TRST, sobota 18. julija 1959 teto XV. . Št. 170 (4324) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 30 lir Tet.: Trst 94.638. 93-808, 37.338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNtSTVO: UU MONTECCHI it. C, II. a SKL — TELEFON M-»M IN M-C3« — Pogrni prodal 659 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 20 OGLASOV 3zf .^0?rU ^Ca ,G j ,Uilc* S- Pelllco WL — Tel. 33-82 — OGLASI; Od S. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CE CENE vsak mm višine v Širini enega stolpce: trgovek* 80, tinamino-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda NAROČNINA; mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska »tejtilka mesečno 100 lir, lemo 1000 Ut■-FLRJ: v tednu 10 dir. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 dinPpstn' k°*1 ' 6U0 7o/;j.37S tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani / Različna mnenja o delovnem kosilu v vili «Barakat» pri Couve de Murvillu Pesimizem v zahodnih krogih, medtem ko je sovjetski glasnik poudaril, da je bila razprava cdobra in jedrnata» Prihodnje kosilo bo v ponedeljek, plenarna seja pa v torek JNEVA, 17. — Po današnjem prvem cdelovnem ko- °d katerega se je pričakoval napredek ženev- od 13. do 16., nakar jev erence, se je iz krogov zahodnih funkcionar-; ‘vedelo, da je zavladal «občutek pesimizma*. «De-je p je trajalo tri ure hodm151^0 0<^šel, trije za-So7^*. Vnanji ministri pa Tod Se po1 ure P°g°variali. deiT Predstavnik sovjetske tii Sacije je izjavil, da je Mitu razPrava med današ-“plovnim kosilom* kor • 7n jedrnata*. Nika-tahJJ' .delil mnenja svojih ,„,,°unih kolegov, ki so ka- zali Pesimistično razpolože- n, - ■?«» točno,* je odgovoril ja PPPombo nekega novinar-pe’Sj ' ie govoril o zahodnem Mljša ^nu’ KrazPrava ie bila ted bolj natančna, kot trn,, Prejšnjimi farami konfe-nJVo’* Podrobnosti ni hotel bvna ,Deial ie le- da so ob-6a aYa» ..ista vprašanja kot vkiju-cerajšnji plenarni seji ‘ričn0 vprašanje vsenemške se ra ‘e- Dodal je: «Ne more staljjVno govoriti o zbližanju io Sj’ femveč samo o tem, da h ,.Lstališča pojasnjena.* "Hill zvedelo, da so sklenili, da bo prihodnje »delovno kosilo* v ponedeljek in sicer na sedežu britanske delegacije, kajti današnje kosilo je bilo pri Couve de Murvillu v vili »Ba-rakat*. Sklenili so tudi. da bo prihodnja plenarna delovna seja v Palais des Na-tions šele v torek, in sicer na predlog sovjetskega zunanjega ministra Gromika Samo kosilo je trajalo eno uro in četrt, nato pa so odšli štirje ministri v posebno dvorano, kjer so se pogovarjali še tri četrt ure. Nekdo iz zahodnih krogov je izjavil, da je vprašanje, ali se bo mogla konferenca nadaljevati, če bo vzdušje š« dolgo časa ostalo tako, kakršno je vladalo med današnjim »delovnim kosilom*. Vendar je isti zahodnjak dejal, da je treba izključiti možnost prekinitve konferem zahodnih krogov se je | ce v sedanjem trenutku n. saj "umi, n, iunmu 48 mrtvih v Pusanu zaradi nenadne plohe N. esreea se je zgodila na stadionu v Pusanu r ložni Koreji zaradi prerivanja proti izhodu Oseb *?• — Najmanj 48 it a' p?večini žena in otrok, Hej*‘“ilo življenje nocoj pri Pii*a_ntu’ ki se je zgodil v t'ehinU na Južni Koreji. Na fho«?- s‘adionu je bila zbrana i* množica ljudi, ki na odprtem gleda-‘'ijtjif^hstavo. Nenadoma je hud naliv, ki je pridati n°žico, da je začela * pt.?.avefišče in se preriva- ^MSi izhnHnm Pri t#»m je “hiio011, izhodom. Pri tem .življenje !Ilibn do incidentov, da je t Jih -Živl- 48 oseb, 76 :štffj‘ le bilo ranjenih, med ie precej, ki so ..M^J^hjeni, !h|ii. je štela okrog 50.000 J°ho pa je povzročil «biliie». «»------- Nesreče v hribih in drugod 17. — V skupini ct, 0 pio je prišlo do nesre-ttij|- kateri alpinisti, ki so ^ati% *lr'hov, niso znali polt olj Podrobnosti. Ve se, da ^hal„°® Poldneva neki mladi %j ec iz Bočna, ki je bil v ?*l vs. svojim dekletom, pa-Jarek Santner, kjer so M Jlilj0.Pozno popoldne pobrali 8i epevalne komisije iz Vi- , 17. — Dva angle-‘ta "'Pl-: - - - ■ - - - hista 19 in 22 lev — I tn.j 'dtji ®u vzponom na Matter-ufttti v-a na leden>k Teirfe-jfl v '^juni trupli bo prene N “ je bila do sedaj vendarle e-na sama privatna seja, po začetku drugega dela konference. Med današnjim sestankom ni bilo nepotrebne izgube časa, . ker je Gromiko govoril po angleško V zahodnih krogih poudarjajo, da je Gromiko ostal na starih pozicijah in opozoril zahodne ministre, da brez sporazuma o vsenem-ški komisiji ne bo mogoče doseči nobenega kompromisa za Berlin. Hkrati je dal razumeti, da Sovjetska zveza ne bo pismeno polrdila, da bodo po poteku začasnega sporazuma za Berlin pravice Zahoda ostale v Berlinu veljavne. Herter je namreč zahteval od Gromika pismena jamstva. V krogih francoske delegacije prav tako poudarjajo, da današnji zasebni sestanek ni pomenil koraka naprej, ter dodajajo da od A. Gromika niti »ni mogoče pričakovati, da bo svoja stališča menjal iz dneva v dan*. Toda trdijo tudi, da bi hotela SZ doseči začasni sporazum o Berlinu za »visoko ceno* za Zahod, ki naj bi jo plačal z izgubo Nemčije. Takoj po kosilu je Gromiko sprejel v svoji vili vzhodnonemškega delegata dr. Lothar-ja Bolza, katerega je verjetno obvestil o poteku razgovorov med kosilom. Kakor vedno, so se trije zahodni ministri z Grewejem sestali dve uri pred kosilom, da bi se pomenili o skupnem stališču. Precejšnje zanimanje je vzbudila tudi vest, da je Herter povabil podpredsednika Nixona, naj pride v Ženevo, ko se bo vračal z obiska v Sovjetski zvezi, da bi ga obvestil o svojih razgovorih s sovjetskimi voditelji. Nixon potuje v Moskvo 22. t. m., kjer bo ostal največ petnajst dni. Novi predlogi SZ na jedrski konferenci ŽENEVA, 'l7. — Načelnik sovjetske delegacije na trojni konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov je izjavil, da bi bila vlada SZ pripravljena opustiti načelo soglasnosti, ki vsebuje pravico veta, in sicer vedno kadar koli bi bilo potrebno odločati o osnovnih vprašatijih. Kot je znano, je delegacija SZ naštela naslednjih sedem bistvenih vprašanj: 1, revizija sporazuma, 2. imenovanje upravnika. 3. vprašanje proračuna, 4. obtožba kršitve sporazuma, 5. svobodno kretanje inšpekcijskih skupin, odstotki giasov 6-. sprememba metod opazova- riasi ie imela Dri 1n)a ln nadzorstva, 7. kraji, je ime a pri kjer bi moraii zgraditi kontrolne postaje, in zračne proge. Sovjetski delegat Carapkin je izjavil, da je SZ pripravljena, da se odpove pravici veta za vse točke razen za lo holadnskega finančnega ministra, ki je bil zaradi debate v parlamentu zadržan. Popoldne je zahodno-nemški finančni minister povabil svoje tovariše na izlet po Renu z motornim čolnom. Se prej pa so se ministri celo uro zadržali pri kanclerju Adenauerju, ki je potem odšel na kosilo na čast japonskemu mi-nistreskemu predsedniku Ki-šiju. Italijanski finančni minister Taviani, ki se je udeležil o-menjene konference, se je vrnil v Rim zvečer z letalom. CGIL ohranila večino v Carboniji RIM, 17. — Dne 15. t. m. so se zaključile volitve za notranjo komisijo v rudniku Carbo-nia. Večino je ohranila lista CGIL s 6 23 sedeži, dasi je imela pri prejšnjih volitvah 70 odstotkov glasov in 25 sedežev. Lista CISL je od 15 odstotkov napredovala na 28 odstotkov ter od 7 na 13 sedežev. točko 3. ki zadeva praračun, s pogojem, da se zahodne sile obvežejo pristati na predhodni sporazum o osnovnih vprašanjih in pristanejo na sovjetske predloge, ki se tičejo: 1. vprašanja stalnega števila premičnih inšpekcij in 2. števila sovjetskega osebja, ki bi sodelovalo pri nadzorstvenem sistemu. Carapkin je poudaril, da predstavljajo novi sovjetski predlogi »pozitiven činitelj pogajanj, ki so v teku, in koristno rešitev za dosego sporazuma o prekinitvi poskusnih eksplozij. Obe zahodni delegaciji nista doslej dali uradnega odgovora na te predloge. Britanski delegat Michael Wright je samo odgovoril, da bo predlog pazljivo proučil in preudaril. Sovjetski delegat mu je odvrnil da se o novem sovjetskem predlogu «ne more pogajati, ampak da ga je treba enostavno sprejeti.* V krogih ameriške delegacije poudarjajo, da nadomeščajo sovjetski predlogi, praktično, pravico veta. Pričetek pogajanj glede kovinarjev Glede pomorščakov se nič novega Zaostritev v nekaterih kategorijah RIM, 17. — Po posredovanju ministra za delo je bil dosežen prvi uspeh glede obnove delovne pogodbe kovinarskih delavcev in so sklenili, da se bodo pogajanja med sindikalnimi predstavniki in delodajalci ponovno pričela 23. julija. Pogajali se bodo 23. julija, nato 28. julija in končno 4 avgusta. V uradnem sporočilu treh sindikalnih organizacij je rečeno, da bodo po zaključku teh sestankov sindikalne organizacije zopet proučile položaj in sprejele ustrezne sklepe. Do tega sklepa je prišlo na osnovi razgovora ministra za delo Zaccagnija, ki je danes ločeno sprejel predstavnike delodajalcev in delavcev. Napravljen je torej pomemben korak, da se reši položaj , kovinarjev in da se prične s stvarnimi pogajanji. Vendar pa so tako uradno poročilo sindikalnih organizacij kot u-radne izjave ministra izredno oprezne, kar govori o previdnosti in o tem, da bi bil vsak prevelik optimizem preura-njen. Minister Jervolino se je danes sestal s predstavniki vseh sindikalnih organizacij, vendar se o teh razgovorih ni izvede- lo nič stvarnega in kaže, da sedaj še ni bil dosežen pomembnejši napredek. Ponovno se zaostruje položaj v nekaterih drugih kategorijah. Tako sla se danes v Rimu sestali tajništvi sindikata poštnih in telegrafskih u-službencev CGIL in UL, ki sta proučili odgovor ministra glede zahtevanih izboljšanj za nekatere uslužbence te kategorije. Ugotovili so, da je ministrov odgovor povsem negativen in so zato sklenili, da se ponovno sestanejo v ponedeljek ,ko bodo sklenili datum in način vsedržavne stavke vseh delavcev, ki so zaposleni pri krožkih, avtomobilskih centrih in pokrajinskih ravnateljstvih PTT. Zaostril se je položaj tudi glede uslužbencev INAIL, ki so stavkali že aprila zaradi že leto dni številnih vprašanj. Takrat so spor začasno rešili, ker so uslužbencem zagotovili, da bodo ta vprašanja rešili in da jim bodo izplačali enkratno večje izplačilo. Sedaj pa je uprava ustanove sporočila, da bodo to enkratno izplačilo občutno nižje. Sindikalne organizacije so zato sklenile, da bodo v ponedeljek določile da tum in način stavke. Htuščev poudarja v Ščečinu veljavnost meje Odra-Nisa Predln/il ju, naj bi bili v ^baltiško področje m ir u» vključeni tildi IVlorvešIta in Danska SCECIN, 17. — Danes zjutraj je Nikita Hru.ščev s svojim spremstvom, ki se nahaja že tretji dan na obisku na Poljskem, z letalom odpotoval iz Katovic v Sčečin. V njegovi družbi je tudi Go-mulka ter nekateri drugi poljski voditelji. V Sčečin je N. Hruščev prispel okrog poldne, kjer ga je čakala množica o-krog sto tisoč oseb. Hruščev se je nato vkrcal s svojim spremstvom na malo torpe-dovko in si precej dolgo o-gledoval pristaniške naprave. Nato je prisostvoval v občinski sejni dvorani svečani seji, na kateri je bil proglašen za častnega meščana. Ob tej priliki je Hruščev tudi spregovoril. Sčečin je precej velika luka, in sicer tretja na Baltiku. Letni promet znaša čez 7 milijonov ton. Mesto je bilo med vojno do polovice porušeno. Hruščev je med drugim govoril tudi o meji O^a^lisa in dejal: »Zahodna meja socialističnih držav poteka tem, kjer poteka meja med demokratično nemško republiko in Zvezno nemško republiko in smatramo to mejo za Skupno, ki loči kapitalistični svet od •»MUlllllltllltMtHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllMIItlllItHIIIIMIUHIIItlUMIHIIHtMHNmHHMimmitIHHMIIHMIHHIHItlllllUlllliMniinilllllllOlllllllinilllllllIMMUllllllllfllllillllllllllOllilMIMHlilllllllllH Rdel Castro je podal ostavko ki je pa Uirutia ne sprejeti L vseh strani zagotavljajo Fidelu Castru podporo in zvestobo - Komunistična stranka zahteva vlado, ki bi bila zares reprezentativna in v kateri bi bili tudi komunisti - Sindikalni voditelji pozivajo delavce, naj ostanejo na svojih mestih HAVANA, 17. — Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro je podal ostavko, ki je pa predsednik republike Ma-nuel Urrutia ni sprejel. To je sporočil sam Urrutia, ki je govoril množici več tisoč ljudi pred predsedniško palačo. Urrutia je izjavil: «Te revolucije ne more voditi nihče drug kot Fidel Castro. Lahko ste brez skrbi, da ostavke, ki jo je podal Fidel Cagtro, vlada ne bo sprejela.* Množici je govoril tudi prosvetni minister Armando Hart, ki je med drugim dejal; »Najboljša podpora, ki jo morete nuditi Fidelu Castru, je v tem, da ohranite vedro zadržanje. Mi smo sedaj še bolj kot prej združeni s Castrom, katerega izjave je treba počakati s potrpljenjem.* Finančni minister Rufo Lopez Fresquet pa je izjavil časnikarjem: «Oblast ostane z ljudstvom in ljudstvo je z dr. Fidelom Castrom.* Tako vlada kot sindikalne in druge organizacije so pozvale prebivalstvo, naj ohrani q°lino «oilot ledenikov« Geiger. bi4'. ki^A’ 17’ — Lu!gi Be' la fti iilrna ^ ter ^ ii v »» .Unz*o Costa sta hote- b 8* n ast^3V nekeSa ‘Ndari-jjJon paznika spraviti v zrak Zakon o ribolovu v Jadranu včeraj pred senatno komisijo ki se po-čemer se K idlr K tv* st >iir K n lic' Žat' Se pa n‘ hotel dvig-i.toitin] sta polila steklenico S na gobe, jSj?ri*)®ei°. pri ................ li !^in n> dvigne balon, ih jtl J*. pa se je v hipu vne-« p‘arr>eni so zajeli oba v^4naV prsl in glavo. Preji^' dokler S. c- °de l začela teči po nekateri ljudje |t]w'*ejami pogasili plame-*pi kf?Ju spremenili v člo- Ko sta bila pre- nikiV kolm-šnieo, pridržali so si prognozo. ^otnoč ZDA l,*ozemstvu S>NGT°n 17. — Me-predstavnikov N ‘*d"T zl)OI'nice in senata tta avo kompromisnega j%tvZa ameriško pomoč ino-Ajk! je danes odobrila iphtici ® dolarjev za pomoč Je i u z.a finančno leto, i.%k-;,Za^el° 1. t. m. so »t, oritev pomeni zmago z.a ti- B - zagovarjali zviša-®grama pomoči, kajti zau Vsota je višja od o-'V Ml. ,pskih načrtov, ki t*i, * °dobrena v zbornici * vSofU' ^er mora biti gor-ta dokončno odobrena. «» v Hmiiii sestanek >ih ministrov Ž?S- - tu jS ..{• d; ilaf*tova| rne.sece in da bo vsak POsebn*»aa iMinik« naloga taJdnii *ledišč in Dobre letine niso čutili kmetje in potrošniki poč pa špekulantje - Komu je predvsem namenjen poziv senatorjev KD pred bližnjim kongresom stranke? so se se* tljšv i,an.čni ministri šestih khiiu a»'c SET. Ministri so ih.'* t!.. se bodo sestajali >oce in d ‘*lii!teBa p°sebnega tajnika h^tijv- n<*loga bo, skrbeti za Vjiiii, gledišč in pripraviti ses,anek. Prihodnja bo v Bruslju. Na Cl v Bonnu pa ni bi- (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Bolj kot malokdaj so poslanci v tej vročini delavni. Vsak dan po dve seji, od katerih se druga zavleče tudi daleč čez polnoč. Seveda so blizu parlamentarne počitnice in pred tem je treba o-praviti nekatere nujne posle, n. pr. sprejeti proračun. V poslanski zbornici so pretresali proračun za ministrstvo pošte. Zlasti poslanci opozicije so se izrekali proti povišanju poštnih tarif in za izboljšanje položaja uslužbencev. Socialist Schiavetti' se je ustavil pri vprašanju političnega vpliva, ki ga izvaja RAI-TV. V tem smislu je popoldne govoril tudi Lajolo (KPI), ki se je pritoževal, da parlamentarna nadzorstvena komisija ne more v redu opravljati svoje naloge ter obžaloval, da se nasproti l.iudem >z opozicije izvaja diskriminacija. Zaželel je, da bi čimprej prišel na dnevni red zakonski predlog, po katerem bi bili člani nadzorstvene komisije imenovani po parlamentu. Potem se je začela razprava o proračunu ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Co-lombi (KPI) je trdil, da se posledice SET vedno bolj čutijo. Dejal je nadalje, da je bila letina dobra, toda tega niso čutili kmetje in potrošniki, pač pa špekulanti. Seja »e je končala ob 0,45. Komisija poslanske zbornice za ustavna vprašanja se je izrekla proti zakonskemu predlogu Giuseppine Re (KPI) in drugih, po katerem bi bilo prepovedano odpustiti ženske, ki se poročijo, z dela. Pač pa se je izrekla za drug predlog o obveznem »prejemu vojnih in- validov, vdov in vojnih sirot na delo. Združeni komisiji za juridič-na vprašanja zbornice in za delo sta danes odobrili zakonski osnutek, ki so ga predložili poslanci Storti, Maglietta in Bettoli in ki ščiti delavce proti nenormalnim oblikam dela v najemu odnosno poslovanje zloglasnih zunanjih podjetij. Za kršitev zakona je predvidena globa v višini 2000 lir za vsakega zaposlenega delavca za vsak delovni dan. Preden so v senatu nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za javna dela, so s ploskanjem odobrili zakonski predlog, ki ga je poslanska zbornica že odobrila in ki določa izredno pokojnino staršem heroja Salva d’Acquista, ki se je sam ponudil nemškemu eksekucijskemu vodu, da je tako rešil več ljudi, ki so bdi določeni za talce. Časnikarji so danes po že ustaljeni navadi izročili predsedniku senata pahljačo. Pri tej priložnosti so bili zbrani vsi funkcionarji senata, predsedniki skupin in drugi. Predsednik Merzagora je na nagovor tajnika parlamentarnega tiska dr. Scodra odgovoril z zelo prijaznimi besedami. Ta navada vsako leto napoveduje skorajšnji začetek počitnic. Senatna komisija za zunanje zadeve je razpravljala o zakonskem načrtu, ki se nanaša na sporazum z Jugoslavijo o ribolovu v jugoslovanskih vodah Jadrana. Predsedoval je Piccioni, navzoč pa je bil tudi podtajnik Folchi. Poročal je senator Cingolani, ki je poudaril, da se sporazum osla-nia na željo, da se okrepi sodelovanje in odnosi dobrega sosedstva, ki se uvaja med obema vladama. Na koncu je predlagal odobritev zakonskega načrta. V debatj so se o-glasili Cianca, Ferretti in Scoc-cimarro, ki so na podtajnika Folchija naslovili nekaj priporočil. Folchi je odgovoril, nakar je dobil Cingolani mandat, da poda poročilo v senatu. Segni je dopoldne sklical ministre Tambronija, Colom-ba, Ferrari Aggradija, Zacca-gninija in Pastoreja, s katerimi je razpravljal o ukrepih, ki jih bodo morali sprejeti v zvezi z uporabo sredstev iz državnega potcjila. Ministrski predsednik je sprejel tudi predsednika Banca dTtalia dr. Menichello, s katerim je go' voril predvsem o načrtih ENI, posebno v zvezi s per-pektiva' mi za izkoriščanje metanovih ležišč v Lukaniji ter petroleja v Geli. Danes zvečer je bilo objav ljeno besedilo poročila po vče rajšnjem sestanku senatorske skupine KD. Sestanka, ki je bil po senatni seji zvečer, se je udeležil tudi Segni ter podpredsednik KD Salizzoni. Govorili so zlasti o političnem položaju v zvezi z bližnjim kongresom stranke. V poročilu je rečeno, da senatna skupina izraža zaskrbljenost zaradi tega, ker se tako v centru kot na periferiji stranke pojavljajo nasprotstva, ki lahko škodujejo enotnosti stranke. Vse to samo koristi nevarnim manevrom komunizma in njegovih zaveznikov ter podpornikov. Po tem obrabljenem in že dolgočasnem refrenu govon poročilo o tem, da . se je neba vrniti k enotnosti in notranji demokraciji, Prepovedati hi bilo treba tudi organizirane struje in ustanoviti posebno komisijo /a kontrolo in disciplino. A. P. mir ter ostane na svojih delovnih mestih. Doslej ni ni-kake vesti o nemirih. Toda kljub pozivom se je na tisoče Kubancev zbralo pred predsedniško palačo, da bi tako izrazili svojo privrženost revolucionarnemu voditelju. Za vsak primer pa je bila okrepljena straža pred predsedniško palačo. Urrutia se je sestal s člani ministrskega sveta v predsedniški palači, da bi z njimi razpravljal o Castrovi odločitvi. Seja je trajala ves dopoldan in nato se je vlada sestala v Camp Liberty, kjer je sedež glavnega štaba kubanskih oboroženih sil, da bi formalno prosila Fidela Castra, da prekliče svojo ostavko. Takoj po sporočilu o ostavki Fidela Castra je komunistična stranka zahtevala sestavo zares reprezentativne vlade, v kateri bi bila prisotna tudi komunistična stranka. Zveza študentov je sklicala zborovanje, na katerem je obljubila zvestobo Fidelu Castru. «Gibanje 26. julija*, katerega voditelj je sam Fidel Castro, je povabilo prebivalstvo, naj ohrani mir ter je pozvalo delavce in študente, naj ne organizirajo množičnih manifestacij v podporo Fidelu Castru. Tudi sindikalni voditelji so pozvali delavce, naj ne zapu-ste dela in naj ne stavkajo, kajti poziv na stavko bi lahko prišel samo od »sovražnikov revolucije*. Sicer pa so sindikalni voditelji zagotovili Fidelu Castru vso svojo podporo. O ostavki se je že nekaj časa govorilo in v dobro obveščenih krogih so vzrok za tak korak Fidel Castra pripisova'! njegovi notranji krizi. Sicer pa je, kot se zdi, Fidel Castro hotel s tem le doseči novo zaupnico in potrditi svoj položaj v napetem stanju v Karaibski pokrajini. Možno je namreč, da bo Fidel Castro sam vodil kubansko delegacijo na prihodnji konferenci ministrov Organizacije ameriških držav, na kateri bodo razpravljali tudi o vprašanju Karaib-slte pokrajine. Omenjeni sestanek bo v San-tiagu (Čile) med 3. in 10. av-bustom. Svet Organizacije a-meriških držav pa ge bo sestal 27. julija, da dokončno odobri dpevni red konference. —_#»—__ Gromiko odlikovan MOSKVA. 17. — Tass poroča, da je bil Gromiko odlikovan z Leninovim redom v znak priznanja za velike zasluge za državo in v zvezi z njegovo 50-letnico. Proces proti Glezosu ATENE, 17. — Danes je bil na procesu pred vojaškim sodiščem proti protinacističnemu borcu Glezosu zaslišan soobtoženi Theodoros Efthimiadis, ki pa se je iz obtoženca sprevrgel v obtoževalca grške KP. Zanikal pa je, da bi bil opravljal vohunsko službo za »stranke ali dežele pod sovjetsko kontrolo*. Povedal je, da je imel ponarejen angleško-cipr-ski potni list in z njim prišel v Grčijo, da bi poskrbel stanovanja članom komunistične partije. Nato je še dodal, da je prepričan, da danes obsta- ja v Grčiji zares prava demokracija. Nato so zaslišali Georga Tri-kalinosa, ici je dejal, da je bil član KP, zanikal pa je, da bi se bil ukvarjal z vohunstvom, ker je opravljal le politično dejavnost. Razprava se bo nadaljevala jutri z govorom državnega tožilca. Odobren nov zakon o odvetnikih RIM, 17. — Na osnovi zakonskega načrta pravosodnega ministra Gonelle je senatna komisija za pravosodje o-dobrila novo profesionalno u-reditev za odvetnike in prokuratorje. Minister Gonella je podčrtal prispevek De Nicole in Zolija za novi zakon. «»------- ftaabov program DUNAJ, 17. — Kancler Raab je danes obrazložil pred poslanci v »Nationalratu* program svoje nove vlade. Glede Južne Tirolske je dejal; «Po mnenju vlade je zelo nujno in važno, da se vprašanja, kjer koli obstajajo, čim prej mogoče pojasnijo in rešijo zadovoljivo za obe strani. To velja v prvi vrsti za južnoti-rolsko vprašanje. »National-rat* se je ponovno ukvarjal s tem vprašanjem med prejšnjo zakonodajno dobo. Zadnjič pa 4. marca 1959. Zato mislim, da bi morali začeti z razpravo tam, kjer smo nehali, ko smo izglasovali resolucijo v poslanski zbornici. Prepričani smo, da bi rešitev povzročila resnično pomiritev, če bo zagotovila južnotirolski narodnostni skupini tiste pravice, svoboščine in življenjske pogoje, zaradi katerih je bil podpisan sporazum od 5. septembra 1946 in ki ga ta narodnostna skupina edino lahko odobri*. Nato je Raab govoril o gospodarski in socialni politiki. Glede nove organizacije državnih podjetij je dejal, da bo njihova uprava spadala v \ pristojnost podkanclerja Pit-1 termana Nato je omenil še ceste, med katerimi tudi. avtomobilsko cesto Kufstein • Brenner in Dunaj - Gradec Celovec - Trbiž. letalom prispel ob 18,10 na letališče Ciumpino. Na letališču ga je sprejel podtajnik zunanjega ministrstva Alberto Folchi ter predstavnik predsednika republike. Na letališču so bili tudi veleposlaniki Tunizije, Libije, Maroka, Jordanije, Sudana in drugih arabskih držav. Nekaj ur prej je prišel v Rim Habib Burgiba ml., sin predsednika ter veleposlanik v Parizu. Zvečer je na čast predsednika Burgibe, ki se nahaja v Italiji na zasebnem obisku, priredil večerjo ministrski predsednik Segni. Večerje so se udeležili med drugimi predsednik ustavnega sodišča Az-zariti, Campilli, ministri Pella, Tambroni, Taviani, Andreotti, Colombo, Zaccagnini, Del Bo, Jervolino, Ferrari Aggradi in Tupini, podtajniki Russo, Folchi in De Martino, predsednik glavnega odbora KD Zoli, Moro, predsednika parlamentarnih skupin KD Picicon.i in Gui, Scelba, Fanfani, Vedova-to, rimski župan Ciocetti in mnogo drugih. socialističnega sveta*. Te besede so navzoči sprejeli s klicanjem: «Sto let življenja za Hruščeva, voditelja socialističnega tabora!* »Tisti, ki imajo slabe namene proti Poljski, je nadaljeval Hru.ščev, naj si zapomnijo, ;1 a današnja Poljska ni Poljska iz leta 1939 Vsi njeni socialistični zavezniki bodo branili njene meje, če bo to potrebno*. Nato je poudaril, da zahod-nonemški revanšisti niso razumeli nauka preteklosti «V Bonnu bi marsikdo hotel, da bi se Gdansk ponovno imenovan »Danzig* in da bi Sčečin ponovno postal »Stettin*, Wro-claw pa »Breslau* • Hruščev je nato govoril o baltiškem brezatomskem področju, Pri tem je odklonil nasvet, ki ga je dal »nekdo v skandinavskih državah, naj bi to področje obsegalo tudi del ozemlja ZSSR*. »Na sedanji stopnji tehnike oborože. vanja. je nadaljeval Nikita Hruščev, razširitev te cone na del sovjetskega ozemlja ne bi imela nobenega strateškega pomena. Bila bi brezkoristna. Razširitev ne bi predstavljala nobenega jamstva za skandinavske države*. Nato je Hruščev dejal: «K»r bi bilo namesto tega bolj potrebno je to, da bi velike sile sporazumno s Sovjetsko zvezo prevzele obveznost, da ne bodo z atomskim orožjem intervenirale v primeru spopada na celotnem brezatom skem ozemlju. Organizacija združenih narodov bi mogla v kaki obliki sodelovati pri jamstvu za tako področje Ral lik bi postal področje miru samo, če skandinavske države ne bodo imele atomskih o-porišč. S-kandinavske države so miroljubne države. Upamo da bodo storile vse, da bi preprečile atomizacijo skandinavskega polotoka*.. Končno je Hruščev ponovno predložil načrt Rapackega in načrt za dezatomizacijo Bal kana in Jadrana. Poudaril je, da bi ustvaritev področja miru v Skandinaviji, v Srednji Evropi, na Balkanu in pa Jadranu zelo zmanjšala nevnn no»t vojne v Evropi., ,, Hruščev je med drugim tudi pouradil, da ni takih vprašanj, ki se ne bi mogla rešiti s pogajanji. Hruščev je omenil tudi, da bo Sovjetska zveza nadaljevala z napori, da preneha zahodna okupacija Berlina. Predsednik vlade Cyrankie-wicz je v svojem govoru izjavil, da ima obisk Hruščeva v Sčečinu simbolični pomen, kaj. t- $čečin je postal pod poljsko suverenostjo iz drugorazredne luke, 'kakršna je bila pod Nemci, ena prvih baltiških pristanišč. Poudaril je, da je Adenauer upira taboru miru in bi botel uveljaviti svojo v-O* Ijo i izkoriščanjem razlik med zahodnimi silami. Iz Osla poročajo, da bo Hruščev z družinu prihodnji meaec uradno obiskal skandinavske države. Odbor za organizacijo obiska sporoča, da se je več oseb ponudilo, da bi dali svojo hišp na razpola- go Hruščevu. Vse te ponudbe pa so bile na nerazumljiv način umaknjene. Odbor je imel vtis ,da je po sredi gibanje, 'Ki hoče preprečiti napore norveške vlade, da bi našla primerno rezidenco za sovjetskega ministrskega predsednika. Končno so rešili tako, da so sprejeli ponudbo prof. Gun-narja Boeeja, ministra za mezde in cene, ki je dal Hruščevu na razpolago vilo s trinajstimi sobami v predmestju Osla. Tudi kralj Olav je dal na razpolago Oscarshall grad v gotskem stilu iz 19. stoletja. Toda odbor je ponudbo odklonil, potem 'ko je grad pregledal načelnik sovjetske varnostne službe. Hruščev bo prispel v Oslo 20. avgusta. Nato bo obiskal med 27. in 31. avgustom tudi Finsko. Spremljali ga bosta dve hčerki, potoval pa bo na križarki. Stanoval bo v poletni rezidenci predsednika finske republike Kekkonena. Nato bodo sledili prvi razgovori in 30. avgusta zvečer tudi govor na prireditvi, ki jo organizira združenje Finska-ZSSR. Pred odhodom bo imel Hruščev tiskovno konferenco. Današnje izjave Hruščeva. kakor tudi potrdilo vesti, da bo obiskal skandinavske države, so brez dvoma precej važne, kot poudarjajo v svojih večernih komentarjih številne tiskovne agencije. Zlasti se poudarja, da je 1. v »področje miru ob Baltiku* predložil vključitev Norveške in Danske, kar pomeni nekaj novega, zlasti za Norveško, ki nima svojih obal ob Baltiškem morju, in 2. Hruščev je ponovno poudaril nedotak-Ijivost zahodnih meja Ljudske rejiublike Poljske na O-dri in Nisi. Rekordni pridelek sladkorne pese grozdja in sliv v FLRJ BEOGRAD, 17. —- Po vesteh iz gospodarskih krogov se pred. videva letos peleg rekordne žetve pšen ce, rekordna proizvodnja sladkorne pese, grozdja in sliv. Računajo, da bo letošnja proizvodnja sladkorja okrog 220 000 ton in da bo pokrila vse domače potrebe. Ze sedaj se podvzemajo potrebni ukrepi za plasma in predelavo 120.007 vagonov raznih vrst grozdja in okrog 100.000 vagonov sliv. Zaradi velikega pridelka grozdja in zaradi zalog starega vina si predvideva nadaljnje znižanje cen vina hkrati pa bodo potrebni investicijski krediti za nabavo opj-eme za predelavo grozdja v sokbve. i \ MALMOE (Švedska), 17. — Generalni tajnik OZN Ham- marsivjoeld je popoldne prispel v Malmoe v Južni Švedski. V New York se bo vrnil v ponedeljek •ItlHHIIIIIIMIIIMIIMHMMIIIIItllllHIHIIIiliitMiliiililimiiiioiiMiiiiimiiiiJIlItllllllllllMIIHillllMIIMIItlOIIIIJlIHtllHItimiMIflllllfMlllinitlflimiin Kunc o florentinski amnestiji Sodišče ni upoštevalo čl. 16 mirovne »Salzburško zborovanje podonavskih Švabov ima revanšislieni protijugoslovanski značaj Izseljenci iz Westfalije v (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Zastopnik driavnega tajništva ze zunanje zadeve Drago Kunc je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da so s sklepom sodišča v Florenci pripadniki bivše »beneške čete* samo vnaprej osvobojeni, odi morebitnet kazni zd »zločink*, ki jih niso storili, medte ih ko se jim še nadalje opoteka ti-deležba v borbi za skupno stvar zaveznikov v drugi svetovni vojni, Kunc je dejal, da sodišče prav tako ni upoštevalo člena 16 mirovne pogodbe, na podlagi katerega sploh ni bilo osnove za obtožbo. Potemtakem, je poudaril Kunc, obtoženi niso dobili polnega zadoščenja, prav tako niso bile umaknjene žalitve na račun narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Toda kljub tem pripombam, ki držijo, je vendarle dejstvo, da se je proces končal in da ni bil nihče obsojen, Kar predstavlja pozitiven akt. V odgovor na vprašanje, kako ocenjuje nedavno sklenjeni sporazum o posebnih dobavah med Italijo in Jugoslavijo, je Kunc izjavil, da je ta sporazum za obe strani zelo koristen. V zvezi z delovanjem pro-naeističnih organizacij v Avstriji in z zborovanjem «podonavskih Svabovs v Salzburgu, je Kunc izjavil, da je jugoslovunska vlada v zve- ' zi s tem večkrat internem-RIM 17. — Iz Benetk je J rala pri avstrijski vladi m o- H-bib Burgiba, pr, dsednik tu- j pozorila na škodljivost take- niške republike, s posebnim | ga delovanja, ki je v nasprot- LJUBLJANA, 17. — Danes dopoldne je prispela na obisk v Slovenijo skupina 850 izseljencev iz VVestfalije, Na železniški postaji na Jesenicah so izseljence pozdravili-zastopniki Izseljeniške Matice Slovenije. To je druga skupina jugoslovanskih izseljencev, ki je ta mesec prispela iz Westfa!ije. Pričakujejo, ;da bo letos obiskalo Jugoslavijo še nekaj skupin izseljencev iz raznih držav Zahodne Evrope. «*------- Habib Rurjjiba je prispel v Rim je ju z določili člena 5 in 10 avstrijske držarnr pogodbe in s statusom avstrijske nevtralnosti ter interesi avstrijsko, jugoslovanskih odnosov. «Zborovanje v Salzburgu je sestanek bivših sVolksdeu-tscherjevs, ki so bili zaradi Vfjtili zldilniv yin sovražnega df(oranji, ki so ga vršili kot pripadniki hitlerjepslfe vojske m policije, bodisi pobegnili, bodiši~"lega1ho pregnani iz naše države. To zborovanje i-tn« izrazito reranšislični in protijugoslovanski sovražni značaj. Posebno zaskrbljuje, je nadaljeval Kunc, prisotnost uradnih zastopnikov avstrijske vlade in zvezne rejiublike Nemčije. Spremljamo potek zborovanja in lahko rečem, da naša rlada pripisuje temu vprašanju p oseben pomen*. Drago Kunc je nadalje izjavil. da je zahteva azijsko-afriške skupine držav v Združenih narodih, da se na dnevni red letošnjega zasedanja generalne skupščine postavi alžirsko vprašanje, upravičena. Kunc je na koncu označil vest francoskih listov in a-gencij, češ da je jugoslovanska ladja »Makedonija* pripeljala v Casablanco orožje namenjeno alžirskemu osvobodilnemu gibanju, kot neutemeljeno in tendenciozno, kajti nijcakršno orožje ni bilo vkrcano na eMakedoniji*. Si-cer pa, je zaključil Kunc, je stvar Jugoslavije in Maroka, kaj bosta eden drugi prodajali*. Prihodnja tiskovna konfe- renca bo po diplomatskih pm žitnicah v septembru, V Beograd se je danes zn* troj vrnila jugoslovanska delegacija, ki je 15. t. m. v Rt-mu podpisala sporazum o posebnih dobavah italijanske industrije Jugoslaviji m obnovila sporazum o finančnem sodelovanju med Jugoslovansko investicijsko banko in t-taliianskim inštitutom za srednjeročno finansiranje Sporazum o posebnih dobavah je po mišljenju jugoslovanskih gosjioilarskih krogov zaključen pod -elo usodnimi popoji. Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Ital Ho se iz leta v leto ugodno razvijajo. tako da so dobili obliko širokega gospodarskega sodelovanja. Obstajajo pa št mnoge možnosti za njihov nadaljnji razvoj, tako za bodoče blagovne izmenjave, gospodarskega sodelovanja sploh in posebno na področju industrijskega in tehničnega sodelovanja. Medsebojni razvoj teh odnosov kaže, da so gospodarstveniki obeh držav razumeli potrebo in skupne interese tesneišega gospodarskega sodelovanja. Nov sporazum, ki predvideva dobava razne industrijske opreme do konca 1961. leta v vrednosti 50 milijonov dolarjev, omogoča široko udeležbo italijanske industrije v izvajanju Jugoslovan.*/,'ega investicijskega programa. Nov sporazum za razliko od prejšnjega z bolj. žuie konkurenčne sposobnosti italijanske industrije na jugoslovanskem tržišču, B. B. Vrem« včeraj: Najvilja temperatura 39, najhlžja 20,6, ob 17. ari 27,8, zračni tlak 1013,8, pada, veter sever-aeverovzhodnik 1* km na uro, vlaga 42-odstotna, nebo 6/10 oblačno, padavini 9,4 mm, morje rahlo raz*., temp. morja 25 ržaški dnevnik Dan««, SOBOTA, 18. julija Aleš Sonce vzide ob 4.31 in zatone od 19.51. Dolžina dneva 15.20. Lun* vzide ob 18.06 in zatone ob 2,4». Jutri, NEDELJA, 19. julija — -—Vincenc 411 dni stavke pomorščake« Z ustrahovanjem hočejo pomorske družbe razbti enotnost stavke -*r#r Draška «ltalia» je poslala stavkajočim pomorščakom pismo z obrazcem, v katerem jih pozivajo, naj se «svobodno» vkrcajo na ladje - Ogorčenje med delavci zbradi suspenzij v arzenala Koordinacijski odbor stavkajočih pomorščakov je sinoči izdal naslednje uradno poročilo: Pomorska družba »Italia« je poslala tiskan obrazec datiran 15. 7. 1959, v katerem se neumestno sklicuje na prestiž italijanske zastave — prestiž, ki so ga v vojni in v miru na morjih branili mornarji in to ne iz naslonjačev. V obrazcu pozivajo vse one, ki spadajo v posebni turnus, da naj povedo, če se hočejo ali ne »svobodno« vkrcati na ladje. ki bodo odplule in da naj podpišejo priložen obrazec. Ta nepošten in zvijačen način pritiska in ustrahovanja, ki sledi že prejšnjim brezkoristnim pozivom, da naj se pomorščaki prijavilo na se dežih družb, ne sme in ne more na nikogar vplivati. Odgovor je en sam: obrazec in kuverto, ki so jo ljubeznivo že frankirali in ki nosi genovski naslov družbe #Italia», naj mornarji raztrgajo in vržejo v smeti. Samo tako bodo pomorščaki ustrezno odgovorili po štiridesetih dneh stavke na ravnanje pomorskih družb. Iz poročila koordinacijskega odbora je jasno razvidno, da gre za povsem neprimeren način ustrahovanja. Ni jjam-žeč dvoma, da bi podpisan obrazec romal v poseben »črn arhiv« in da skušajo na ta ničin družbe preplašiti pomorščake in jih prisiliti, da prenehajo s stavko. Ta pritisk je toliko bolj obsojanja vreden, ker so že v teku za sedaj sicer ločeni razgovori, vendar se pričakuje, da bo mogoče rešiti celotno vprašanje s pogajanji. Ustrahovanja m podobno ravnanje pa so seveda s poštenimi pogajanji nezdružljiva. Stavka pomorščakov se tudi pri nas nadaljuje, čeprav je brodarjem uspelo, da so dobili i* vseh vetrov zbrano posadko stavkokazov in so v *adnjih dneh iz nekaterih pristanišč odplule nekatere ladje. Tako je včeraj pofioči od- Slula iz Trsta ladja «Nino ixio» proti Indiji. Sinoči pa je priplula v Trst iz Patrasa motorna ladja «Barletta» s tovorom »26 ton tobaka. Iz Genove pa poročajo da je predvčerajšnjim priplula motorna ladja »Adige«, s tovorom raznega blaga in da je Ostala blokirana v pristanišču, ker je posadka proglasila stavko. Potniška motorna ladja «Sa-turnia« je še vedno vsidrana ob pomolu št. 5 v novem pristanišču in za sedaj nič ne kaže, da bi pričeli nanjo natovarjati tovor KIBHMHMIMMIIIIHIIHIMINMMIIMmMHIMHMHIIMMMIIMimMMIMNmimMMmMMMHMHMH* Nov« olajšava n obmejni promot «Turistična knjižita* namesto ccameta» za motorna vozila Nova (turistična knjižica* bo veljala tri mesece in bo omogočala 12 prehodov z motornimi vozili Knjižico bodo izdajali kar na obmejnih blokih .T" FILM - CGIL sporoča, da bo skupščina pomorščakov te organizacije danes ob 17. uni na sedežu v Ul Pondares 8 in da bodo na skupščini sporočili nekatere novosti v zvezi s stavko. Danes se je končala stavka v ILVA in so tudi včeraj delavci stavkali 100-ofIstotno. S tem je tudi na našem področju zaključeno sedanje stavkovno razdobje in je treba glede na nadaljevanje sindikalnega gibanja kovinarjev čakati na odločitve centralnih organov. V Tržaškem arzenalu se je položaj poslabšal. Izvedeli smo namreč, da je število suspendiranih delavcev v resnici mnogo višje, kot je kazalo v začetku in da je praktično brez dela točno polovica vseh trenutno zaposlenih delavcev tega podjetja. Število suspendiranih namreč dosega 340 delavcev, v podjetju pa je sedaj zaposlenih v celoti nekaj manj ko 900 delavcev. Od teh jih je okoli dve sto na bolezenskih dopustih, rednih dopustih, odnosno so odsotni iz raznih drugih razlogov. Vsi ostali delavci so torei razdeljeni v dve veliki skupini in bo prvi teden delala ena, naslednji teden pa druga. To v praksi pomeni, da bodo vsi delavci Tržaškega arzenala prejemali po *no tedensko plačo vsaka dva tedna. Te obsežne suspenzije so u-pravičeno povzročile razburjenje in ogorčenost med delavci. Sindikalne organizacije so že predvčerajšnjim pismeno zahtevale, da mora priti takoj d0 sestanka z ravnateljstvom, da bodo razpravljali o teh suspenzijah. Vendar pa do včeraj na to zahtevo niso še prejeli nobenega odgovora Danes bo ob 9.30 na sedežu v Ul. Pondares 8 skupščina vseh suspendiranih delavcev in to ne samo Tržaškega arzenala, temveč tudi Tovarne strojev Sv. Andreja in ladjedelnice Sv. Marka. -——*»—— Delovna pogodba uslužbencev javnih lokalov Včeraj so se sestali predstavniki združenj lastnikov javnih lokalov (barov, gostiln, hotelov in drugih) š predstavniki sindikalnih organizacij, da bi razpravljali o uveljavitvi vsedržavne delovne pogodbe in o ureditvi dopolnilne pokrajinske delovne pogodbe. O Ce s« ne bo kaj zataknilo, bodo konec tega ali v začetim jknhodnjega meseca doti-skali im MzdeliH lastnikom mo. lotnih Vhzll, ki so v posesti obmejne propustnice, nove «turiHič*e knjižice«, s kateri mi bodo odpravljeni dosedanji ecarnati*. Kot je znano, « na zadnjem zasedanju staln«( mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma med drugim sklenili odpravo «cap metov« in izdajo novih khjižib, s katerimi m do lastniki motornih vozil lahko potov*U iz enega področja na drugo. To je bil seveda 1« načelen sklep, kajti njegova izvedba je bila prepuščena pristojnim organom carinske uprave o-beh držav. , Tako je prišlo do nekaj sestankov, na katerih je bil izdelan načrt za nov carinski dokument, ki je dobil ime »turistična knjižica«. Knjižica je bila te dni v pregledu na pristojnih carinskih ravnateljstvih v Trstu, Gorici in Vidmu in ta so jo poslala v dokončno odobritev glavnemu ravnateljstvu v Rim, ki mora izreči še dokončno mnenje. Nova »turistična knjižica« bo veljala tri mesece in bo omogočila 12 prehodov z motornimi vozili. To je v skladu s propustnico, ki omogoča prav tako 12 prehodov v treh me-sedh. V primeru, da imetnik propustnice ne bi izkoristil vseh 12 prehodov v treh mesecih, bo «turistična knjižica« vseeno zapadla in jo bo treba obnoviti. Knjižico bodo lastniki motornih vozil iin imetniki obmejnih propustnic lahko prejeli kar na obmejnem bloku in ko bo po treh mesecih od dneva izdaje zapadla, jo bodo lahko spet na bloku obnovili. Izdaja »turističnih knjižic« bo brezplačna, tako da bodo odpadli nemajhni stroški, ki so jih morah utrpeti lastniki motornih vozil pri nabavi »car-netov«. Vsi lastniki motornih vozil nestrpno pričakujejo, kdaj bodo knjižice dotiskane. Marsikomu je prav v teh dneh zapadel «carnet» in ga v pričakovanju izdaje »turističnih tem vprašanju so razpravljali že vrsto let in se rešitev zavlačuje zaradi stališča delodajalcev, ki skušajo na vse načine, da »e rešitev zavleče. Tu. di na včerajšnjem sestanku so skušali zavlačevati in začetka niso hoteli določiti nobenega stvarnega roka glede uveljavitve vsedržavne delovne pogodbe, Proti takemu stališču so se sindikalne organizacije ostro uprle in so dosegle, da so se predstavniki gospodarjev obvezali, da bodo pripravili stvaren odgovor do konca tega meseca. NOVE ZNAMKE Poštno ravnateljstvo sporoča, da bosta od 20. t. m. dalje v prodaji dve komemorativni znamki Mednarodne organizacije dela, in sicer v vrednosti 25 in 60 lir. Omenjeni znam- Cavalletti v Trstu Italijanski veleposlanik v Beogradu Cavalletti je bil včeraj dopoldne na obisku pri vladnem generalnem komisarju dr. Palamari, spremljal ga je veleposlanik Confalonieri, šef urada za stike med mihi-strstvom za zunanje zadeve in vladnim generalnim komisarjem. Kakor smo že poročali, je veleposlanik Cavalletti prišel v Trst iž Kopra, kjer je skupno z italijanskim konzulom v Kopru obiskal tajnika koprskega okrajnega odbora dr, Kolenca. Prihodnje ani bo veleposlanik Cavalletti odpoto-, val v Slovenijo, in sicer na Bled, kjer je poletni sedež veleposlaništva. «»------- Skupščina pristaniških delavcev Sinoči je bila skupščina pristaniških delavcev, ki jo je sklicala Nova delavska zbornica — CGIL in na kateri so razpravljali o raznih vprašanjih, ki zanimajo to kategorijo. Razpravljali so o krizi našega pristanišča in o vrsii normativnih zahtev glede ravnanja s pristaniškimi delavci. Obširno je bilo tudi govora o splošnem sindikalnem položa ju zlasti glede stavke pomorščakov. Na skupščini so pooblastili Izvršni odbor, da sprejme potrebne ukrepe. Ta odbor se bo Zaradi trmastega vztrajanja nekaterih delodajalcev 13. dan stavke pleskarjev Zahteve stavkajočih delavcev so v resnici zelo skromne j Stavkajoči pleskarji mea včerajšnjo skupščino ki bosta veljavni do 31. 12. t verjetno sestal že danes in iz-1960. I dal uradno poročilo. Pokrajinsko tajništvo FIL-LEA — CGIL sporoča, da pleskarji stavkajo že trinajsti dan in da združenja delodajalcev še vedno niso izpremenila svojega stališča. Zlasti sta trmasti dve združenji; male in srednje industrije ter obrtništva. Pri tem pa je treba poudariti, da obstaja vedno občut-nejša razlika med stališčem organov teh združenj in med stališčem članov. O tem govori dejstvo, da je skupina petnajstih delodajalcev odkrito pri- knjižic« iz razumljivih razlogov noče obnoviti. Zato bi bilo zaželeno, Itd* bi pristojne obte*) tetlkrbel« d* j£>i bile knjižile vi* prej vin*ometu. «»—— s zW/ian;ilp LlMuirtriiAnp* *ll(IfilWlltlir niipvl intivnif Uprava italijanskega monopola sporoča, da bo v drugi polovici tega meseca po vsej Italiji dala v prodajo cigarete »Nazionali Esportazione« po 20 cigaret v novih zavojih iz aluminija in papirja. Pravijo, da bodo na ta način kadilci lahko še bolj cenili okus in aromo te vrste cigaret, ki jih največ prodajo po vsej državi. I lastnike motornih vozil na HllllllliaillllkllllllllllllllllllUIIIIIIIHIIHItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillililllllifiliiiMilMfiiiiliilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllli Za trenutek je ušla skoraj gotovi smrti Počivala je na balkonu, zaslišala sumljivo škripanje, odskočila v stanovanje, nato se je balkon v IV. nadstropju zrušil na dvorišče - Prometna nesreča in padec na stopnišču — JPrtcej strahu je včeraj do- J predpiše testnega 'SškohaJ gle-živela najemnica stanovanja v fV. nadstropju v Ulici Boc-caccio štev. 6. Po kosilu si je omenjena gospa privoščila kratek počitek na balkonu kuhinj«. Toda že po nekaj minutah počitka, je začula sumljivo škripanje. , Prestrašena je skočiia v kuhinjo; bil je skrajni čas, ker se je nekaj sekund kasneje balkon zrušil na dvorišče. Na srečo ni bilo tedaj na dvorišču nikogar. Gospa je telefonirala gasilcem, ki šo odstranili še zadnje ostanke balkona ter pregledali tudi o-stale balkone v hiši. **• Do hude prometne nesreče je prišlo včeraj na križišču Ulice Petronio in Ulice Dona-doni. Bilo je okrog S. ure zjutraj, ko se je vozil s svojim avtom po Ulici Petronio 60-letni Antonio Bandoricchio, stanujoč v Ulici Tor San Lo-renzo 4. Bil je namenjen v Ulico Piccardi. Ko je privozil do križišča z Ulico Piccardi, je nenadoma trčil v drug avto, ki ga je vozil 27-letni Mi-chele Polieri, stanujoč pri S. M. M. Sp. 1244. Zaradi sunka se je avto Po-lierija zaletel na pločnik in tam podrl na tla nič hudega slutečo 54>-letno Marijo Furlan, vdovo Cuk, stanujočo v Ulici Donadoni 18. Pri nesreči sta bila ranjena samo Bandoricchio in Furlanova. Prvemu so v glavni bolnišnici ugotovili nekaj lažjih ran na čelu in le-ven kolenu, zaradi česar bo okreval v enem tednu; Furlanova pa »i je pri padcu zlomila gleženj desne noge ter ima močan udarec tudi na glavi. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, 'kjer bo morala ostati vsaj 40 dni. Oba avta *ta bila pri trčenju močno poškodovana. * # # S pridržano prognozo so včeraj dopoldne sprejeli v glavno bolnišnico 72-letnpga upokojenca Romana NoVara, stanujočega v Ulici Parini 11. O-krog 9. ure se je Novaro namenil na kratek sprehod, Na Nesreč* mu je na stopnicah rienadofnft postalo Slabo, tako da je izgubil ravnotežje ter je zdrsnil po stopnicah. Pri tem si je zlomil levi kolk in dobil še druge poškodbe. No-varu so priskočili na pomoč sosedje, ki so poklicali tudi avto Rdečega križa. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek. Proti ropotu motorjev Pristojne oblasti opozarjajo de pretiranega ropota vbzil Vsako motorno vozilo mora imeti v dobrem stanju izpušno cev, da motor ne ropoče. To je važno zlasti za vožnjo ponoči po mestnih nlicah in naseljih. Prometna policija, pa tudi mestiji stražarji, bodo , v poletnih mbsedih ojačili nhd* zorstvo in kršitelje kaznovali z visokimi globami. To je popolnoma praVilno, ker so nekateri motpristi ■ zares brezobzirhi. Ponoči je namreč ropot motorjev še bolj nadležen, marsikoga zbu. di iz spanja in mu razburja živce. Zaradi vročine ni mogoče zgodaj v posteljo, okna so odprta in je le nekaj ur primernih za počitek. Pripomnimo naj še, da cestni zakon določa za take kršitve globo od 5 do 20.000 lir; za zakrknjence pa bodo izvajali kazenski zakonik. Predpisi veljalo tako za mesto kot za podeželske vasi; kjer zlasti qb sobotah in nedeljah zvečer drvijp in ropočejo brezvestni motoristi. IZPRED SODISCA Obsojen nepoboljšljiv razgrajač Razen procesa na porotnem sodišču proti Augustu Moset-tiju, ki pa je za zaprtimi vrati, sta bila včeraj samo dva manjša procesa na pretjrri. Prvi obtoženec je bil 5Q-let-ni Battistula Ludovico, stanujoč v Ulici Crispi 41, ki se je moral zagovarjati zaradi pijanosti. Battistuto so zalotili policijski agentje 11. t.m. ob 23.30 na vogalu Ulice C. Ghega in Ulice Roma, ko je v pijanosti nadlegoval mimoidoče in se sploh grdo obnašal. Ker ga ni bilo mogoče pripraviti, da bi miroval, so ga spravili za rešetke. Batti-stuta ni prvič pred sodiščem, ker je imel pred tem že M kazenskih postopkov za razna taka in podobna dejanja. Pre-tor Fienga ga je zato obsodil na 9 dni zapora. Za njim je prišel na vrsto 24-letni Canciani Sergio iz U-lice Gozzi 5. Ta se je moral zagovarjati pod obtožbo tafvi-ne. Cancianija je zalotil službujoči stražnik 11. t. m. v kopališču «Topolino» v Bar-kovljah, ko si je natikal na nogo skoraj popolnoma nove čevlje. Stražniku se je zdel fant sumljiv, zato ga je vprašal, če so čevlji njegovi. Ze po njegovem odgovoru je zasumil, da gre za tatvino. Res se je potem tudi ugotovilo, _ m l y 11 da sq bili ččvlji Ijfst Bina Calzavira, ki se je tistega dne tudi kbpal v istem kopališču iž je pustil svoje čev-Jje |v slačilnici. Cantiani je priznal, da je čevlje vzel; v svoj zagovor pa je povedal, da je že dolgo, brez dela in d.a ni inrtel denarja, da bi si lahkd ktibd nove čevlje Zato si je hotel prisvojiti, te, ki so bili popolnoma novi ter je nameraval pustiti »Srečnemu« okra-dencu svoje že iz-rabfjenP' in raztrgane. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnosti, predvsem pa to, da fant še ni bil do sedaj pred sodiščem ter ga je obsodilo pogojno na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 4.000 lir denarne kazni. K«-------- Tatovi na delu 44-letna Maddalena Mazzo-ni, stanujoča v Ul. Beccherie 3 je prijavila glavnemu komisariatu, da ji je neznan tat ukradel denarnico, v kateri je imela 44.000 lir. Maz-zonijeva domneva, da ji je izginila denarnica iz torbice prav v času, ko je šla po Ul. Beccherie. Lastnik bifeja «Spatenbrau» v Ul. Ghega 12 Giovanni La-zlo-Peczeli pa je prijavil policiji, da mu je neznan tat odnesel iz bifeja razne jestvine za približno 12.000 lir, denarnico s 7.000 lirami, dokumente in dva listka zastavljalnice, ki sta last uslužbenke Elide Radich. Policija je uvedla preiskavo. čela zahtevati, da naj pride do pogajanj in nai se na ta način preneha s stavko. Vse to pa vzbuja upravičeni sum, da trmasto stališče raznih vodilnih predstavnikov ne sloni na interesu te kategorije, temveč odraža direktive velekapitala. Poleg tega tudi nekateri veliki podjetniki laže vzdrže prekinitev dela, medtem ko so manjša podjetja v resnih težavah. Upoštevati je tudi treba, da so zahteve stavkajočih delavcev v resnici zelo skromne. Krivda za tako dolgotrajno stavko in za vse težave in izgube, ki jih stavka povzroča celotni kategoriji, leži torej izključno na omenjenih združenjih. O vseh teh vprašanjih so stavkajoči pleskarji razpravljali včeraj na skupščini. Ponovno se bodo Sestali danes dopoldne ,in sicer ob 10. uri koordinacijski odbor in ob 11.30 pa bo skupščina »vseh delavcev. Od srede na gradu Sv. Justa X. operetni festival Prihodnjo sredo ob 21. uri se bo začel na gradu Sv. Justa X, operetni festival. Za prvo predstavo bodo predvajali opereto v treh dejanjih «SbUgniiza», glasba Mario Costa, dirigent Cesare Gallino, v prvi vlogi bo igrala Hflene Heni#, ostale• važne blage bodo zasedli sopranistka Legna Gabriele, tenorist Mario Ferrara, Ernesto Calinari, Dolores Palumbo in Elvio Calderoni. Sodelovali bodo tudi Tržaška filharmonija, pevski zbor in balet gledališča «Verdi», ki ga bo okrepil «International Bal-let». Režija Alessandro Brisso-ni, scene pa je pripravilo podjetje Ercole Sormani. Letošnje cene bodo nižje od lanskih. Letno izvestje Glasbene Matice Glasbena Matica v Trstu izdaja vsako leto lično Poročilo o svojem delu. V njem so zbrani vsi podatki, ki se nanašajo na glasbeno šolo GM: učiteljski zbor, seznam vseh gojencev osrednje šole v Trstu kakor podružnic v Barkovljah, Boljuncu, Nabrežini in Trebčah, člani orkestra ter vsi nastopi gojencev. F Poročilu so lltllllfllllllllllllllllllllllllllllllllltllllltllllllllllllllllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIHlIllllllllllllllliai Nepojasnjeni vzroki smrti Usodni padec v vinogradii Stanovalci hiše št. 758 pri bolnišnici f*7iletfti Fn.no P* Sv. M. M. Sp. so srečali v četrtek popoldne na stopnicah 47-letnega Carla Benassija, stanujočega v isti hiši, ki se je počutil zelo slabo. Spremili so ga domov in mu pomagali v posteljo. Včeraj zjutraj so se zglasili pri njem, da ga obiščejo, pa s0 ga našli v popolni nezavesti. Hitro so poklicali avtomobil Rdečega križa, ki ga je odpeljal v glavno bolnišnico 2e pet minut po prihodu v bolnišnico je Benassi izdihnil, ne da bi prišel še prej k zavesti. Vzrok njegove smrti še ni znan, vendar domnevajo, da ga je zadela srčna kap. * * # Včeraj je umrl v glavni KMETJE ZAHTEVAJO POJASNILO Iz včerajšnjega sli Piccolas | še nobenih uradnih stikov. povzemamo, da je dr Gardo, ki ga je podprefekt dr. Patino imenoval za komisarja kmečke bolniške blagajne, že začel z delom, «/! Piccolo« ve tudi povedati, da mu v sedanji »važni in delikatni fazts stojita ob strani »dragocena sodelavca«, in sicer dr Mu-rillo, ki so ga »Federmutues poslale v Trst z nalogo organizacije bolniške blagajne (u-rediti pisarniške prostore, podpisati pogodbe z zdravniki itd.) in pa ravnatelj bonomi-janske organizacije Zveze neposrednih obdelovalcev dr. Rustia Traine, za katerega pa sli Piccolos ne ve ali noče povedati v čem obstaja njegovo »dragoceno sodelovanje». Menimo, da si je dr. Gardo dovolil več, kot mu funkcija komisarja dovoljuje, če hoče vsaj na zunaj ohraniti videz nepristranskega funkcionarja. Ze včeraj zjutraj smo se pozanimali na Kmečki zvezi in Z vezi malih posestnikov če je morda dr. Gardo zaprosil za njih sodelovanje, a so nam odgovorili, da tega ni storil, oziroma, da i njim do seda.i niso imeli Vemo pa, da je dr. Gardo demokristjan, vemo da je o-blast v rokah demokristjanov in da ima Bonomijeva organizacija, ki ji pripada demokristjan dr. Rustia Traine — seveda prav tako demokrist-janski pečat. Toda vse to je premalo, da bi si lahko gospodje demokristjani kar tako meni nič tebi nič razdelili vloge, pri ustanavljanju kmečke bolniške blagajne, pri čemer jih prav gotovo ne zanima toliko socialna plat vprašanja kot določen politični smoter, ki bo dosegel svoj višek ob volitvah prvega pokrajinskega upravnega odbora bolniške blagajne na našem področju. Vsem je znano, zakaj je vladni generalni komisar toliko časa odlašal z raztegnitvijo zakona o bolniškem zavarovanju kmetov na naše področje in kakšno vlogo je pri tem igrala bonomijanska organizacija. Sedaj ko je do tega ukrepa le prišlo, čeprav z raznimi spremembami (o katerih bom0 še spregovorili), pa kaže, da je že Po sredi nova mahinacija, pri ka- teri ima spet važno vlogo dr. Rustia Traine. Vprašamo komisarja dr. Garda, po kakšnem kriteriju si je vzel za svetovalca prav ravnatelja de-mbkrlstjanske bohomijariske organizacije, fcp. je pa vendar znano da ta organizacija predstavlja kmete tržaškega področja samo na papirju? Nadalje bi radi vedeli, v čem obstaja njegovo «dragoceno sodelovanje», ko je med drugim znano tudi to, da je dr. Rustia Traine bil eksponent nacionalistične organizacije, ki je že tolikokrat dokazala svoje sovražno stališče do Slovencev, in s tem tudi do slovenskih kmetov. Pri tem se vprašamo, kako naj dr. Gardo nepristransko organizira kmečko bolniško blagajno, ko pa ima za «dragocenega svetovalca« človeka, ki je pri organizaciji kot ravnatelj Zveze neposrednih obdelovalcev osebno zalhtčregitap in kot nacionalist nestrpno če ne sovražno rajpoioten do Slovencev in s tem do slovenskih kmetov? Iz teh razlogov menimo, da se je dr. Gardo že takoj ob začetku svojega delovanja kot komisar porajajoče se kmečke bqlniškš blagajne postavil nd Aotbceno politično platformo, kar je nedopustno, disr kriminacijsko in obsojanja vredno. Kot komisar, ki je bil oblastveno imenovan, bi se moral zadržati nepristransko in lojalno do vseh kmečkih organizacij. Ce sam ne zmore prevzeti vsega bremena. ki mu ga nalaga njegovo delo m zel o potrebuje svetovalce, tedaj naj se obrne na vse in ne samo na e-nefcAi, ki je ni ed slovenskimi kmeti vse prej kot priljubljen. Zato odločno protestiramo proti komisarjevemu ravnanju ter opozarjamo odgovorne o-blasti na njegovo pristranost, ki je prišla preko tiska javno do izraza. Zahtevamo tudi, da dr. Gardo pojasni, zakaj se je naslonil na bono-mijansko organizacijo in kakšno vlogo igra dr. Rustia Traine kot njegov sodelavec. To je najmanj, kar želijo vedeti naši kmetje če oblasti nočejo, da bo senca podtalnega delovanja pri ustanavljanju kmečke bolniške blagajni padla tudi nanjel ščanc, doma od Piščancev št. 46, ki se je v torek ptmesre*- čil, ko je delal v vinogradu svoje sestre. Pri padcu si je zlomil kolk ter je zadobil tudi druge notranje poškodbe, katerim je včeraj podlegel. Trčenje dveh motociklistov Sinoči okrog 21. ure sta v Ulici Fabio Severo, v bližini vojaške bolnišnice .trčila dva motocikla, ki sta ju vozila 21-letni trgovski zastopnik Franco Gasparini in 34-letni Giuseppe Vizzutti, s katerim se je vozila tudi žena. Pri trčenju so vsi trije padli na tla in samo Gašperini se je nekoliko potolkel. Ko so jih agenti prometne policije s svojim avtom odpeljali V bolnišnico, so zdravniki pridržali na prvem kirurškem oddelku Gasperi-nija, ki se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni. Ostala dva ponesrečenca p so ju po nudeni prvi pomoči odslovili, ker so jima ugotovili le nekaj lažjih prask po rokah in op nosu. Gašperini pa se potolkel po obrazu, ter dobil laži možganski pretres. «#—~— Nezgoda vespista 23-letni Edoardo Ressi, stanujoč v Ul. Densa 4, se je moral včeraj zateči po pomoč v glavno bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe na rokah, levem kolenu in levem komolcu, ozdravljive v 5 do 6 dneh. Ressi je povedal, da se je vozil s svojo vespo po Ul. Montecucco proti Ul. Navali, ko je izgubil oblast nad vozilom in zadel ob cestni kamen. 60. obletnica PD crLipa* iz Bazovice 2. avgusta praznuje prosvetno društvo »Lipa« svojo 60-letnico Za ta, tako pomemben datum priredi društvo proslavo v. Bazovici s sodelovanjem sosednih pevskih zborov, objavljene tudi Pozdravne besede prof. Vasilija Mirka ob 50-letnici tržaške Glasbene Matice, nadalje članek Ob 50-letnici (F.M.) ter kratek sestavek Dar, ljubezen in vztrajnost (K.O.). Poleg «zentljevi-da», ki kaže pregled gojencev šole po krajih njihovega (svojega v Poročilu je napačno) stalnega bivališča, je v Poročilu še polno fotografij in zanimiv grafikont ki kaže rast števila gojence^ v letih od 1949—50. Prav je, da je v Poročilu tudi pregled delovanja koncertne poslovalnice GM v letih 1949—1959. Da pa je pod neko sliko napisano samo Otroški pevski zbor, marsikomu ne bo všeč, ker mali pevci ne pripadajo samo Glasbeni Matici temveč po številu menda še bolj PD «Ivan Cankar«. C IZLETI Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi tudi letos v dneh 15. in 16. avgusta izlet na Koroško. Vabimo člane prosvetnih društev, ki se želijo udeležiti izleta, da se čimprej prijavijo, ker le število sedežev omejeno. Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Slovenska prosvetna zveza v Trstu vabi 26. julija na izlet preko Goriške, Tolmina in Kobarida v Beneško Slovenijo Prijave sprejema urad SPZ v Ul. Roma 15-11., tel. 31-119, vsait dan uradnih • urah. Vpisovanje vključno do 20. julija. Izlet bodo vodili posebni vodiči, ki so v tistih krajih doma Cena 1500 lir (vključno kosilo). Odhod ob 5.45 iz Ulice Torrebianca vogal Ul. Roma. Vsi udeleženci izleta morajo imeti propustnico ali potni ltflt. > Starši taborutkor Idiaio možnost, da obiščejo sroje otroke, ki sj na taborjenju; Zveza partizanov tržaškega o-zemlja vabi svoje člane, da se udeležijo dr,e 26. t. m. enodnevnega izleta v kraje pohodov primorskih brigad za časa narodnoosvobodilne borbe. Pojasnila in vpisovanje na sedežu v Ul. Mon-tecchi 6-11, danes od 18, do 20. ure; jutri od 10. do 12. ure. IZLETI SPD V TRSTU, V JULIJU IN AVGUSTU T. L. V soboto 25. in. v nedeljo 26 t m. na Nevejsko sedlo, izhodišče na Viš, s povratkom na Mrzlo vodo, Odhod v soboto ob 15. uri z avtobusom linije »Planinskih koč«. Prijave v Rimski ulici 15-II. do vključno srede 21. t. m zaradi nabave voznih listkov. V nedeljo 2. avgusta izlet na Snežnik. Na veliki šmaren v soboto 15 in nedeljo 16.. avgusta izlet v Trento, kot izhodišče v bližnja pogorja. «»------- OD VČERAJ DO DANES KAZNA OUVKNT Jtv ____________ prijateljem, da so slike nedelj, skega ijzleta na Lokve na .ogled Irogerlji Soh ai ih er,- ki efrntdaHia naracija. (. Poletni urnik Centra za kulturne stike z deželami ljudska demokracije v Trstu, Ul. S. NicolO U-1I.I tel, 29403, in sicer od 15. julija do 1.- septembra, je naslednji: vsak dan, od 17. do 19, ure,. j 15.25 Kavarniški koncert; 'V Hrvatske narodne pesmi P°le,gg pranistka Fedora Lombardi; Novelist tedna — Khristo SNG V TRSTU Letno gledališče na stadionu ttPrtri maju, Vrdelska cesta 7 DANEg 18. julija ob' 2i. uri premiera, JlZCiy> ,19. julija ob 20v3Q uri r e p igi z a j DESETI BRAT 11 (* roma- ČA tovasilis in njegova novela d* premagljivo upanje«; 16.20 A■. logija »Can-te Flamenco«; Ansambla Hotcha in Sid H*",! ion; 17.00 Slavni pianisti; P' Plesna čajanka; 18.00 najmlajše — Karlo Rosner: »mj Micmac v kraljestvu rib«; j j Lepe melodije, lepi glasovi; Ko študent na rajžo gre " “j, ga oddaja; 19.30 Pestra on im Cvso-t. -jn An '/Knr R01'3n 20.00 Spori; 20.40 Zbor BOljjfr, Domberga; 21.00 «Mesto •1) Zadnji bolero, prva . .Priredil S..K. Režiser: MOfjEST SANCIN InsceAator: VLADIMIR RIJAVEC Scenska glasba: DANILO BUČAR Osebe; Gospod Benjamin, graščak na Slemenicah - Rado Na-krst, Gospa grajska, njegova žena - Leli Nakrstova; Manica, njuna hči - Mira Sardočeva; Balček, njen bratec - ***; Stric Dolef, Benjaminov brat - Modest Sancin; Urša, hišna na Slemenicah - Valerija Silo-va; Stari gospod Piškav s Po-leska - Stane Raztresen; Marjan, njegov sin - Silvij Kobal; Martin Spak, deseti brat - Miha Baloh; Lovre Kvas - Stane Starešinič; Zdravnik Vencelj -Justo Košuta; Marička, njegova hči - Bogdana Bratuževa; Mežon, sodnik - Anton Požar; Obrščak, gostilničar - Danilo Turk; Dražarjev Francelj Livjo Bogateč; Miha izpod Gaja - Josip Fišer; Matevžek, kmet • Edvard Martinuzzi; Krivec, čevljai - Julij Guštin; Francka, njegova hči - Nastja Gfudnova; Tonek, kmet - Dušan Jazbec; Krjavelj - Jožko Lukeš. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu. V primeru slabega premena ta .predstavi v dvorani. 5DELJO 1» JULIJA 17. do 24. ure in ačljek Olj 20. dO 24. ure PRIREDIJO FANTJE V PADRICAH PLES POD LIPO Igrala bo godba na pihala iz Doline Za jedačo in pijačo preskrbljeno HH5555SHHKKKKI55K! C" " ~K I N O _______________3 Excelsior 16.00 «Arzenik in stare čipke«, Gary Grant, P. Lane. Feuice 1600 «Velike družine«, J. Gabln, Francoise Cristophe. Arcobaleno 15.30 «Vodnik York», Gary Cooper. Supercinema 16.00 «Svet v mojih rokah«, G. Pečk, Ann Blyth in ■■til tluinn. Fllodrammatico 16.30 «ZlodeJeva noč«, U. Andrevvs. Mjadoletnim prepovtfiario. Grattacielo 16.00 »Carski poročnik«, Curd Jurgens, Eva Bartok, O. E. Hasse. Crlstallo 16.30 »Pirat s črnim skobcem«, G. Landry, M. Bardot. Ferraniacolor, supercine-scope. Capitol 16.30 »Tap Roots«, Van Hefiin, Susan Hayward, Boris Karlov. Astra Roiano 16.00 «Ana iz Brook-lyna», G. Lollobrigida in V. De •Sica. Alabarda 16.30 »Velika vročina«, Glenn Ford in Gioria Grahame. Aldebaran 16.30 «Borbena himna«, R. Hudson, M. Hyčr. Ariston 16.00 Glej polftnl kmo. c^,»e"rnap,r,evKa-Garibaldi 16.00! letni 20,30 ln 22.00 «Angel ringa«. Vistavision. Paul Douglas, John Derek, Ve- dijska zgodba; 21.40 Poje Cvetežar ob spremljavi oncp Franca Russa; 22.00 Beettion.j Sonata št. 1 v D-duru op. 1. zg .violino in klavir; fig Glasbeni variete; 23.00 Orke* Duke Ellington: 23.30 Nočni F trst „if 11.30 Sihnfonična glasba; Tretja stran; 12.30 Glasbeni J bum; 16.30 Ritmi in pesmi, prihod na cilj etape v p?,r «]! lesarske dirke po Franciji; Koncert v treh - radijska ar* II. PROGRAM 10.00 Zeleni poldanska oddajse 14.00 OiV, ^ in tretji; 16.00 brano Sij J izlet; 17.00 Tovarna sanj; Plgšit* z nami; J1.00 ,G1U3 Verdi: «1 vespri ^cilian«, w v štirih dejanjih. Poročila v italijanščini: 1 17 15, 19.15. 22.30. .j« Poročila v slov.: 7.30, 15.00. „-a.5J 5.00-6.15 Prenos RL; 7-%; Prenos RL; 7.15 Glasba za “E* jutro; 7.40 Glasba za dobro 1 jj 12.00 Glasba po željah; Glasba po željah (II Kmetijski nasveti; 13.45 -POef (i, m ritmi od tu in tam; 14.30 žjj jo veliki revijski orkestri; _',d jf. sar Romero. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU bo zaprta o,d 20. t. m. do 20, avgusta zaradi letnega pregleda in ureditve knjižnih zbirk. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. Julija so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 8. POROČILI SO SE: Pomorščak Degrassi Redenito in gospodinja Scher Giuseppina, nameščenec Toma Glorgio in knjigovodkinja Turk-Reggente Ondina, uradnik Rodriguez Antonio In barlstka di Marzio Annamaria, uradnik Di-rello Oarlo in trgovska pomočnica Svetina Jolanda, elektromeha-nik Toffetti Antonio in šivilja Giovannini Maria, agent civilne polcije Srianni Sergio in učiteljica Dellavalle Antonia, mehanik Gerin Renato in frizerka Giulianl Glullana, mizar Zucca Claudio ln trgovska pomočnica Bassi Leda. UMRLI SO. 73-1 etni Paeco Giu-seppe, 60-letni Reppi Carlo, 71-letni Caucuch Franceaco, 54-letnl Lucian Oscar, 66-letni Bettoso Giuseppe, 56-letni Trusgnak An. tonio, 72-letni Siega Seratfino, 86-leina Franceschin, vd. Bernetti Carolina. NOČNA SLUŽBA LEKARN Clpolla, Ul, Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz. zul Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26; Bar-kovlje In Nicoli, Skedenj. Valute Milan Rim Zlaži funt 5900 — 6050,— Marengo 4300 — 4425 — Dolar .... 617,— 621,— Frank franc. 125,— 127 — Frank švte. . 143 — 144 — Sterllng 1725 - 1750 — Dinar 92,— 97 — Šiling 23.75 24.25 Zlato .... 702 — 704,— Zah. n. marka 148,— 149,— __________ ________ , . j rj. ,n ritmi od tu in tam; 14.30 15 stri' ‘S Iz delovnih kolektivov; 15.45 g matinske popevke; 16.00-17.uu_ nos RL; 17.00 Sestanek s v>; rino Valente; 17.30 Glasbeni ... riete; 18.00 Dogodki in 041 ,j( 18.15 Dunajske melodije; ^]l Pojejo znani pevci; 19- i-sM: Prenos RL: 22.15 Plesna iu 22.40 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 in. 212,4 » f; 8.05 Igra orkester g( Harry; 8.20 Pionirski t edini ■ Pojo inozemski mladinski zbori; 9.00 V ritmu današnja. violončelo in orkester; 1®-’® dej»J: .20 Pionirski tednik, v ►7pm«aki mlnidinsKi P Adi; našnj* j 9.30 Štanojlo Ra.iičič: Konc*j>^ violončelo in orkester; pevke in zabavni zvoki: 1** sambelski prizor iz II. opere Rusalka Antonina DV® p 11.00 Žabaivna glasba; 1LIfnikt r.imivosti iz znanosti in» 11.45 Poje zbor Slovenske 1‘m monije; 12.00 Igra zabavm ^ ster RTV Ljubljana; 12.D Jp ti^ki nasveti — Vet. Franc šek: Zakaj govedu odstranjuj y rogove; 12.15 B. Arnič: Sljk^l mladosti; 12.45 Ansambel B t> Dražila; 13.15 Obvestila ■ ',> bavna glasba; 13.30 P's^,K\tf z Dravskega polja — Sod«1 , Mariborski pihalni ansambel Draga Lorbeka in Dravsk ^, sarji; 13.50 Nenavadni doPJr f metropolitanski Operi; reditve dneva; 14.35 Nasi pozdrav j šalci čestitajo m i-,.—-15.15 Reklame; 15.30 Mojmira Sepeta igra melodij .pjt venskih avtorjev; 16.00 S K"JrjS ga trga; 16.20 Antonin Povodni mož, simfonična V. z tev; 16.40 Poje Slovenski dff K; Adrian Vilaert: Vedno se p> imehlja — Orlando di Lass ' f zdravljeno, srce! — Orlan Lasso: Madonna tfiia — p,vltf Foerster: Milica — Josip Deklica, ti si jokala — ktfl, Tomc: Svatovske — Jakov va-c: Jadovanka za teletom. LA Na vrtiljaku zabavnih z ,5 •• 18.00 Turistična oddaja; Jj' gi* slovenskih samospevov Adamič: Noč je tožna — Fremrl: Kmetiška — jjj Krek: Tam zunaj je sneg, ^ d ton Laiovic: Mesec v »M ton Lajovic: Mesec Slavko Osterc: Štiri belok^pji' Za materjo; V soncu Kozina: Srečanje; Na Južno ,qt 3.45 Okno v svet: Parlzj„eSli- Zabavna glasba, vmes ob*!; in reklame; 20.00 Sobotna pr na oddaja; 21.00 Melodij« jeten konec tedna; 22.15 \č za naše izseljence; 23.10 « mo do polnoči! TELEVIZIJA d 16.15 Prenos prihoda n*# zadnje etape v Pariz km^M dirke po Franciji; 17.00 |j> za otroke; 18.30 Poročuš' p Okrog sveta; 19.10 P'^55 n 19.25 Glasbeni variete; *»■ por tovanje po Evropi; 20.35 čila; 21.10 Srečne počit"1, jjt’ oddaj r vodi Gorni Kramery . Glasba in proza; 22.30 . Jf Hayd.n: Lunin svet — dr™ 23.30 Poročila. Ideale. ZapftoCj 1 f ^ f Impero 16.30 «Castitljivi gospod Pennypacker». C. VVebb, D. Mc Italia 16.30 »Roman revnega mladeniča«, Maria Fiore, Paul Muller. Moderno 16.00 «Quo vadiš?«, R Taylor, D. Kerr, P, Ustinov, techmcolor. S. Marco. Zaprto. Savona 16.00 «Zemlja uporov«, Peter Finch, Mary Ure. Vlale 16.00 «Velikan iz New Yor-ka», John Baragrey, fantastičen film Vittorlo Veneto 16.30 »Pustolovščine Robinzona«, R. Schneider Horst Bucholz. Massimo 16.30 «Odločitev ob zatonu«, Handolph Scott, Valerle French. N«vo cine 16.00 «Dvobqj na Atlan. tiku«, R. Mitchum, C. Jiirgens. Odeon 16.00 «Suor Letlzta«, Anna Magnani, Eleonora Rossi Drago Radio, zaprto. LETNI Arena dei Flori 20.30 «Na širokem morju«, Glen Ford, Gla Scala. Cinemascope. Arena Diana 20.30 «Za>dnja ljubezenska noč«, Marta Toren, Amodeo Nazzarl Ariston 20.30 »Pokol ob velikih vodnjakih«, Cinemascope, tech-nicolor. Paradiso (Ul. Molino a Vento 11) 20.30 »Maruzzella«, Marlsa Al-lasio, clnemascoipe. Marconi 20.00 «Ubogl milijonar. Ji«, M. Arena, R. Salvatori. Ponziana 20.15 »Vojni bobni«, L. Bark er, technicolor. Sečolo (Sv. Ivan) 20.15 »Rešite kralja«, A. Dexter, J. Lavvren-ce, technicolor. Stadto 20.00 «Veliki matador«, Maureen O’ Hara, A. Quinn. Valmaura 20.15 »Zenska, ki je dvakrat živela«, James Stevvart, Kirn Novak, Hitchok. MILJE Europa »Osvajalec Mongolov« Cl-nemascoipe, technicolor, Roma »Ljublnmci puščave«, F. Bettoja, technicolor. I R A P I O J SOBOTA, II. julija IM* RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.80 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Ar-mando Trovajoli; 13.30 Lahke melodije; 14.45 15 minut s Tedom Heathortl; 15 00 Janaček: Taras Bulba, rapsodija za orkester; PREDEN GRESTE NA DOPUST se naročite na (PRIMORSKI DNEVN^ Kr Pošljemo vam ga v ^ terikoli kraj, tudi inozemstvo. 15 dnevna narofB'l,, L 300 — Telefonirajte na št. 3*' 33' . bdleK Po dolgi in mučni JL v nas je za vedno zapt*5 | dragi Oče in stari oče ANTON ČAČ TKj Pogreb nepozabnega r^r nika bo v nedeljo 19. 11. uri iz mrtvašnice bolnišnice na domače P lišče na Katinari. Žalujoči sinovi, zetje, snahe in Lonjer - Maribor, Po dolgi ln mučni ,j f nas je za vedno zapu® ftf dragi mož, oče, tast 1 72-letni FRANC KAV^, Pogreb bo iz glavne nice. danes ob 15.30. ^ Žalujoči; žena Iva"^ ke Nina. Viktorija > rija, zetje Emil t*vpi> Emil Cok in SerrL V vnukinje in ostalo sor Trst, Lonjer, 18.7.1959' Rožnati senčniki Navidez malenkosten primer daje moskovskemu dopisniku «Pravde» prilož-B0*t, orisati škodljivost birokratizma r K.. ZADNJA LETOŠNJA PREMIERA SNG ■"S J •Načrti za izkoriščanje a-°n\ske sile v miroljubne na-'''ene, kakršne so izdelali na ‘■vhodu, Se ne morejo niti Vzporejati z načrti, ki jih i-me*> v Sovjetski zvezi« — |e rekel neki znani ameriški »rokovnjak, ki je pred krat-J® obiskal SZ. isti človek je "b tem rekel, da imajo So-Ji*ti ali bolje sovjetski stro-•rvnjaki v tem večjo prakso, ‘ so si jo pridobili s tem, da 0 tri leta pred Američani •Gradili svojo prvo atomsko rentraio. Tako meni Ameri-:an o sovjetski atomski tehni->n podobno so pred njim J*kli ameriški raketni strokovnjaki in sam von Braun sovjetsko raketno tehniko. *sto bi mogli reči tudi še za »dto drugo novejšo panogo, “kratka, Sovjetska zveza je v svojem razvoju napravila Velikanske korake. Kako čudno se zato zdi. da *e ista Sovjetska zveza utap-io v žlici vode Navedli bo-I”0 Primer, ki ga povzemamo lz moskovske «Pravde». Pred neko novo sedemnad- iropno stanovanjsko hišo se Ustavil dopisnik moskovske •Pravde« in opazil, da iz vseh plenih oken sije čudna, me- ; s svetloba oranžnorumene crve. Mož je stopil kak ko- *8k naprej in iz vseh oken .[Uge hiše je sijala spet me- ‘a svetloba iste barve. Mož ie zamislil, in ko si je ‘Var podrobneje ogledal, je da ne gre za slab o- Us stanovalcev, pač pa za fcjstvo da v Moskvi in ne le Moskvi, ne najdeš drugač- m senčnikov, kot le običajne, J/1** 'n zelo starinske senč- -,’ke iz motnooranžne svile. 1“ ga j* še bolj podžgalo in •el J )e «na lov za senčniki«. ku Mož v moskovskem dnevni- hajprej temeljito Aritkira ^ mogo^0 obliko senčnikov, ki j*, 'Uu zde kot bi »krojač ob-ti* P°meril po kravi«. Nato , ®nia, da se najdejo tudi kroniki drugih barv, vendar samo temnovišnjeve, temno v*.Ve 'n temnovijoličaste bar-• Ljudje si zato vzamejo še ntjf ■ ho. D0| ^Primernejšo barvo — motali temnooranžno. 'Pisnik moskovske »Prav-nadaljuje da so potrošniki iskali - • < • ysem Po trgovinah in pred- Y znanih moskovsKin ve-j,(rgov'nah tudi druge senčni-jj' °da teh ni, trgovska mreni« Pa se izgovarja, da to ni he briV(la, ker da ji tovar-J)ct_.°bavlj*j° le takšno blago. g?). Snik nato «osvetljuje» ne-sen1-Vt'e Plati teh starinskih cjhcn’kc°vl ki po nekaj mese-saj ?ostane)° »leglo bacilov«, •tan**1 ne moreš prati, še po-obrisati ne. Nato govori t1j]tejstvu, da taki temni senč-st.,1, •Požrejo« od 50 do 90 od- . U*K0V O,.„* 1 „ U „ *____; _1_T_ 'Hf °v svetlobe, torej elek- dsune energije. Dopisnik naje * omenja, da je sovjetski 1«jj etnik Vavilov že pred 35 Opo ° ’l n°v vir svetlobe — j rescenčno žarnico, ki da-Prj betkrat močnejjo svetlobo H enakem trošenju električ-Čeprav ne bomo je i\frn soglašali z njim, da PrjQ.Uorescončno žarnico treba hik *e ruskemu znanstve-4»lit Vav'l°vu, Je res, kar na-Zjj. trdi' sicer, da je v h« . nad 5o odst. tovarn, u-„0vso‘ in drugih javnih usla-„r*zsvet|jenih s to sodob-reSc !,yet'itvij0 in da bi fluo-dlr:?n^na osvetljava zagospo-a tudi v zasebnih stano-če bi njena luč ne bi-močna. da je človek n}*) čudno mrtvaško bled. novinar — ki ob-'» J.a sv°j članek v »Pravdi« **lo prav* v zvezi s tem tudi »lta en°staven račun. Sovjet-lj«v0ZVeZa pt>tr°ši za razsvet-?irom dor"°':' ulio in tovarn klVji n° koWino milijard l»t0 *lektrične energije na to ‘ hi uvedli tam, kjer je ožno, fluorescenčno raz- •‘iiii svetljavo. bi je porabili najmanj za 50 odst. manj, to se pravi, da bi prihranili 12 milijard kWh električne energije na leto, to se pravi krepko četrtino enoletne proizvodnje električne energije v Italiji. Toda moskovske tovarne ln sicer: tovarne št. 13, št. 14 in št. 15. ki izdelujejo senčnike, izdelujejo izključno take senčnike. Zdi se— pravi sovjetski novinar — da se oranžni senčniki delajo po istem kopitu, kot so se delali še za časa carja. Tedaj je bila do po-drobnosti izdelana «*ehnologi-ja» oranžnega senčnika, pozneje so izdelali še »petletni načrt« oranžnih senčnikov in to gre stihijsko dalje — vse v današnjo atomsko dobo. Toda zgodba o oranžnih senčnikih še ni končana. V neki neznatni hiši, v neposredni bližini tovarne št. 13, se je pred kakim letom ustanovila obrtna delavnica Stari inženir Vladimir Karlo vič in njegova žena arhitektka Natalija Vasiljevna, sta šla v pokoj. Nista pa mogla držati križem rok, ker je tudi njuna pokojnina bila skromna. Lotila sta se izdelovanja senčnikov. Čeprav po letih »lara, sta si omislila izdelovanje sodobnih senčnikov iz plastične snovi, modernih vzorcev, modernih barv, skratka nekaj sodobnega. Za zadevo se je začel zanimati direktor tovarne *t. 13. Vendar ne kot direktor tovarne senčnikov, pač pa kot istočasni direktor podjetja za Visoke gradnje in pohištvo. U-gotovil je, da so ti novi. sodobni senčniki 3. 5, celo desetkrat cenejši od oranžnih svilenih senčnikov, da so praktični in kot »strokovnjak« je to blago določil za hotele, verjetno zato, ker se tu zbirajo tudi tujci. Hkrati pa mu ni prišlo na misel, da bi to uvedel tudi v svoje podjetje in v podjetji svojih kolegov iz tovarne št. 14 in št. 15, ki skupno izdelajo 1 milijon 200 tisoč senčnikov na leto. Pobuda dveh upokojenih inženirjev je naletela na odobravanje in njuna »obrt« se je krepko razvila, tako da so v malem »podjetju« izdelali za 600 tisoč rubljev senčnikov na leto. Novinar sicer ne pove, koliko senčnikov so tu izdelali, pač pa pove, da so z njimi zadostili vsem potrebam hotelov v Moskvi in še marsikje drugje in da so se začele zaloge kopičiti, ker blago »ni šlo več v promet«. Sicer so Moskovčani in drugi Rusi po novih lepih sončnikih povpraševali, vendar jih direktor podjetja št. 13 ni mogel prodajati, ker ni znal za njihovo tečno ceno. Predlagali so mu. naj ceno preračuna, tako kot je pavšalno izračunal ceno tistih senčnikov za hotele. To je mož tudi storil, toda ceno jc moral potrditi nekdo iz mestnega izvršnega odbora. Predlog je bil tudi temu izrečen, vendar se je nekje »na dolgi birokratski poti« predlog ustavil ili direktor podjetja št. 13 je «obrtno delavnico« zaprl. Ne zato, ker bi bil proti njeni proizvodnji. Ne, blago se ne sme kopičiti, zato je poslal oba stara inženirja in vse ostale nameščence — na dopust, dokler se — birokratsko kolo ne zavrti do zoba, kjer bo predložena kalkulacija prišla »v roko kompetentnemu birokratu«. Do tedaj in verjetno še dolgo po tem pa bodo v podjetjih it. 13, št. 14 in št. 15 izdelovali še vedno in izključno le temnooranžne senčnike. »Na prui p ogled se to zdi malenkostna stvar — zaključuje sovjetski novinar v »Pravdi« — saj gre za proizvodnjo te senčnikov za stanovanja. Vendar je ta mak popolne dremavosti in birokratizma. In ta dremavost, ta birokra-tičnost nas veliko stane.s Nocoj Jurčičev „Deseti brat46 Za zaključek sezone nam je letos SNG pripravilo Jurčičevega «Desetega bratas v novi dramatizaciji Sava Klemenčiča in v režiji Modesta Sancina. Mislim, da bi bilo odveč občinstvu na široko predstavljati Jurčiča in njegovega »Desetega bratas, saj je ta klasični slovenski roman med našim ljudstvom dobro poznan, zato naj omenim le na kratko pisateljevo delo in nastanek «Desetega bratas. Josip Jurčič se je rodil leta 1844 na Muljavi pri Krki. V šolo je hodil najprej na Krko, potem v Višnjo goro, ■ gimnazijo je dokončal v Ljubljani. Ko je delal maturo, je bil Jurčič že priznan slovenski pisatelj. Ze kot gimnazijec je napisal »Spomine na dedas in svojo najpopularnejšo povest »Jurij Kozjak, slovenski javi-čars, za katero je črpal snov iz turških časov. Poleg tega je Prizor iz Jurčičevega »Desetega brata«, ki ga kot zadnjo 4« 4« e4i tl /mn* I, MNM*«nl X -. n* «,* ( , , , letošnjo premiero uprizori nocoj tržaško Slovensko narodno gledališče v tistih časih napisal še po vest »Domens, črtice »Jesenska noč med slovenskimi polharji », povest »Jurij Kobila« in potrest »Tihotapec«. Po končani gimnaziji je Jur. čič študiral na Dunaju in v teh letih, ki pomenijo prvi visok 'vzpon njegovega pisateljskega dela, je objavil več zgodovinskih povesti kot »o «Grad Rojinje«, »Klošterski žolnirs in #Hči mestnega sodnika». Na Dunaju se je tudi resno lotil snojepa prvega obsežnejšega teksta »Desetega bratas. Po »Desetem bratu« je Jurčič začel pisati no« roman »Cvet in sad«, ki pa ga je dovršil šele devet let kasneje. Medtem je izdal še svojo najboljšo povest «Sosedov sin«, ki predstavlja verno sliko ljudi na Dolenjskem. Spisal je še daljšo novel o »Med dvema stoloma» in tragedijo sTugomers. Medtem je zbolel za su-šico in svojega zadnjega romana «Rokovnjači» ni utegnil dokončati: do konca ga je spisal po Jurčičevem načrtu Janko Kersnik. Jurčič je podlegel bolezni maja 1881. leta, komaj 37 let star. Načrt za »Desetega brata« je Jurčič nosil v sebi še iz gimnazijskih let. Izpodbudil ga je Levstik s svojim »Popoto-vanjems in s fragmentom »Deseti brat«, ki ga je objavil leta 1883 v Vilharjevem »Naprej)t. Vendar je Jurčič spremenil osnovno Levstikovo podobo desetega brata. Levstiku je deseti brat, ki mora zaradi temnih sil, ki vladajo v pravljičnem svetu, z doma in bloditi po svetu, simbol lastne in narodove tragedije. Jurčičev deseti brat pa je samo nesreč, než, ki se skriva pod krinko »desetega bratas, da bi laže uresničil stroje maščevalne naklepe. Pri snovanju Jurčičevega »Desetega bratas je imel odločilen pomen tudi pisateljev osebni odnos do nemškega graščaka Otta, ki je živel na bližnjem gradu Kravjaku. Na tem gradu je Jurčič učil grajsko gospodično Johano slo. venščine in v Benjaminovi Ma. nici je postavil spomenik tej svoji mladostni ljubezni, ki si jo je upal izpovedati Johani šele petnajst let pozneje, ker se je dobro zavedal socialnega prepada, ki je zijal med kmečkim fantom in gosposko tujko. V Jurčičevem «Desetem bratu« je čutiti močan «pliw angleškega pisatelja Walterja Scotta, ki ga je Jurčič prebiral. Kljub vplivu pa je Jurčič ohranil lastno, krepko individualnost. Najbolj se mu je posrečil oris kmečkih značajev, zlasti Krjavlja. Pristna sta Dole/ in Martinek Spak, deseti brat. Manj živ in neposreden pa je ljubezenski par Manica iti Lovro Kvas. Zaradi dramatičnosti tega prvega slovenskega romana, kot ga je Jurčič imenoval, ni čudno, da so ga že kmalu skušali v dramatizirani obliki oživiti na o-dru. Prvi ga je dramatiziral Fran Govekar, kasneje Pavel Golia, Ferdo Delak ter Davorin Petančič in zadnji Savo Klemenčič. Travestijo nanj pa je napisal Ivan Rob. V Trstu je v prvi povojni sezoni 1945-46 SNG uprizorilo »Desetega bratas v Delakovi dramatizaciji, nocoj pa ga bomo gledali v novi dramatizaciji Sava Klemenčiča L. S. KO SMO LETOŠNJO ŽETEV — — ----------------------------------------- Poskrbeti bo treba za strniščno setev Kaj najbolje uspeva na strniščih in kako z njimi ravnamo Parkrat smo se obrnili in že smo spravili s polja telj nekaj klasov žita. Dovolj je brstno, ni kaj reči. Naglo je delalo in zdi se nam, da je bilo od setve do žetve le nekaj tednov. Cas beži kot nikoli prej. S tem je treba računati tudi pri pridelkih, ki sledijo prvim, zlasti s strniščnimi posevki. Teh je več, a pri nas — seveda ne povsod — pridejo v poštev ajda, repa, pitnik in bolj redko rdeča detelja (inkar-natka) ter še nekatere mešanice. Ti posevki so večkrat bolj donosni kot prvi ali pridelek pred njimi, še več bi dali, če bi jim stregli tako kot zahteva dober pridelek. Prva napaka je v tem, da večkrat pustimo požeto njivo (strnišče) predolgo ne-preorano. Za vse strniščne posevke velja pravilo, da je nujno potrebno strnišče takoj po žetvi, rekli bi za hrbtom žanjice, preorati. Vsaka zamuda pomeni zgubo, ker se zemlja posuši, Vlaga pa je za klitje semena neob-hodno potrebna (potrebna je seveda tudi toplota, a te je v teh mesecih navadno dovolj). Za tejiosevke zadošča 10 do 15' cm globoka brazdah . vi »■« Druga napaka je v mnenju — k sreči sicer pri vedno bolj skrčenem številu poljedelcev — da drugim pridelkom/ ni potrebno gnojiti. Resnica pa je in ostane, da čim več od nekod vzamemo, tem več moramo tja (v delu in gnojenju) tudi vložiti. To je dokaj preprost in jasen račun, ki velja za zemljo in predvsem zanjo. Ustavimo se najprej pri našem še vedno cenjenem pridelku — pri ajdi. Njene okusne in izdatne polente ne ceni le kmečko ljudstvo, ampak pogosto tudi meščan. Zaradi tega ima to zrnje razmeroma visoko ceno in se proda. Tudi zanjo velja, da je dobro, polno seme prvi pogoj za dober pridelek. Ce jo sejemo za žitom — kot je navadno pri nas — ji je treba gnojiti s fosfornim gnojilom. To je povsem razumljivo, saj je tudi ta rastlina zrnata. Vsako zrnje (žito, koruza itd.) pa zahteva razen drugih o-fjiovnih .hranin (kalcij, dušik, apno) največ fosfora. ftfez tega ni zrnja. Na vsakih 1000 kv. metrov gnojimo z najmanj 20 kg super-tosfata. Za tvorbo stebla 1 slame) ji pomaga soliter (30 kg na 1000 kv. metrov). Ajda pa je zelo občutljiva za suso, veter, slano in premokro vreme zaradi tega je pridelek nezanesljiv. Zelena je dobra krma. Tudi repa je še vedno v našem kmetijskem kolobarju. Vsaki hiši je dobrodošla ali kot hrana ali kot krma. Kaže, da jo tudi meščani zaradi njenega dobdodejne-ga učinka še cenijo. Živini pa prijata gomolj in listje (posušeno ali okisano). Naj-češče jo sejemo za krompirjem. če sledi žitu, ji je treba gnojiti s hlevskim gnojem (kakih 25 q na 1000 kv. metrov) in okrog 15 kg kalcijeve soli. Strnišče preorje-mo do 15 cm globoko. Pri nas jo sejemo pregosto in je tudi to vzrok slabega pridelka. če je pregosta, jo pori-jemo, ko ima 5 do 6 listov, ostalo pa okopljemo. Oko- ............................................ imunimi Na sami periferiji moderna perutninars Gre za objekt večjega obsega, saj bo farma dajala na leto milijon vzrejenih piščancev - Ko bodo v avgustu končali še montažo naprav v klavnici, bo dobavljala na trg že očiščene «pohance> Materialna baza socializma j jo in si napravijo življenje še v Jugoslaviji je v teh pičlih I lepše, še bolj lagodno... Naj 14 letih postala tako močna,! bo kakor že koli, skrb za člo- da se v njej že danes razcveta lepše življenje, ki slehernega državljana vse bolj prepričuje, da pot do blagostanja vehdarle ni tako dolga. Kdor koli je živel v tej deželi in čutil rast njenega življenja, je pač moral čutiti, da socializem ni politika subjektov, temveč dragocena formula, po kateri si delovni ljudje utirajo pot v srečno življenje in še dlje do blagostanja. Ce je kdajkoli v bližnji preteklosti bilo kakšnega odrekanja in pretiranega požrtvovanja, je vse to vendar šlo na račun srečnejšega življenja, kakršnega danes že obilo čuti vsak državljan te dežele. Vse tisto, kar je bilo zgrajenega s skupnimi napori, pa najsi je vse bilo iz neužitnega jekla in betona, iz brezokusnega lesa in gline, je prav danes postalo žarišče socializma, postalo je njegova materialna baza, temelj življenja delovnih ljudi. Ce je socializem kdaj samo terjal, danes tem bolj daje in vrača s trikratno, desetkratno mero — polno življenja in zadovoljstva. Dokler Je kdo od zunanjih opazovalcev videl v socializmu zgolj pusto in golo skeletno zgradbo iz armiranega betona, se gotovo ni nadejal, da bo ta zgradba nekoč dobila tudi svoja okna, prepolna bogatega cvetja in življenja, prostrana vrata in zračne balkone; ni si predstavljal, da bo ta zgradba Jjostala domovina vseh delovnih ljudi in svetla bodočnost njihovih otrok. Vse to veliko in naporno delo je bilo — kakor vidimo — vloženo dejansko in izključno samo za ljudi, za vsakega človeka posebej in za vse skupaj, ki so danes kot eno — sreča in zadovoljstvo. Zgradba socializma stoji ln tako je dana vsem ljudem možnost, da jo še bolj olepša- veka na teh socialističnih tleh je vedno prva. A takšnih skrbi ni malo! Kna teh je tudi razbremenitev človeka od vsakdanjega dela, hkrati pa tudi skrb za njegovo zdravo in boljšo prehrano, saj le zdrav človek more užiti življenje in zajeti iz njega polno čašo sreče in zadovoljstva. To je sicer nekoliko čuden uvod v članek, v katerem bi želeli seznaniti bralce o gradnji moderne perutninarske farme na sami periferiji Ljubljane, ki bo letno nudila delovnim ljudem te lepe slpven- v:-****:- > Nekje visoko v Arktiki snemajo film o »nenavadno vroči ljubezni«, ki pa se razvname na ledenohladnem severu. Na sliki glavna akterja Antony Quinn in Joko Tani ®niimiiiiimiiMiiiiiiiminiinniiiniiimiHninniiiiinmiiHHtmnwMmiimtniminmnmH ................................................................. ■■■■•■.m..................................................... o vse «izvaža» italijanske otroke v Ameriko itajjryd dvema tednoma je v ušlo™ tisku izbruhnil atU>kem 1» v zvezi z znanim i-i« .skitn pevcem Benevene «i, Je*°vo Jeno Maritzo, ki >t»vL°d izsovorom. da pri-tislji ata p'esno skupino za br4j 0 . turnejo po tujini, iz-5 j. .lz. kakih 100 kandidatk lih primernejših deklet in hoj^i Pe*iala v Atene v neki Hi , lokal. Benevene je zara-i8r ®a Prišel Za rešetke, ven-bUda *•' da zadeva ni tako ttijj ‘ Majti res bili dj dJeodpe|)an'm'i dekleti tu- mladoletnl dekleti. il0 r kaže. da dejansko ni Joni« *tre°vino z belim bla-•e v* *°t mu očitajo in da {»ln , zadeva zanj blaže kon-rUbli ?• S° mu v začetku ob-tle.- a *• Veliko več upravtče-ht>v Pg°rčenja pa je vzbudil »škandal«. ‘ ''rijskl ?obrim tednom le po-GrtCo tbukclonar v Torre del deei^ prl Neaplju ustavil dva hiata 'vti ' njuna potna lista bila Povsem v redu. Na- meravala sta s svojimi spremljevalci odpotovati v ZDA. kjer bi ju ameriška zakonca brez otrok »vzela za svoja«. Tri dni zatem pa je na letališču Ciampin0 pri Rimu prišlo do bolj šalostnega primera. 8-letna deklica Giuseppi-na Gentile je bruhnila v jok in dve »danii spremljevalki« ter neki gospod, ki je bil pri tem soudeležen, so zaman deklico tolažili, da bo v Ameriki pri »novih starših« lepo živela in da se ji bo dobro godilo, bolje kot pri njeni mami v Neaplju. Deklica ni hotela o tem slišati in je le mater klicala. Spremljevalci otroka v svojih načrtih niso uspeli, pač pa so jo strpali v avtomobil in odpeljali v Rim. Zadeva deklice Giuseppine Gentile je zel0 žalostna. Njena mati je slabo plačana na-meičenka v Neaplju. Nekdo in je premotil, da je svojo Hčerko prepustila novim a-doptivnim staršem v ZDA. Ni sicer ugotovljeno, če je za to dobila kako materialno odškodnino govori se pa, da je »a hčer dobila 100.000 lir. Vendar ni važno, ali je to vsoto dobila ali ne, bolj važno je dejstvo, da je na odtujitev o-troka pristala, pa čeprav ne z lahkim srcem. Ob tem dogodku pa je prišlo na dan še marsikaj. Italijanski tisk je poročal, da se 1» iz Italije na tak način izselilo v ZDA okoli tisoč italijanskih otrok iz raznih sirotišnic ali od siromašnih staršev. Temu škandalu so nadeli ime »trgovina z rožnatim blagem« in če ta nečedna dejavnost po kakovosti ni enaka »trgovini z belim blagom«, prav gotovo ni daleč od nje. Ogorčenje, ki se je ob zadnjih dveh primerih vzbudilo, je seglo celo v rimski senat, kjer »o o zadevi razpravljali. O tem je moral spregovoriti sam podtajnik za zunanje zadeve De Martino, ki je skušal vso zadevo ublažiti. De Martino je v svojem zagovoru rekel, da je odpošiljanje italijanskih otrok ameriškim zakonskim parom brez otrok »zakonsko urejeno«. Neki a-meriški zakon iz leta 1957 namreč dopušča, da ameriška zakonca, ki sta prekoračila 50. leto starosti, smeta vzeti za svojega tujega otroka siromašnih staršev, seveda pod pogojem, da otrokovi starši na to pristanejo. De Martino je torej zagovarjal početje v I.ali-ji z ameriškim zakonom. Pri tem pa ni upošteval, da obstaja italijanski zakon od 8. maja 1927, ki je bil leta 1929 ir. 1942 izpopolnjen in ki sirotišnicam ali kakršnimkoli podobnim ustanovam prepovedu-ja izročati otroke ki so v njihovi oskrbi, drugim ljudem, k- te otroke hočejo posinoviti. In glej, vprav v zadnjih dneh so iz sirotišnice v Arezzu spravili na tak način v ZDA tri gojence. Uradni in poluradni krogi menijo, da je direktor sirotišnice v Arezzu glede tega pravno v redu. Vse drugače pa velja za odvetnika Giambalda, ki je urejal pravno plat odpošiljanja italijanskih otrok v ZDA in pravno plat posinovljanja italijanskih otrok od strani ameriških državljanov. In vprav odvetnik Giambaldo je urejal »zadevo« treh sirot iz sirotišnice v A-rezzu. Iz izjav De Martina se je zvedelo, da je bila Rdečemu križu in ameriški cerkveni organizaciji N.C.W.C. (National Catholic Welfare Conference) poverjena naloga, da smejo i-talijanske otroke odvažati a-meriškim nerodnim staršem Po mnenju De Martina sta ti dve ustanovi to delo opravljali v redu. Ne bi pa mogel isto trditi za odvetnika Giambalda. De Martino je dobesedno izjavil: »Opozorilo se je, naj bi odvetniku Giambaldu ne zaupali, kajti preiskovalni uradi so prišli do prepričanja, da posinovljanja, ki jih je vršila njegova ustanova, niso bila brez končnega namena — zaslužka. O tem so bile obveščene vse osrednje italijanske ustanove in tudi naš diplomatski predstavnik v ZDA « Nadaljnja raziskovanja so pokazala, da se s tem žalostnim poslom ukvarjajo v Italiji ljudje iz papeške ustanove POA in to predvsem msgr. Baldelli, ki je že znan zaradi škandala z ameriško moko. V Ameriki pa deluje na tem področju duhovnik Andreu Landi. V to je baje vmešan celo sam demokristjanski poslanec Ermino Pennacchini. De Martino in še marsikdo drug zatrjujejo, da je vse to «v okviru legalnosti«. Mi mu bomo tudi verjeli, toda če je res, da so spravili čez ocean tisoč italijanskih otrok, je to zares škandalozna ugotovitev. Zdi se, da je zadeva prišla na dan zaradi neutolažljivega joka deklice Giuseppine Gentile, toda kdo ve koliko italijanskih otrok je opravilo pot iz Italije v ZDA v solzah, pa čeprav so jih iz siromaštva vodili v lagodnejše in bogatejše življenje. ske dežele za cenen denar nič manj kot en milijon lepo očiščenih in okusno ter higienično vpakiranih piščancev. Rekel bi kdo, to pač ni pič posebnega, takšnih farm je na svetu veliko, posebno na za-padu. Res je, toda gre za to, ali takšne farme gradimo zaradi konjunkture na tržišču in bogatih dobičkov ali jih gradimo zato, da bo sleherni delovni človek lahko na cenejši način prišel do boljših jedi. Gre pa še za nekaj drugega. Nuditi tvsemu narodli to, česar si nekoč ni mogel tako pogosto privoščiti, zgolj ob tradicionalni naturalni proizvodnji, ki je značilna prav za področje zaostalega kmetijstva, prav gotovo ne bi bilo mogoče. Razen tega je naturalna proizvodnja sila neekonomična, zato draga in pogosto dokaj nedostopna. Edini izhod je pač v tem, da namesto razdrobljene naturalne proizvodnje razvijemo močno blagovno proizvodnjo, kar je danes pravzaprav glavna praksa socialistične preobrazbe kmetijstva v Jugoslaviji. Organizacija velikih proizvodnih enot, pa najsi so to kooperacije, velika socialistična posestva ali kmetijsko-industrijske enote, je pnav gotovo najboljša pot k povečanju in pocenitvi proizvodnje in proizvodov. Ena takšnih enot je torej tudi omenjena perutninarska farma, ki bo v bodoče nenehno zalagala tržišče s svežimi, očiščenimi piščanci-pohanci. Gre dejansko za moderno farmo, ki pa je po zunanjem videzu vse prej podobna industriji, saj zunaj nje tako rekoč ni nekih večjih travnatih površin, kakršne bi si sicer nekdo predstavljal za vzrejo malih piščančkov. Vse, kar se dogaja, se dogaja znotraj zelo velikih objektov in to tako rekoč po tekočem traku. V okviru te fartne dbstaja poseben objekt — valilnica, v katerem hkrati lahko vale 70 do 72 tispč piščancev. Zvaljeni piščanci preidejo takoj v dve vzrejališči, ki sta razdeljeni na skupno 12 oddelkov. Tu se piščanci hranijo skoro docela mehanizirano. Poleg avtomatičnih napajalnikov jih neprestano privablja mehaniziran krmilni trak z izdatno tečno hrano, kateri so skupno z močnimi krmili dodani tudi vsi potrebni vitamini, beljakovine in druge potrebne substance. Poleg vzrejaliSč Je dograjena tudi moderna perutninarska klavnica, kjer bodo že avgusta meseca začeli z redno pripravo piščancev za trg. Sleherni očiščeni piščanec, lepo in okusno vdet v prozorno poli-Vinilho vrečico, bo vložen v predhladilno napravo, od koder jih bodo na debelo s posebnimi avtomobilskimi hladilnicami odvažali na trge mestnih in industrijskih centrov ter do raznih restavracij in hotelov v mestnih in leto-viščarskih predelih. Čeprpv je farma še v gradnji, so s poskusno proizvodnjo začeli že marca. Za sedaj pi-ščance-pohance pošiljajo na tržišče še žive, avgusta, ko bo končana montaža moderne o-preme v klavnici, pa bodo začeli že z razpošiljanjem očišče- nih piščancev. 2e v letošnjem letu nameravajo dati na trg okrog 400 tisoč piščancev-po-hancev, naslednjega leta pa bo omenjena farma delala že s polno zmogljivostjo in tako bo nudila delovnim ljudem nič manj kot milijon piščancev. Zanimivo je, da cena teh piščancev močno konkurira cenam vsakovrstnega mesa, zato je povpraševanje po njih izredno veliko. Morda tu ne gre tertiko za sladokusce, kolikor za visoko zdravstveno kulturo ljudi, ki si z boljšo hrano žele izboljšati svoje zdravje in si privoščijo nekaj več tega, do česar dolgo niso mogli v meri, kot bi bili želeli. MILOŠ MACAROL Moskovski filmski festival Organizacijskemu odboru moskovskega filmskega festivala, ki bo od 3. do 17. avgusta, se je doslej prijavilo že 41 držav. Tri države, med katerimi so tudi ZDA, pa bodo sodelovale izven konkurence. Svečana otvoritev bo v športnem dvorcu v Lužnikah, ki more sprejeti 18.000 gledalcev. V primeru slabega vremena pa bo svečana otvoritev na Leninovem stadionu. Filme bodo prikazovali v kremeljskem gledališču. Sovjetski minister za kulturo Mihajlov je v zvezi š festivalom rekel, da je SZ z organiziranjem svojega festivala želela razširiti stike na filmskem področju. Organizacijski odbor moskovskega festivala pričakuje, da bo Moskva v avgustu postala središče filnisuega sveta. Tu se bodo namreč znašli mnopi filmski, režiserji in i-grulci 2 Vzhoda in Zahoda. Sovjetska zveza bo na festivalu pokazala film »Usoda človeka», ki ga je režiral Bondar-ČUk. Kot vemo, so ta film vrteli že v Cannesu, vendar izven koukurtiice. Tudi 'Jugoslavija se bo udeležila moskovskega festivala. Prikazati bodo svoj film »Skozi vejevje 11 .................... pavanje čez 2 do 3 tedne ptv novimo in rastline po potr» bi še razredčimo. Le redka repa ‘20 do 60 cm narazen) postane debe'a. Če slabo požene (uspeva), ji pomagamo s solitrom (okrog 15 kg na 1000 kv. metrov). K strniščnim posevkom spada tudi pitnik (zelena turščica). Zanj preorjemo strnišče do 15 cm globoko. Pri nas ga sejemo poprek (na široko), a je veliko boljša setev v vrste po 30 do 45 cm narazen. Ponekod, kjer ga znajo ceniti kat odlično krmo in ga silirajo (skisajo), ga sejejo v vrata od 30 do 60 cm narazen, da ga lahko okopljejo z oko-palnikom. Kosijo ga, ko ja zrnje mlečno. Pridelek » lenja doseže do 300 q. « Našemu toplemu podnebju odgovarja na lahki zemlji (mokrih leg ne trpi) rdeča detelja, ki je posebno dobrodošla spomladi. Njivo obdelamo kakor za ajdo. V suhem vremenu je treba valjati, branati, ako seme ne vzkali. Ko seme vznikne, branajmo z mrežno brano. Na lahtd zemlji jo spomladi, ko se osuši, valjamo, če je slaba, jo pognojimo s solitrom. Kosimo jo preden se popolnoma razcvete, sicer ni dobra za zeleno krmo. Dobra je osušena, a še boljša okisana. O mešanicah pa le nac slednje: V Sloveniji sejejo rdečo deteljo in ajdo ali rdečo deteljo in strniščno turščico, v primorskih krajih pa rdečo deteljo in čin-kvantin. Rdeča detelja o-stane če® zimo na njivi, o-stalo pa spravimo že jeseni. Naj še dodamo, da so se poljedelci, ki so lani upoštevali nasvet o gnojenju strniščnim posevkom, lahko prepričali o učinku umetnih gnojil in bodo tudi letos e-nako postopali. Onim pa, ki o tem še vedno dvomijo, svetujemo zelo cenen poizkus: Pognojijo naj le nekaj sto kv. metrov dotične strniščne površine. HOROSKOP ZA DANES-- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dober dan za nova poznanstva. Vendar ne silite z novimi znanci predaleč. Večer dokaj miren. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce boste k delu pritegnili dobre sodelavce, boste mogli zvečer reči, da je bil dan ploden. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V finančnih zadevah večje novosti, ne vedno pozitivne. Veliko bolj gotovo zadoščenje pa bo v družinskem krogu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Obljubljajo vam napredovanje in pomoč. Držite se raje starega preizkušenega reka, da je bolje počakati. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne kažite slabe volje tistim, ki se za to ne zmenijo. Svoje težave potožite le svojcem. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte spraviti v red svoje poslovne zadeve in opazili boste, da ste marsikaj zamudili ali spregledali. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zelo ploden dan za ti^ govce, ne tako za nameščence. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Lahko prevzamete odgovornejše delo. le da se bo treba nekoliko več pomujati STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dober navdih, ki bo utrl pot k uspešnejšim podvigom. Več zaupanja v najblli-jo osebo, ki vas ima rada, čeprav tega ne pokaže. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Vaše želje se bodo u-resničile, vse bo šlo kot ste pričakovali, le zahtevni no smete biti preveč. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Z vplivnimi osebami bost# prišli v stik. Ne zamudit# priložnosti t» poznanstva izkoristiti. RIBI (od 20. 2. do 20. J.) Največ z*doščenja boste imeli doma, zato ne hlastajte po I novih družbah in znanstvih. — Meniš, da sva vzela vse...? — Kar še nisi vzel ti, sem vzela jaz.„ Gor Iško-beneški dnevnik 'O Delovanje ustanove ECA v juniju 7,3 milijona lir so izdali za potrebe občinskih revežev V javnem prenočišču 872, v hiralnici pa 2014 nočnin V mesecu juniju je občin- j Demetrio ska podporna ustanova ECA ren št. 7; Mian — Podtu- izplačala za podpore 876 tisoč lir, razdelila je za 87.000 lir živilskih paketov, za hrano je izplačala 1,3 milijona lir_ za hiralnico 839.000 lir. Skupno je občinska ustanova potrošila v prejšnjem mesecu 3,3 milijona lir za prehrano in prenočišče občinskih revežev. Teh sredstev je bilo deležnih skupno 1020 družin z 2 tisoč 550 družinskimi člani. V javnem prenočišču so našteli 872 nočnin, v hiralnici pa 2014. Meščani so darovali za u-stanovo 15.000 lir. V celoti je občinska podporna ustanova potrošila v prejšnjem mesecu 7,3 milijona lir. Program izletov SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo naslednje izlete: Danes in jutri na Škrbino čez Razor planino. Odhod v soboto 18. t. m. ob 13.55 z avtobusom do Tolmina; od tu tri ure hoda do koče na Razor planini, kjer bo prenočišče. V nedeljo 19. odhod do vrha Škrbine, od koder je lep razgled na Bohinjsko jezero; nato povratek v Tolmin in v Most na Soči na postajo. Udeleženci naj se prijavijo v kavarni Bratuš. 1. in 2. avgusta izlet po dolini Kneže na Šiljo. Odhod v soboto ob 14.30 z vlakom iz Nove Gorice do Podmelca, nato peš na Ravne, kjer bo prenočevanje. V nedeljo tura na Šiljo, nato povratek na postajo v Podmelcu. 15. in 16. avgusta dvodnevni družinski izlet na Lokve. Izlet bo združen s pestrim in zabavnim programom. Vožnja za Člane 550, za nečlane 600 lir. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuš do 2. avgusta. Vsak udeleženec mora pri vpisu plačati poleg voznine za avtobus še 500 lir na račun za prenočišče in prehrano na Lokvah. ----K«_— Voz {a je pogazil V čedadski bolnišnici je te dni zaradi hudih ran umrl 39-letni Luigi Guion iz Pod-bonesca. Moža so v ponedeljek pripeljali v bolnišnico s prebito lobanjo. Zdravniki So si takoj pridržali prognozo. Guion se je v ponedeljek vračal s polja z vozom sena, ko se je konj splašil zaradi nekega avtomobila. Mož, ki je sedel na vozu, je ob nepričakovanem sunku padel z njega, potem pa so ga pregazila še kolesa. Trgovine, ki bodo popoldne zaprte Zveza trgovcev goriške po-pokrajine sporoča, da bodo trgovine, ki jih spodaj navajamo, julija in avgusta vsako popoldne, razen sobot in dne-vov pred prazniki, zaprte. Alberto Bastiani — Ulica D’Annunzio 4. Giusto Boschin — Raštel 41; Bruna Boscarol por. Fabris — Korzo Italija 26; Cirillo Budihna — Ul. Ve-niero 6; Oreste Celso — Ul. Mame-li št. 6; Stefano Cigoj — Raštel 21; Piero Godina — Ul. Cappuc-cini 2; ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV organizira 19. in 20. julija Tradicionalni ob Doberdobskem Začetek ob 17. uri. Nastopijo v novi postavi in z novim programom Xl’ 2 X J X » 1 1 2 X I 1 2 1 1 1 C. Can. Jonica-Elah Pegli 2 x Napoli-Mameli Genova 1 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO g Tiska Tiskarski zavod ZTT • KINOPROSEK-KONTOVEl — predvaja danes 18. t. 18 ob 20. url barvni LU* film: Igrajo: ELSA MARTI' NELLI in ANTONIO CIFARIELLO mmm ob rs*1 Kine /ta predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri in 20.30 uri na prostem barvni Cinematografiche Univei film: «Krvava oporoka Igrajo: JOCK MAHONEY, K IM HUNTER, TIM HO KOPERMIKUS: KOPER 14% tttAtdb&tH VI. ,In povedal nam je naslednje; Lani sem bil mesec dni v Portorožu Nič ne re-čim. V glavnem sem bil z*lo zadovoljen. Kraj lep, kepel prijetna, cene zmerne, le nekatere postranske ueluge nekoliko predrage. Portorož leži ob prekrasnem zalivu. Nasproti je obala Savudrijskega polotoka. Za malenkostno ceno smo se lahko dnevno prepeljali čez zaliv na ta polotok. Divna vožnja; na drugi strani imenitna kopel, kristalno čista voda, naravnost bajna prilika *a podvodnega ribiča. Cele popoldneve smo tam preživljali, kakor da bi bili nekje na Tihem oceanu. Pravi pravcati paradiž, vam rečem. Toda sonce in kopel povzročata žejo. Tu se začenja jugoslovanska šla-m as tika; Daleč, daleč na- okoli sam kamen, sam pusti Kras. Približno kilometer daleč je bil neki kamnolom in nekaj hiš. šli smo tja. Delavci imajo tam svojo menzo. Prosili smo upravitelja, naj nam proda nekoliko vina. Ne sme! Je samo za člane. Pa naj si on kot član kupi pol litra in ga nam proda, čeprav za dvojno ceno. Ne sme. Ni dovoljeno! — Vražja disciplina! Tedaj sem si mislil: Da je kaka taka lepa prilika tam nekje pri Neaplju. Koliko čolnov za prevoz bi mrgolelo po vodi! Koliko stojnic, barak in šotorov bi se tu gnetlo, koliko kričanja bi bilo in ponujanja raznih limonad, tamarin-dov, vermutov, slaščic ter pistačev! Da, Jugoslovani se morajo še marsikaj naučiti! — Tudi za izlete slabo skrbijo. Edino izleti v Po- stojnsko jamo so prilično organizirani. Jaz imam na srečo svoj avto in delam edinstvena odkritja. Predvsem so tu razne primitivne vaške gostilne, kjer dobiš bogovsko vino (gottli-chen Wein). Na kanalu Leme je ponižno neznatno gostišče, kjer ti postrežejo s svežimi ostrigami, kolikor jih želiš, in po zapeljivo nizki ceni. Nad črnim kalom je razvalina starega gradu s prekrasnim razgledom. Nihče je ne pozna. Le slučajno sem jo našel. Lep je izlet na Socerb. še bolj na Slavnik. Tinjan me je mikal kot hribolazca, toda z avtom ne prideš gor Moral sem iti peš. O kaki omembe vredni postrežbi ni nikjer sledu. In vendar so to čudovito lepe točke. Da vidite vas Kubed. Kakšno divje romantično gnezdo je to. Takih zanimivih krajev je drugod še mnogo, a nikjer najmanjšega znamenja o tem, da bi se trudili privabiti turiste. Povsod sicer odlično vino, ker ga vrli domačini sami spoštujejo in radi pijejo. Drugega pa nič! In stranišča . Bolje je, da o tem ne govorimo. — Da, pustimo kritike! Raje kaj pohvalimo — je dejal profesor. — Jaz, na primer, sem zelo zadovoljen s postrežbo. Osebje je še precej izvežbano, pošteno in polno dobre volje. — Res je. To človeka veseli in je velika garancija za jugoslovanski turizem. Ko vidiš dobro voljo, rad marsikaj odpustiš. Nikoli ne bom pozabil sobarice Marije iz Hotela Central v Portorožu. Bil sem lani tam z malim vnukom, ki mi je povzročal same zadrege. Marija je skrbela zanj kakor rodna mati in ob koncu sem ji moral naravnost vsiliti napitnino. Sprejela jo je šele, ko jo je vnuček objel, poljubil in prosil za to.. — Pa še to: Kakšni poligloti so ti Jugoslovani. Skoraj z vsakim se lahko pomeniš v kateremkoli jeziku. In študentje tolmači so prav imenitna iznajdba... VII. Po Bismarckovem receptu bi bilo prav, da tudi čujemo, kaj domačini go-vorč. Priznati jim je treba, da se zelo zanimajo za turizem in mnogo govorijo o njem. Toda pri njih moramo biti previdni. Kajti sko- raj v črno je zadel tisti neznanec, ki je podal naslednjo definicijo: »Današnji povprečni Jugoslovan je dobro rejen in •jolidno oblečen človek, ki nepretrgoma kadi, kritizira in nerga.« priključena, se s svojimi brhkimi in simpatičnimi nameščenkami razvija v prijetno kavarno. Le pred l stimi okroglimi stolčki svarim obiskovalca; če m dober telovadec in ekvili-‘brist, naj se jih raje izogi- OD JUTRI ____________________ nov napet EDGAR WALLACE roman ZAGONETNA ZAPONKA Povedal bom torej raje to, kar sam vidim. Seveda: ker štejem tudi jaz med Jugoslovane in ker sem zadovoljivo rejen ter rad kadim, bom moral tudi jaz nekoliko pokritizirati. Stoodstotne opravlja svojo nalogo v službi turizma Hotel Triglav Prikupno in čedno opremljen, lepa, senčnata terasa, dobra in hitra postrežba, odlična suhinja in — dobro vino. To poslednje je treba, gle de na nekdanja neprijetna izkustva, posebej poudariti. Slaščičarna, ki je Triglavu ba. Triglav je svetla točka med koprskimi turističnimi napravami in nudi potujočemu turistu zelo prijazno postojanko. O Galebu bomo govorili, ko bodo obnovitvena dela dokončana. Toda, ker brez kritike ne gre, moram pritrditi tistim, ki pravijo, da bi se moralo to obnovitveno delo začeti prej. Sploh zahteva «ljudski glas«, da bi se morali na Koprskem »odločilni faktorji« spomniti na poletje že na Silvestrovo, ne pa šele v maju , ali celo v juniju. Kavarna Loggia ni prvovrstna, ampak gre za silo. Navsezadnje Koper ni Mon-te Carlo. Nujno potrebno pa je, da sc kaj ukrene glede «Stare kavarne« pod obokom nekdanjega skladišča za sol ob luki. Ta kavarnica je rojena Pepelka. Toda ogromen promet, ki je tam zaradi bližine avtobusne postaje in zaradi luke, in pa dejstvo, da je pod omenjenim obokom najprijetnejši hlad, ki ga sploh Koper more nuditi, vse to zahteva takojšnje nujne ukrepe. Ne bom se spuščal v podrobnosti in varčeval bom s trdimi besedami. Ta mala kavarnica s prometom velike kavarne je sicer res v prvem redu zatočišče domačinov in podeželjanov. Toda tudi domačin in po-deželjan je človek in poleg raznih drugih človeških pravic mu ie treba tudi priznati pravico, da se mu včasih mudi. če že prevladuje nazi-ranje, da tisti staroverski magacin tam ob luki ni še roden za porušitev, naj se vsaj preuredi prijetni prostor s kavarnico pod omenjenim obokom! Edino, kar se je nekoč storilo, sta dve lepi, karakteristični lanterni na visokem stropu. Od tega pa ima ljudstvo presneto malo zadoščenja, posebno podnevi. O avtobusni postaji, o njenih vrlinah, ki jih je še precej, in o ihjenih hibah, ki jih je še več, rte bom govoril. Zaradi mene naj vleče naprej, kakršna je. Saj nekoliko zmešnjave in jeze ne škodi ne tujcu ne domačinu; nasprotno: pospešuje jima apetit, kar je za zdravje zelo važno. Le svojo obljubo moram izpolniti, da namreč povem, kako sem prišel v Valdoltro v konvent: Rekli so mi, da pelje tja motorna barka. Res se je tam ob pomolu gugala na božajočih valovih sinje A-drije, toda ko sem vprašal, kdaj odpluje, sem dobil odgovor, da za tisti dan ne bo nič, ker z motorjem oziroma instalacijo nekaj ni v redu. Obenem sem dobil poduk, da se lahko peljem z avtobusom. ■ Odhitel sem v vežo postaje, kjer je velika tabla z voznimi redi prog. Tudi Valdoltra je tu; bolj na dnu, kar je popolnoma pravilno glede na abecedni red. Toda joj! Pri imenu »Valdoltra« je vse prazno, tfsJ niti ene številke ni. ' .j, sedaj? Ali vozijo avtobv ali ne vozijo? pj Zmedeno sem se <>zrl ^ prerivajoči se množici ugledal nekako uradno . po. Na moje zaskrblJ vprašanje sem dobil P .ji dilen odgovor, da avto® vozijo in ce** še kar v gostoma. .h? - Kdaj? ČK ***ci - Tj ja! To > P* V jf reč. Tukaj čakajt*, prišel. jUir Na srečo ima moja ka sorodnica ziv dar .j^ morja in mi je razpin ^ jezo z opazko, da počitnicah in da na P ^ nicah čas ne šteje, te:m j, samo dobro volja in pak! — denar. ^r Napoved mojega ‘Jsjj#. matorja se je uresni^jti Pričakala sva avtobus, eno uro ni trajalo! ffl! Dovolj bo. Proč .V Grem! Pol ure udobP| KO? sprehoda ob obali ih cal bom v prijazni zu ni, ki ima vsaj eno yi' cenljivo lastnost: Dobr no no. Tam bom dvigni* ^ in napil koprskemu nzmu: .^1 Naj se krepi in raz** ^ Kajti mnogo nalog i* čaka... KONEC.