo in fa-rovzem. . Svete obrede zacel je prevzvisem nadakoi v spr«?mstvo 11 duhovoikov in 4 bogoslovcev ob 8. za-jutra in dnvrSH jih je ob 2 popoldoe. Pridigo je imel c. g. J. Kolavcic, inpnik solkanski. Z jako krepkim guvom nam je znuaj pred cerkvijo ginljivo popisoval svetost posvecene cerkve. Za posvecevanjero cerkve sledilo je posvecevanje velikega altarja. Relikvije svetnikov so bile hianjeae Lez no6 v Scdi, katcra je bila spremenjeua v kapelo. Poboino Ijudstvo je po navodu c, g. vikarja nopreneho-nia in celo no* hodilo poceSfievat svete moLi. Zdaj pa jih je duhovstvo v pracesiji med prepevaujem psal-mov preneslo v cerkev, kjer jih je nadakof posvefic-\alec uzidal v vcliki alter. Ko je bil altar z zapove-danirai obredi in molitvami pnsvecen, je na njem pr-\ic maSeval precastiti nadSkof. Ljudstva je bila vsa cerkev imtlaccna, mnogi so morali Se zunaj stati. Za-moWati ne smem, d- si je g. ucitelj V. Vodopivec pridobil sploSno priznanje in pohvalo zarad lepega cerkvcnega pctja, katero je danes oskrboval niocau dobro izvczbani mozki zbor. Po sv. roaSi ob edui popoldne so prisli se bir-mauci na vrsto. Deklice so imele vse vence na glavi in vsaka Sopek svrzih (frisnih) cveilic v roki, zna-nienje, da tukaj uze vrtne cvetlice dobro uspcvajo. Dasi je bilo tako kesno, je vendar nadSkof sam otro-ke izpraSeval; imel je do ljadstva za precaatitega vi-karja in za obeinarje pohvalen in spodbuden na-govor in potem §e le je delil sakiament sv. birrac. Po dovraenih cerkvenih opravilih je bilo pri doma-c>m g. vikarji za duhovsSino kosilo, kjer se je prevzvisem kiiezoncdfikof prav prijazno razgovarjal s pri-cujocimi duhovniki. Proti veceru je §el visoki gospod obiskat cerkev sv. Petra na pokopaliSci; potem se je poslovil od cerkve, katero je prvo posvetil, v mesto. 12 Sllvnega, 19. oktobra. — V 42. broji ce-njene nSoCe14 stoji dcpjs iz na§e vasi pod naslovom: „Volitcv staraainstva, zupanovanje in obciuski akti.u Ker se v njem, kar se glavne tofcke ttfe, krivica go-di nekaterim obcmskim zaupnikom, ees da so surovi samosilniki, prosimo, cenjena „Soca8, blagovoli spre-jeti pn nacelu: „daresnica se spozna, treba Cuti dva zvoca" sledece vrstice kot potrebno pojasnilo na oni dopis. NeresniCne so besede v ouem dopisu, da bi bili obdolzenci v odborn „zahtevaH od zupana obcm.ske akte z besedami: „Sedaj ukazemo mi" in da bi bil g. zupan, sm<''aje se. prepustil jim obCiusko stvar." Stvar je ta le po besedah duticnega zapistrika od 26. septembra t. 1. „G. A. Peric povabi novo sta-reSinstvo v ob&nsko pisarnico za daljno uradovanje ter pra§a starefiicstvo, naj si izvoli odbornika, kteri bo namestoval zupana in prejel obdinske akte odl. 1884." BKato enoglasno stareSinstvo izbere J. Trobca h. St. 1 za namestoika, kteri sprejme od A. Perca vse obcinske akte I. 1884. za daljno uradovanje-" Iz tega se toraj ocitno vidit da ima vsa ta stvar vse drngo lice, nego je ono, katero nam kaze nala^c zasuknjeui dopis. G. zupan se ni imel in se nimu tu-di dan danes nicenmr smijati zarad oddaje obciuskih aktov, St§ da ga je stvar prehitela, saj je, kakor za-pisuik pravi, doticno sejo sklical vsled dekreta si. c. kr. glavarstva. Tad; je otitao, da ni bilo treba tirjati aktov, ker jih je g. iupan moral sam ponuditi in od-dati, in da dopisnika ni bilo treba cniiti po^tenih lju-dij, kakor bi bili surovo zahtevali to, kar jim je pripadalo po uka^u in po ponudbi samega g. zupana. Ram je pes taco molii ? Toliko za danes. To je skoz in skoz resnica in v svarilo g. dopisnika, da ni varno klicati duhov, ka-term ne mom in ne bo mogcl odpraviti. Z Bogomi Ce bi bilo treba, drngi pot kaj vec. J. T. in veC obc. soudov. velikem zakladn, ki je zakopan v cerkvi pri „Mariji OberSlajn.8 Po njenem pripovedovaoji so tam zakopani en velik sort denara in veltki koli zlata, okolo 2 milijoua goldinarjev vredno3ti. To se «Ia prav luhka ven uzeti; pa mora biti sedem o>ebT ako s«* hace zaklai vzdi-gniti. Omenjeni obcraar bil je ves vesel in skrivsi povabil je §e drage §tiri n»2e, da vzdignejo zaklad. Mozaki so bili veseli; ze si zidajo zlate gradove, ker nocoj obogatijn vsi; pijtjo ves veeer pri A. F. ia tu-di ciganki je prav dobn diSalo pits in jesfci. Ko se je blizala 11. ura zvefor, jeli so pripravljati si potrebno orodje, da zakUd vz'iignejo. Ko s^ vse pri-psavili, mahuejo j»* profs fim^j^ni c*rkvi. Prvs m«»-2akar odp:t* cerkev in v-»Ii jeli nek»> SkrF« vzdsgoviiti. Kojoz* n-kaj cenf.Biftr»>v o:lz«vt'i. M«2j^ t»f pre.-trastjc», mi^Ieei. da htrasi v cerkvi. iu -tWk-y* prot; d»um. C:-ganka pa jim j»* r^kla, da z.»t»> je >tra^il'», ker st; j« ona zgrthila, da m:«ra biri il o-»'b ttd. Obljubila jim jt», da v fcratketu casti pride sp»«t. Ono drustvo got^vo te/ko prU-afctije ci^i'jko. Svetova! bi mozu, ki hrepeni po zakladn, in nji-gowinu drust vu, naj povabit kadar prids ct^uika, vj,c blrznje po* sestnike na delo, da ne bo prcp;ra nidi zaklada, in naj ne hodijo koi»it po u'tfi, ampak po duevu, da .si pribranijo strah tn Iuo. Tonetov. S Krasa, 18. okt — Znpanij-k«. iu iliih^v.ski uradi doluii m> od c. k. namentinstva pouk. k.tko se vesti, uj bi se zanesla kolera t«dt v uase kraje. Ljndsivo .-,.- Ziiaj te b^leznt pr«v«-e ne bt»ji, kt-r je Se ni tu; smo ze tako ustvarjeni, th avojo skrb in po-zornost obraeamo ^tvarem, ki &o nam najblizje. Taki tare tudi na^ega kmeta vidiko bolj skrb, kako pie/t-vi sebe in avojo pa inisel, kako bi se rcSiI kolere. Prav je pa, di tisti, ki dalje vidijo in ktcrim je izroeena skrb za ilovesko di'uzbo, prej zvon6 nego je tod pobila. Da tu-li v uasih krajib n:so popotnoma varni pred tf> bol-zutju, dokazuje smit v Zadru. Pri vscm tern pa m slim, da prcpoved goriSkega c. k. okrajneg.i glava^tva, da sti ne sine novo v i n o v kremah toctti, nitna vchko pomena. V Ajdov.^mi n. pr. se viria ne dobi, v .Sturjt pa; domacin sine piti novo vino v svoji kleti. in vtti ali manj viua ima zdaj vendar skoro vsakd«> diuni, popotni clovek naj pa pije vodo, ker starega %ina v vec krajih nimajo. Opozoriti pa hnfiem naSe obOmske maze, da je paC zaduji cas in obciuskih predstojnikov do!zuo4f zidati mrtva§nice v tistih obcinali, kjer jih ae nimajo. Tudi ce kolere ne bode, so mrtvasniee pi.»-trebne. Vsako leto se pokaze eua alt drnga nalezljiv.t bolezen, posebno pri otrocih, ali se pa prigodi Iraka nesreea, da morajo traplo preiskati, predno je pokop-Ijejo. Doma se takili mriieev ob Irzati ne sno; p:i-stiti jib pa v kakem hkvu ali pa v kakem zajtusue-nem stanovanji — morda se sredi vasi — ui spo* dobno in tudi ne varno. V KamtlU, 2a. oktobra. — Vraze so Se danda-nes pri nekaterih ljudeh v veliki veljavi. Ako pride ciganka in jim za sreco pove, verjeli ji bodo; kako ner Mislijo si taki: letins imamo slabe. nimamo kraj-carja, da bi si druzinico pre^ivili in davke pia6ali; ciganka nam je angelj od Boga poslan, ki nam pove -za sreco iu za denar. Ne pomislijo, da ciganke hodijo svojo sreco iskat k takim vrazarjem ter da jim §e to malo odneso, kar pri njih udob6. Prigodilo se je pred nekaterimi duevi v Toma-ceviei pri Komnu, da se uttavi neka nemska ciganka pri nekcm obStnarji. Hitro je spoznala, da ta moz vrazam .inogo vercje; ker pa ciganka ni govorila diugo kot nemLki, Cesar dotiSnik ni razumel, poklical pi je ta. soseda za tolaiaca. Ciganka Jima |e pravila 0 IZ Srednje IstPe, 20. oktobra. — V Rrt se rodoljubi muogu trudijo, da bt pov/dig:ii!i naroj >l.y-vauski v gmotnem in dusnem oziru. To pa irredenta ni P'atf, ki hoce pripraviti dez«do za itabjanskt e.-velj. Vsi napori irredente so na to obrueui. da itan-jauci Slovaua, kolikor more, in da ga kuje v verige nevednosti in odvisnosti, kjer ga ne more odtujiti >vo-jemu rodu. To svojc razdiraluo in neelovvako pocetje zna irredenta pokrivati s plascem av^trijske^a patn-jotizma. Kako? Trdi in pravi, da zavedea narol sIj-vauski na jagu bi bil Avatriji nevaren, ker bi se pre-vt6 cutil slovanskega in brata diagih slovanskih na-rodov, da je torej drzavi v korist, ako se slovanski zivelj na jugu stiska iu veze. Kratkovidni politikarj; verujejo zvitemu Laha in so iuu skoiu hvalezai z-i njegovo delo, ne vede, da to, kar slovaastvu o-tpai-, odpade drzavi, kajti zuano je, komu irredenta uri-pravlja tla. Strah pred ju^nimi Slovani bi ne smel nobenega zrelega politika navdajati, kajti znano je, kako udati je slovanski zapusceui rod drzavi iu cesarju. Kdor Slovaua zatira, podira ddavi krepke branike proti poMjivosti ju2nih sosedov. Le kratkoviden politikar se more veseliti, ko vidi, da Stovan se potnjCaje in da se vkiepa v verige neraoci in gmotne ter vsestrau-ske zavisuosti. Za takega politikarja, ki vtdi v jut* oih Slovanih nevaraost drzavi, je razdiralno po&fje irredente se v6 da po volji; irredenta rnu je sredstvo, s katerim se slovanscvo dusi in tlaCi. Po njegovem spoznanji je irredenta Avstrtji najvecja dobrotnica, ker zatira slovanstvo, ki je po njegovem mnenji drzavi nevarno, ia meni, da je vebka sreCa, ako ni treba viadi pipati se s Slovani, ker opravSja to delo irredenta. Kadi pustimo vsakemu svojc mnenje, ali 2Hi pas, ko vidimo, da mozje, ki bi iahko jasno vidt-li, imajo zavezane ofi, in da soiatrajo kot veliko sreco Avstrij,, ce irredeutaSlovaae bunk a. Uba-ga zdrava patnet, kaj deiajo s teboj ? V Islrl je irredenta qaravaa iBpotreboa, dapo- kori Slovane; ako bi je ne bilo, morala bi se zase-jati, ker nje posel je tak, da po§ten Clovek ga ne o-pravlja. Kdor bi znal irredento prav rabiti, bi se mu ne bilo bati slovanskega upitja; ali kdo jetisti, ki bi to znal? Irredenta stori rada kako u*lugo, ali za to hoce biti dobro placana. Dokler inorejo, pIaLujejoSIO' vani; ali ko oni ne bodo mogli, kdo ulafia ? To je vazsio praSinje, katero bi moiali imeti politifini mozje vetlno pred oCmi, kajti to je gotovo, da plaCilo mora priti in da irredimta od svojih zahtev ne odstopi, ako ni siijeua. ___________ Folitidni pregled. Kakor smo ze zadnjie porocali, snidejo se delc^acijc 27. t. in. (Jorisk'i bi imel ;taatopati v t<*) skuptui v/vi.M-ni gospud grot' O'lrunini, toda #jsp!ikt'gti dr/aviaogii /bora in hrva.s-kega nabora. Naj vec hnipa je v etvskom dozel-nem zboru, v katorem uporablja ustiivovcru.i nianjsiiia vsako priliko, da uuutua in sjri o^euj narodnc^a razpora. Komaj je potihnil uiaujsinu krik o zatiranji Xome,«'v o priliki, ko so je o-bravnaval Hoibsfov prcdlo^ o ra/.dolitvi okrajev po narodnu.stih, /*; so ponavlja ista pak nepri-atran^ki clovek mora obctiilovati miruost in pu-iilevnost vecmo cesko tiasproti toj muuJMiii, ki je bila brozozirna proti Cehoin, dokler je iincla veciuo v dozeluoiii zboru. Izniod drugih dezolnih zborov, katen so se te dni posiovah, omeiiiti nam jo v prvi vrsti kraiijskt. Gospod dezehii predsedrwk odgovoril je na interpciacijo o znanum ukrepu zaradi nem-ske^a kot ucnega jezika na ijubljai^kih ljudskth solah. Odgovor je doig ia ne uiorcmo vse^a pri* obciti; vsa krivda zadeva po tem odgovoru mestui zastop tjttbljanski, kateri ni hotel ali ni mogcl izve>ti uka/.j. ki mu je ualagaL, naj na-tanko dolon, je-ii dovoij neui^kih utmk v Ljub-Ijani ah ne, d.i bi so Mo^la nupraviti ucmska ljudska sola. V tern odgovoru mahutl je tudi gospod prt'daeduife s krtpko roko po dveh ca-snikih, katera >e bajc nedu-tojuo vedcta. „!jlo-veu&ki iuroi za>luzt vendar boljo hrano, kakor-sua se mu v toh ua&opii>ih pouujau, rekel je gospod prodseduik. Iu to je tudi res, kajti -Ljubljauskt list- — ua tega je meiida gospod prodseduik meril — pise tako nedostojno, da se njegova pisava ze vsakem i posteneinu Slovenca gabi. Inace so bilo obravnave v tem zboru, ki se je tudi ze /akljucii, mime in stvarue. Za nas pa nimajo tohke vaz:iosti, da bi jih posebej 11a-vajali. Ka Koroskem se je zaan rodoljub ia po-slauec profesur Kiospieler v dezelnem zboru krep-ko poteguil za upeljavo slovensiine v ljudske Sole in za to, da bi se postarila Sola zopet na katolisko stalilfie, t. j. da bi se podredila cer-kvenemu nadzorsivu. Tudi zgornje-avstrijski de-zeiui zbor je sprejel postavo v tem stnislu, da naj se podredi ljudska sola cerkveuemu uad-zorstvu. Vccina dezclnib zborov se je ze zakljufiila, ostale dohiti ta usoda Se v teku tega tedua. Le s trzaskim ne vemo kaj bode. Do sedaj ni imel nobene seja ve5, in nic ni slisati, da bi se §e za kaksno pripravljal. Sicer gre govorica, da se meson zaor trzaiki§ kt je ob jedipiq tud| df-» zelni zbor, razpusti. Gospodje Italijaiii so nam-re6 v mestnem zboru hoteli dokazati pravico, dje, in sicer odliko I. vrste: Franc Vodopivec, okrajni solski nadzornik v Gorici; Arabrofc P o n i 2, , ., v , , • naduCitoli v Rifembergu; Franc St. mad, nadufiitelj da smejo sami imcnovati nadzormka za ljudske j y ceniiSali; profesor Ha up tman » v Gradci; ~~ iole v Trstu, toda vladni zastopnik je temu o- • 0(n.iko n. vr*te: gg. ueitelji: Korsic, Lovren-porekal in dotiSnl sklep ustavil. V nuslednji seji j Li 5 v Kamnjah, Lebau v Trstu. OJliko I. vrste je so mestni ofcetje pa izjavili, da se prito&jo proti vladuemu postopanju. Pii tej priliki nastal jena galeriji med irredentovci in drugimi tak hrup, da je moral g. ftipau Bazzoni sejo pretrgati. Cuii so se klici; proc z Garibaidinci, proL z ne-avstrijskimi Labi, pro5 z irredento ltd. &vlz-ganja, sikanja in ropotanja bilo je toliko, da so morali zupau in drugi zbornico /apustiti. Tudi zastop koperski (Capodistria) morala je vlada razpustiti, ker je baje slavil italijanskega poli-tikarja Combija. Razpust nima stvarnega pome-na, ker smo prepriCani, da bodo zopet voljcni oni inozje, ki so inieli do zdaj ob&iuske vajete ? rokah. Ogerski drzavni zbor bavi se s poroLili o zadnjib vnlitvah in z adresmini nafirtu V raz-govoru adresuih naertov je minister Tisza jako ostro obsodil autisemitc (protiMovsko stranko) ter ji zugal, da jo utiidt. V hrva&kem saboru vlada strata razburje-oost. Razpravljajo se odgovuri razliCuih strank na kraljev rcskript. Narodua stranka obzalujo v svojem odgovoru, da se je prelomil zakon skle-njeu med Madjari in Ilrvati, in ttzi, da se o-gerska vlada prcinalo ozira na guiotno stanje na HrvaSkem, Iiia^c se postavlja povscw na stall-1 lee dosudauje pogodbe ined HrvaSko iuOgcrsko. Stranka prava ail StarfieviCeva stranka zahteva baje v svoji adresi, »aj se Hrvaska popoluoma lofii od Ogerske in naj se zjedini z Dalinaeijo, Istro, Kranjsko, Stajersko in KoroSko. 0 tern naftrtu ni nam mogofc sodbe izrefci, ker dunaj-iki listi ga mso prijavih rekoC, da razdira vse doscdauje razmere, hrvaSki listi pa nc smejo v Avstrijo. Sabora predsednik je protcstoval proti tej adresi, reke! je, da ne dopusea, da bi se pretttala v zborotci radi njeuega obsuga, in dol-m je stranko veleizdajc. A vsled tega nastal je tak hrup, tak skandal v zborniei, da ni bilo mogota nadaljevati zborovanje. V nasleduji seji so zahtcvali Starleviejanci od predsednlka, naj svojo trditev dokaze aii besedc prekliCe, a ker tega ni hotel storiti, ponovil se je hrup prej-sujega due iu zborovanje bilo je zopet nemogote. Karodna stranka je radi tega skleaiia, da se za-Lasuo izkljuci iz zbornice ednajst poslancev Star-Cevi&ve stranke in je ukrcnila jako oster red proti onini, ki bi hoteli zborovanje motiti. Toliko smo poizvedeli iz dunajskih iistov, katerim prepnttamo tudi odgovornost za te podatke. Naj-br2e ni vse tako, kakor itneuovaoi listi popisu-jejo; danes vsaj se brzojavlja, da je poskusila narodna stranka pogoditi se s stranko prava, a da sleduja je poaudbo odbiia. V Srbiji odstopil je iinaufini minister, a drugi ministri ostali so vsi in predsednik oprav-lja tudi fiaandne zadeve. V ltaiiji je odstopil vejni minister Ferrero radi boiezni, njegov na-mestnik bo najbrze Ricalti. V Nemfiyi bavijo se skoro vsi iisti z v-praSaujemj kdo bo prestola-naslednik v Braun-sebweigu, kjer je vojvoda umrl in nima otrok, Sedaj ima pravico do prestola vojvoda Cumber-landskt, ki ima pa tudi pravice do prestola Ha-noventnskega. Ako se pravici do prestola Hano-veranskega ne odrede, ne pusti Prusija, da bi prevzel nasiedstvo v Brauusehweigu, katero o-zemlje bi pripadlo potem Prusiji. S francosko-kitajskega bojisfia ni nid po-sebnega poroeati. Francozi utrjujejo dobljene po-zieije iu Cakajo, da jim vlada se vefe vojske poslje. Govori se zopet o nekej konfereuci, ki bi se sella zafietkom novembra v Berolinu, dauredi afriske razmere. dobiia tudi gospodifina Euiilija Kren, voditeijica slo* venskega otro§kega vrta, iu slov. otroSki vrt. Domace in razne vesti, Odlike vsled razstave u5nih pripomofikov in ^UkUuzdelkovw dobilimeddiu^imi uasledoji |OB|o da od teh oblaatuij ,so bsle Stibilu sitnosti prihranjene, katerih ae ni uadejal, Ko je Stibil zvedel, da mu je cesar milost po-delil, bil je vesel ter je mislil, da bi pridei eukrat svoje ijudi iu kraje obiskat. Med tern je bil postal ucitelj v nekem vojaSkcm zavodu v Belemgradu. Kot tak imel je nekaj poCitnic, katere je hotel v dru2bi i aekim tovansem porabiti v to, da se vrne za par uuij domov. PnSel je v Ljubljano ter se je tam ka-zal v&akemu, kdor ga je hotel viditi; v aitaluici je obCeval t>e svojiim brati Slovenct in ljubljanski listi so opisovali njegovo in njegovega tovarila vedenje ter so nazuaujali, da je namenjen v Gorico iu v svoj rojstui kraj. Iz Ljubljaue peljal se je v Trst iu ae je predstavil tarn vojaSkemu poveljuiku, ki ga je sprejel z vso fiastjo iu mu je odvruil kot tujemu oticirju obi-skovaoje. Iz Trsta pride v Gorico in tu zacne njegovo trpljenje. Polictja ga prejme in zahteva njegove pa-pirje. Stibil jib. poka^e in dokaze, da je vse v redu; a poHcija je bila drugega mnenja, odvede ga k tu-kajSuji plackoraaudi ter jej ga izroCi v vantvo in daljno postopanje. Policijiuega vedeuja ob oni priliki javno mneuje ne hvali; kako je v resnici bilo, nam ui znauo. Plackoraandant je delal s Stibilom prav uljudno in prijazuo ter mu je dal prostost proti temu, da je obljubil, da pride diugi dau ob doloceni uii zopet v urad. V tern Casu je hotel komandant iz Trsta lzvedeti, kako stoje reft gled6 Stibila. Ubagi go-spod je rnishl, da je koui c njegove nesrece. ter se uapoti v rojstno vas k svojim ljudem. Vse je bilo veselo, ko so zagledali ponosnega juuaka, cvrstega oticirja, ki se je boril za pravo in prosveto z nevar-nostjo ^ivijeuja. Zbrali so se domaei in sosedje ter so se dobio imeli okolo raize, na kateri se je svetilo sladko viuce. Nikomur se ni mudilo spat. Kar se od-prejo vrata iu noter stopita dva ajdovska 2andarja, ki v imenu postave vzameta Stibila seboj ter ga §e ti^to aoS odo^eia v fioVlco na ghwtto atva^o^ \$st ga izroCita oficirju, ki je strazil. Ta je sprejel Stibila prav prijazuo in prijateljsko ter je delal \ njim kakor brat z bratora. Hitro ko je bilo mogoce, popraSal je olicir pri plackomandi, kaj mu je storiti; vsled brzo-javuega poro5ila iz Trsta dobil je odgovor, naj Stibila izpusti, ker je od cesarja pomilo§Cen. Stibil je bil dolgega preganjanja sit; odSel je kmalu iz Gorice in bo zahteva! potom srbske vlade, kakor listi porogajo, zadoSCenje za to, kar je moral prestati od goriske policije. Stibil je po rojstvu slo-venske miriie fcrvi, a navzel se je srbskega duha, ki mu daje ponos in ga siii, da varuje ^ast onega narO-— da, cegar ud je postal. Pomilovanja vreden je rojak$ da mu je bila povrnitev v domovino tako grenka, ali kdor je 2e Turku v zobe gledal, se takih situoatij no iistrasi, Vipavska dolina sme ponosna biti na svojega Stibila, ki je prigel v tuji de^eli do Casti in spo§to-vanja. Taka je ta ie zgodba. Urarli so: Josip Schneider, stolni proSt v Trstu, uCen in pobogen mo«, po katerem zaluja vsa tf/.aSka Akolija, v 72, letu svojega 2ivljei;ja; — Ka-rol Ponton, bogoslovec goriSke nadikoflje, ki lan-sko leto po dovrSenem cetrtcin tccaji zurad bolehnosti ni mogel biti posveLen, v Ajellu, svojem rojstnem kraji, za suiico v 22. letu Zivljeiija; — in Pavel L o n a s-b i, bogoslovec tda§ke Skotijo drugega teiSaja, na svojem domu v Ljubljani, za isto boleznijo v cvetu svojo mladosti. Oba bogoslovca sta bila jako pridna, po-boina in izglednega vedenja, ter eta bila pokopana danes popoludne ob 4 urah. Naj vsi v mint po&vajo in vecna lud naj jim sveti. V Brginji pri Koboridu odpre se s 1, novom-brom po§tua postaja. VeS prihodnjifi, Na sloveuskem oddelku define knletijske Sole v Oorici bo javna sku^nja uConcev za drugi semester t, I. prihodnjo sredo, 29. oktobra, od 9. do 12. ure predpoludne. Kmetovalci, katerim je mar za kme-tijski uapredek, so uljudno vabljeni, da so udelelijo te sku^ije v obiluem fitevilu. Gorifiki okoliriam si ilelajo malo Casti, ako je res, kar nGorriere(( o njih pile, da uapadajo inir-ue Italijane iz narodne razburjonoHti ter da jim do* lnjo nndlego, kakor baje zailnjiC Mirenci nelcim mo-Um h TrMw. Madejamo se, da to ui reB, da „Cot-rierovtf poro^evalec precmo vidi in da slabo poroca; veudar pa priporodamo gupanom, naj pazijo na to, da se v njih obeiuah ne bodo godili neredi, izvirajoCi iz narodnega gibauja, ker to bi naii sveti stvari nciz-inerno gkodilo. Pa tudi naj se poduLijo o porofiilih, katera prina§ajo italijanski listi o raznib neredih, ter naj zahtevajo, da se popravi, kar ni resniSno, drugace bodo ti listi razglaiali kot nasledek uaroduih teicnj vsako navskri2aost med Sloveuci; in Italijani, Co tudi izhaja iz drugih uzrokov. Ce se nc bomo varovali, nas na§i nasprotniki vse oblatijo, to bi bilo budo. Zato pozor1 V Grgarji bodo imeli od 9. do 16. novembra t. I. misijon, ako ga politicna oblast iz strahu pred kolero ne zabrani. Misijon bota vodila ti. oo. Doljak, grgarski rojak, in Tomazet'tfi iz drnzbe Jezusove. Ta mesec so Grgarci posvetili svoj zidani tempelj; pri-hodnji mesee hofiejo posvetiti pa tudi 2ive tempeljne bozje, to je svoje du§e. Tako je lepo. Velika tombola na korist prostovoljni po^arni brambi vVipavi bode vsled dovo-Ijenja visokega c. kr. finandaega mintsterstva na s v. Simon, due 28. t. m. — Ker je ta dan najveci letni somenj v Vipavi, pricakovati je mnogo obCinstva in dobrodelnemu namenu zeiimo uujboljSi uspeh. Go-riske iu priraorske Stoveuce ua to tombolo tem balje opozorujemo, ker vipavska prostovoljna po^arna bram-ba ni zavetiSce nemSkutariji, ampak ima s 1 o v e flak o zapoved, — Po tomboli zabava s plesom na Tabru, kjer odpre gostiiuicar gosp. Perbavec ta dan vse prostore poleg velike dvorane. P. P. Listu, ki deluje v blatu, ne odgovarjamo. Italijanski posteni ljudje se gotovo cudijo, da pnhaja kaj takega v njih jeziku na svitio. Dobili smo dva dopisa proti sestavkom, ki sramotijo Sloveoce, pa vrg-li smo jih v koL. Ncdostojnost se sama obsojuje; prevec Casti bi ji bilo, da bi se 2 njo pecali. Kadar se bo ponaSal kateri bahac z italijansko oraiko, treba bo opomniti ga na ta preendui sad italijauske kulture. V Neapolji je ljudstvo jako nesnazno. Neka dobrotnica je hotels temu nekoliko v okom priti iu je obecala vsakemu fanticu, ki bi se Lajutra umil, I krajcar invsaki deklini, ki bi se umila in po5esala, dvojni znesek. Od tistega casa, pisejo listi, je vsako jutro obiegana hisa one dobrotnica od mnogih otrok* ki so se zaCeli umivati. Ako bi bill delali Neapolitans tako, predno je prisla kolera do njih, bi naj* brze ne ob^alovali zdaj toliko umrlih. Dr. L. Gregorec, glavni arednik BSlovenskega . - ^ )darja,tt ki je bil obsojeu na SeBt tednov jede, ker je bil prijavil,' da so ueitejja Henkerja dolgovi preguali iz Borovey, je od Njegovega Velicanstva opro* Sfien kazni._____ Javna zahvala. Stejeni si v dolinost, da izre5em|slavnemtt dro-Um „kmmjmmi Generali* v Trstu svoja hvalezno javno priznanje, ker mi je Skedo, prouzro&no poza-roni v mii od 29. do 30. septeaibra t. 1., v zuesku 3054 gl. 61 kr. tofine i v mojo popolao zadovoljr ot izplalalo. V Sezani, 10. oktobra 1884. Za ml. GVIDONA GUUC-A ---------------------Fra»|a GnliS kotmatUn varuhiaja. RAZ6LAS. Na slovenskem oddelku dezelne kmetijsk© Sole v Gorki dobiva so po navadni tritai ceai za seme po-Hebno priporottjivo blagn: Kiii no (krompir) ChMplftn po 3 kr. kilo, koruza plga«let« po 0 kr. kilo, razne scrip «MC-rlkanskc koraze po 9 kr. kilo, japonska ajda po S kr. kilo. Naruftla sprejema nfatn sMngi cddelh defoka ksctijfke sola, Razolas. Naznnja se, da o Nabrezinskih sejntth (dne 5. aprila, 17. septcmbra in 27. oktobra vsacega ic-ta) s. od 4 V, na 4 gl. od bto; 2.) da od glavuic, Initere zasebniki vzamejo na posodo, se bndn tn«li daiju zahtevale obresti po 51.', od sto, za powjila na paptrji* javae vrednosti pa \«* 5 od mo. Vod-tvo zastavljaviun* in /. uju zdruzVne hranilnice. V Gone'. 7. r-ktfcbia 1><*1. VoJja I>. LOViSON'I. 4* 1 I Prodaja gnoja. i Xajlmljsi gnoj ]>nsilja so iz Tr>ta po zrlcznici pod mrodnimi po^oji. Vec o toiii zvc se pri «. A. lub-rlf-tii v M Gorici? Corso Francesco Giuseppe, IJO. g| Na proclaj je prav izvrstcn yd | NOV HARI0NIJ| «] s 5 registri po prav niscki ceni v f|1 M Kastcl.fi, h. st. 37. II. pod. 53 ML «W I Jf Nagrobne vence |I| z iimetnili evctlic in vence iz biserov fl Sb (perl) kakor tudi trakove k nagrobnim ry! *««' vpnnnm 7. nanim' nli brpz niih n;i. nnvolj- H ft M no izbiro in po najiiizjih cenah W pnporoca ^t Hunske ulice h. iit. 9. Jjj Xajboljsii obraniha proti koleri. katera bi nc smela v nob.ini bini mitijkati., je obte dokazana in izvrstno priznana Minimi mum (Bohmerwaldbitter) \h h'karjucc! nk ccr:i«'iiiii orlu" imeaovano v Plan n na Ceskom. Ta slu/.i po.iobno d.>bro pri siulstjin prebavljanji, pri stuilti .jmli, slabiiin zi'I^lci, pri ti&nimjauji i:i :i ganji, bljuvanji itd., \n> zavzitiii mastinh ah n-.ip'oii.;a -jofiih jedj, na potovanji, na snlu'tn i;i mok^vin, t»;i lovu in na polji, za torej se sine bolnitn na ZKlodii, poinoiaoakdin, potovalccnt, gozdarjtm, gi»spi)darjt'tn iiil-no pripoioCati. Dobiva so v steklenicah po 50 kr. in po 1 gld. v giavni zalogi za Gorico pri g. Criatofi-lettiju, Ifkarn;(iarju. 0 JE duerI Da bi zadostil zelji, katero so mnogi izrekli, odlocil sem se odpreti X ROT RESTAVRANT, J v katerem se bo prodajalo izkljucljivo le moje jf Marcno pivo iz Klein-Schwechat-a. § IzroSil sem tocenje spretnemu krcmarjur gospodu Antonu Zindler-jn, ki bo znal (p , pridobiti si nakloiijenost slavnega obcinstva z dobrimi vini, z izvrstno kuhiojo in z vestno |K postrd&bo po prav nizkib cenah. m |K 7 nadi, da se dobrohotno pozdravi tudi to moje podjetje, podpisujem se fi\ T z odlifinim spostovanjem V Cl w « . . A. DBEHEB. fit Y V Gonci, 22. oktobra 1834. l|| III V imenovanem Restaurantu bo vsako nedeljo in sredo glasben koneert takaisnie vo- A W jaske godbe. U( (Jo^pod B. Fragnei1 v l'ra#i ivltj It-ri) jjMr-in ini»^-)'ri'v iii( tt-iii v il;imij-*ki Imliii'-tU'-j. — pit v»tf iu ust'. ,i.iiua^,t!ii. - • liiiim to (*¦•¦/ w1 «lnliro /ilravilo kim jn rij'ili* it!('jc^;i hu'li-^it in iu'LtTpIjivo^.* r»;ipljt'tiju, jj /iiruni; "jiri-jtiiite iin>|n ini'^i»rkfjn yulivulo in |ii>)sim, n imftijiti- liti :'.ir Li ^tfkl"jii!i dr. U(i//»-uv«-yii zJr'tuSnc^d |i i».Ll/..Utlll. I' f*>y. Etj'nl urn XutimlU (v Ni/t- Avsff.) Cajetau Stroliuiaycr 1. r. Nayla in gotova pomoC za ieiotlCne boiezni in njih nastopke. Ohranitev zdi'uvlja jo o.M-rii.i y;,'<»ii ml ohranitvc !t» pospeicvanja .lubrc^i prebavljanja, ker tu j.> giavni pogoj zdravja in ielesaega in (iunnpga dobrep cutenja .N.iJmIj putrjeno HOMAGE ZDBAVILO, prebavljaRJe vivditi, il,i^.,'i {.(im.>rti» me;;iv-l;;i \ i) drU\in^t prebavljanja, >h:lu zdravu in cisto kri i'n bolno tela dol.iv/i ::i;pct poprejsno mcfc iu id**vje. \'«I«:i iu t/.vr-t!it« UHn'.i j(.« voMin i;oti«v(» iu putrji'iio ljudsko domace zdravito ti-r ^ Htii»I> iM/,;iril. ! steklenica 50 kr., dvojna stektenica 1 gt. St M-...- {.(ilivalmii imsckj luhko v^ik pn-l-aa. i'ovlja v. t-i frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. D.i SVARJENJE! jo Etc'ljutiUii iiiijcikdiit, /iitw prmitit vi»o p. it. t,'- ti.ir.tiiuii'-. n'n.j povso.ti iznvtix dr. KUZOV /ivljt'«>ki balzam iz lekurne 15. Fra^ai-r-'a t I'ragi v.iilsttivitjo, knjti opii/il ncsn. -.In no r.Aruruiki na *>•« kra-jsh '.li.'i.jli i;..-u-iji»'3[ii> /ini'-s, »k» iu /.tlitxv.tli Hiini>> ilvljei;-'.ki kal.-.iiii, in uu isr-.-Onn :.> v _-!..vtii .M'.i.,-i :,',i.'l..-.uSc.i It. L'raynor* ja, v ii-katiii „k . Mj.-mii i-ria* \ l'r.i^i, ll.svo >l». r Sp,>r-ii.t^i-.-. .Nr ¦.'•'.¦¦-.. V tiiiiiiCl : (i. Cmlot'oletti, i.'iuinuvar : <;. it. Pouloni, ickiu'M'.tr; Ii. tVliriUT, |.-hi«tit.'.if. A. de Uiruncoli l"k«rti. V OuLH-ll: Da-nia.iu il'JLlia. V iU-il : 1». Preudini, lc«.»rLuo.ir; (i. ForuhoM'hi, J.-\nr:i.i.ir, J. SiH'i'avullo : Kd.de LfittMiiiurj:, Ick.irn^^i'. Aut. t»uttina — V ZAAikK-HL' : t'. AiMZim, lekuriuuir. Vse lekarae in vecje trgovine 2 materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balsama. TAM SE TUDI DOBI: Prafcko domace muzilo zupcr bulo, rane in vnetje vsakc vrste. Ako se ienam yrns vn^ni"jo. a!i -iitfilijo, pri bu-lah v^akw vrsn?, pri turih.^npor rovniMticidr otoklim* m patiko. ;-.oper krotuiin) v:;ctje v koienih, rukah, v lodji pa :h rukah. zoper asaje, ;u)p«r oteklmo po piku tu.\e azdravi. — To imi^ilo jo zato tako dolro, ker hitro ponuga in kc-r se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven pote-gneuu Tudi zubraiii rust divjuja mesa in obvarujo pred siiL'tom (crnira prisadom); tudi bolecine to hladil-uo juaalo p.iio?i. — Odprte in tukoce rano so morajo z nilaC-uo vodo u«niti po.eux so lo so mazilo na njo prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balz a m z a uh o. Skiuouu in po uiiiog'.h po^kjiih kot najzaneslji-vojijt) srodsEvo ;;iiauo odstram uajjlahoai, po njem se dobi tudi popolno uze zgubljcu sluh. 1 sklenioa 1 gl. u. v. Izda|atel| in odgovornji urednik? M. KOBSlO."— Tiska; ^Hilarijanska tiskwna" v Qorici,