/ PRIMORSKI DNEVNIK I^OSt! JAbb. 'oštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 50 lir Leto XX. St. 183 (5866) TRST, sobota 15. avgusta 1961 ( Predvčerajšnjim nenadoma v Arteku na Krimu, kamor je odšel na oddih \ Togliatti zbolel za možgansko krvavitvijo Segnijevo zdravstveno stanje tudi včeraj zadovoljivo j Togliattija je pregledalo šest sovjetskih zdravnikov, včeraj pa sta prispela na Krim z j italijanskim vojaškim letalom še njegov osebni zdravnik prof. Spallone in Luigi Longo, namestnik gen. tajnika KPI- Brzojavke sen. Merzagore, Bucciarelli-Duccija in Mora Sporočilo tajništva KPI PALMIRO TOGLIATTI RIM, 14. — Že včeraj se je zvedelo, da je generalni tajnik KPI Palmiro Togliatti na Krimu nenadoma zbolel. Danes pa je prišlo iz Moskve obvestilo sovjetske tiskovne agencije «Tass», da je Togliatti med obiskom pionirskega naselja v Arteku na Krimu 13. t. m. nenadoma zbolel za ((možgansko krvavitvijo, ki je posledica splošne arterio- skleroze«. Togliattija so pregledali in ga zdravijo: akademik Vasilenko in .profesorji: Kačev, Gorbaševa ter Tatevozov, pomožna profesorja Glaurov in Pe-tronin, ki je načelnik zdravstvene službe v Jalti. S Togliattijem je na Krimu tudi njegova soproga Leonilde Iotti in pohčer-jonka Marisa. «Tass» poroča tudi, da je bil poklican iz Italije prof. Mario Spallone, Togliattijev o-sebni zdravnik ter da sta skupaj s njim odpotovala na Krim tudi namestnik generalnega tajnika j KPI Luigi Longo in član vodstva KPI Arturo Colombi. Togliatti je prispel v Moskvo 9. t. m. ter odpotoval v torek na Krim. V Moskvi se je sestal s tajnikoma CK KP SZ Leonidom Brežnjevom in Borisom Ponomarevom. Že tedaj je izjavil, da je truden ter da potrebuje počitka. Večkrat je vpra. Sal za zdravje obolelega predsednika republike Segnija. Nekateri zahodni dopisniki pa so iz Moskve sporočili, da je Togiatti baje v- nezavesti ter da se pričakuje objava zdravniškega biltena, ki pa bo sestavljen šele po prihodu prof. Spal-ioneja iz Italije. Prof. Spallone in njegov brat Giulio ter Luigi Longo in Colom-bo so odpotovali z letališča Rimini - Miramare danes ob 7. uri zju-traJ z vojaškim letalom «DC - 6 - P« v Varšavo. Letalo je prispelo iz Rima ob 5. uri, da bi se vanj vkr-cal prof. Spallone, ki je preživljal Poletne počitnice v Riminiju. Iz Varšave so nato okrog poldne sporočili, da je letalo prispelo na varšavsko letališče, kjer so se vkrcali sovjetski piloti zaradi navigacije in radiofonske zveze med poletom naravnost iz Varšave na Krim, kjer j™ Pristalo v Simferopolu, okrog 80 km od Jalte, kamor bodo poteki nadaljevali potovanje s helikopterjem. Zvedelo se je, da je vojaško letalo zahteval prof. Spallone zaradi skrajno hudega zdravstvenega stanja Togliattija. Baje je Posredoval tudi odpravnik poslov na sovjetski ambasadi v Rimu. Prvo sporočilo je po telefonu poslala Nilde Jotti na tajništvo KPI Amendoll in Ingraou, ki sta se nato sestala z ostalimi člani tajništva, ki so bili v Rimu — Macalu-s°m in Alicatom; pričakuje se, da bodo vrnili še ostali člani tajništva — Giancarlo Pajetta, Natta n Berlinguer. Prof. Spallone je zdravil Togliat-J s #-e leta 1948 po atentatu nanj, ; 0(teloval je tudi pri operaciij le-a 1950 po Togliattijevem avlomo-‘Iškem incidentu. Pozneje je bil “gliatti v septembru leta 1962 Precej časa na dolgem pregledu v j miki prof. Spalloneja, v lanskem ccembru pa je bil vnovič podvr-•en lažji operaciji. cn. Merzagora, ki nadomestuje *redsednika republike Segnija, ie °°8‘®1 danes dopoldne vodstvu KPI rzr>javko, v kateri izraža »Toglit-JU’ Vam in italijanskim delavcem •Uboljša voščila, da bi bolnik na-• n ozdravel«. Podobno brzojavko . Pnktkl tajništvu KPI tudi pred-rPoslanske zbornice Buccia-">a Ucc>- Zunanje ministrstvo , ■? t*8*0 italijanskemu velepo- l>8mštvu v Moskvi navodilo, naj i „ To*tliattiju na razpolago za vse ar Potrebuje. Predsednik vlade Aldo Moro pa je poslal Togliattiju v Jalto naslednjo brzojavko: ((Sprejmite iskrena voščila za vašo ozdravitev. — Aldo Moro.vi Tajništvo KPI je v zvezi s To-gliattijevo boleznijo objavilo posebno sporočilo, v katerem je rečeno, da želijo Togliattiju, da bi ozdravel, ne samo komunisti v Italiji, temveč na vsem svetu, kajti Togliatti «ni samo voditelj naše partije, temveč je že štirideset let protagonist zgodovine delavskega gibanja v Italiji in na svetu, voditelj množic našega ljudstva in stična točka za napredne borce vsega sveta; on je že dvajset let neločljivo povezan z demokratičnim življenjem in brez njegovega delovanja bi bila naša država in njena zgodovina temeljito drugačni. Nato poročilo poudarja, «da skrbijo za Togliattija sovjetski tovariši in najboljši zdravniki Sovjetske zvezen. ((Tovariša Longo in Spallone sta že prispela na Jalto, tudi po zaslugi zanimanja vlade in italijanskih oblasti. Togliattijeva trdnost vzbuja upanje, čeprav poročila ne skrivajo resnosti bolezni.« Končno se tajništvo KPI v svojem sporočilu zahvaljuje vsem, «od navadnih delavcev do visokih državnih oblast, ki so v teh urah izrazili voščila za Togliattijevo zdravje«, posebna zahvala pa gre ((predsedniku senata, ki nadomestuje o-bolelega predsednika Segnija pri opravljanju funkcij državnega poglavarja«. Medtem pa se zdravje obolelega predsednika republike Segnija še nadalje boljša. V zdravniškem biltenu, ki ga je predstavnik tiskovnega urada predsedstva republike Ettore Brusco prebral ob 10.15 časnikarjem, je rečeno: ((Pogoji predsednika republike so še nadalje zadovoljivi; temperatura 37,2; puls ritmičen; dihanje normalno; krvni pritisk med 180 in 140. Nadaljuje se dajanje hrane skozi usta in bolnik uživa dovolj tekočine in kalorij«. Sen. Merzagora je tudi danes o-biskal Kvirinal, kjer se je pogovarjal s Segnijevo soprogo Lauro in predsednikovim sinom dr. Celestinom Segnijem. Dopoldne je bil na Kvirinalu tudi zunanji minister Saragat, ki sta ga sprejela generalni tajnik predsedstva Strano in diplomatski svetovalec minister Sensi. Minister Colombo pa se ja na Kvirinalu pogovarjal z zdravniki. denar, živež, obleko ali druga darila. Prosvetni minister pa je razpisal natečaj za 1.374 novih stolic v srednjih šolah, kar pomeni, da bo prav toliko profesorjev letos lahko dobilo stalež. iiuiiimiimiiiifiiitimiimmiiiiiiiiimitiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii Dean Bušk o odnosih s kitajsko vlado «ZDA nenehno iščejo sporazume s komunisti, kjer se lahko pokažejo skupni interesi* VVASHINGTON, 14. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci pred skupino študentov izjavil, da »ZDA nenehno iščejo sporazume s komunisti povsod, kjer se lahko pokažejo skupni interesi.« «Poleg tega so perspektive za rešitev problemov med državami NATO in državami varšavskega pakta ugodne. Vendar bo naš glavni problem, najti sredstvo, da se prepričata Peking in Hanoj, da pustita pri niiru svoje sosede.« Dean Rusk je govoril o števil- je, Washington to dela, s tem H aktualnih unra«nr>iih niturl« fi„„ mn n, n nm,u,m,m,, „„ n, tiKMi, „„„ Ameriška letala za Čombeja so prispela v Leopoldville LEOPOLDVILLE, 14. — Danes so uradno javili ,da so čete kon-goške vojske obkolile Stanleyvil-le. Ameriški državni podtajnik Mennen Williams je prispel davi z letalom v Leopoldville, včeraj pa so prispela štiri prevozna letala z 42 padalci, druga tri pa so prispela danes. Padalci so v popol- | ma Nemčijama, prav tako se je ni bojni opremi. Zatrjujejo, da povečalo število zahodnih Nem-jih bodo uporabljali samo za cev, ki potujejo v Vzhodno Nem-zaščito ameriških letal in ostale čijo; trudijo se, da se poveča kul-ameriške posadke na letališču v turna izmenjava; prišlo je do Leopoldvillu. Štiri letala, ki go prispela včeraj, bodo uporabljali za prevažanje vladnih čet na področja, kjer se vodijo akcije proti četam osvobodilnega gibanja Letala bodo imela značke ameriškega letalstva in bodo pod neposrednim ameriškim nadzorstvom. Mennen Williams je ob prihodu v Leopoldville izjavil, da se bo razgovarjal s Combejem o ameriškem programu za vojaško pomoč Kongu. Dodal je, da njegov obisk v Leopoldvillu «ne pomeni nove smeri ameriške politike v Kongu«. Combe ob prihodu v pokrajino Kivu kmalu potem, ko je bil Imenovan za predsednika vlade Mend« za konferenco štirih velesil BiONN, 14. — Zvedelo se je, da bo zahodnonemški podkancler Mende, ki bo govoril jutri po ber finskem radiu, poudaril potrebo celotne ureditve nemškega vprašanja s sklicanjem konference štirih velesil, ki so še vedno odgovorne za to ureditev. Po mn! nju liberalnega voditelja bi morala konferenca biti prihodnje leto, in sicer takoj po ameriških predsedniških volitvah in po volitvah v Veliki Britaniji. Mende bo v svojem govoru poudaril, da je zahodnonemška vlada postala v zadnjem času aktivnejša, kar se tiče nemškega vprašanja in da je dala številne delne pobude za iskanje »modusa viven-di». Dalje bo dejal, da so tudi v Bonnu »na razne načine pokazali dobro voljo*. Obnovila so se pogajanja o berlinskih propustnicah; povečala se je trgovina med obe- skupnih športnih manifestacij in kaže se pripravljenost izmenjave časopisov in drugih publikacij. Uradni predstavnik bonske vlade pa je na tiskovni konferenci izjavil med drugim: »Zvezna vlada ne razpolaga z nobenim konkretnim elementom glede sklicanja konference štirih o Nemčiji, ki naj bi bila prihodnje leto.* Francija in Vzhod PARIZ, 14. — Golistični časopis «Paris Jour« piše da bodo prihodnje leto storili odločilne korake v okviru nove francoske politike za zbližanje z vzhodnimi državami. List ugotavlja, da po nedavnih francosko-romunskih sporazumih se bodo oktobra začela pogajanja za obnovitev in razširitev gospodarskega sporazuma med Francijo in Sovjetsko zvezo. Dalje pravi list, da so se baje začeli stiki v Varšavi, da se pripravi obisk poljske visoke osebnosti v Franciji. V Pragi so imenovali novega francoskega poslanika, ki je dobil nalogo pripraviti s CSSR pogodbo o kulturni in znanstveni izmenjavi. Nova ustava v Keniji NAIROBI, 14. — Predsednik kenijske vlade Jomo Kenjata je sporočil danes v parlamentu, da bo vlada 12. decembra, na prvo obletnico neodvisnosti, razglasila republikansko ustavo. Dodal je, da bo republika še dalje članica britanskega Commonwealtha. Ce bo potrebno, bo vlada organizirala novembra referendum, katerega se bodo udeležili vsi registrirani volivci v Keniji. dih časih porodil skupen velik napor za mir in blaginjo. Naši dve državi imata bogato in različno zgodovino. Toda v kritičnih trenutkih sta bili večino tesno povezani. V razdobjih največje stiske je ena prišla na pomoč drugi in že dve stoletji so bili naši največji uspehi doseženi skupno. Danes praznujemo enega teh dogodkov spominjajoč se temnih dni vojne in stremeč po trajnem miru. Pridružujem se počastitvi spomina tega duha enotnosti, ki je omogočil zmago ln nam še vedno omogoča, da z zaupanjem gledamo v prihodnost in na njene obete miru in svobode za vse.« Sovjetski tovornjaki za Kubo HAVANA, 14. — Kubanska vlada je sporočila, da je sklenila sporazum s Sovjetsko zvezo za dobavo dva tisoč sovjetskih tovornjakov za prevažanje sladkornega trsta iz plantaž v rafinerije. Sovjetska vlada bo dobavila vse vozila še jeseni, tako da jih bodo lahko uporabili pri pobiranju sladkornega trsta prihodnje leto. Sporočilo dodaja, da bodo tovornjaki izpolnili «enega najvažnejših problemov v zvezi z našimi pridelki, t. j. prevažanje trsta«. Poleg tega bodo pri prihodnjem pobiranju sladkornega trsta prvikrat uporabili petsto strojev za rezanje trsta. Ce se bo izkazala njih koristnost, se bo število povečalo. Včeraj sta najprej agencija Tass, nato pa še poročilo tajništva KPI potrdila novico, da j« med svojim oddihom na Jalti Togliatti resno zbolel za možgansko krvavitvijo. Njegov namestnik Longo in njegov osebni zdravnik Spallone sta z italijanskim vojaškim letalom takoj odpotovala na Krim, kjer se je slednji pridružil najboljšim sovjetskim zdravnikom, ki so pregledali in zdravijo voditelja KPI. Predsednika obeh zbornic parlamenta in predsednik vlade pa so brzojavno izrazili voščila za Togliattijevo o-krevanie. Zdravje predsednik republike Segnija se je včeraj nadalje zboljšalo in pričakuje se, da bodo zdravniki v kratkem objavili ugotovitev, da je izven nevarnosti. Zaradi praznikov so odpotovali poleg parlamentarcev iz Rima skoraj vsi ministri in le Segnijev namestnik Merzagora bo ostal na svojem delovnem mestu. Tudi včeraj je bilo na vsem Cipru mirno in na obeh straneh se spoštuje premirje. Hkrati se nadaljujejo napori, da se ciprsko vprašanje reši na miroljuben način. Po eni strani si prizadeva v tem pogledu posebni U Tantov predstavnik Galo Plaza, ki je izjavil, da ima »jasna navodila in širšo svobodo odločanja*, po drugi strani pa je prinesel v Ženevo grške predloge načelnik kabineta predsednika Papandreuja. Iz Konga, kjer je drugo nevarno žarišče vojne nevarnosti, so vladne čete obkolile Stanleyville ki je v rokah vojakov narodnoosvobodilnega gibanja. V Leopoldville pa je prišlo 42 ameriških padalcev v popolni bojni opremi, medtem ko ameriška letala prevažajo Combejeve čete na področja bojev s četami osvobodilnega gibanja. Glede vietnamskega nevralgičnega področja se je predvčerajšnjim sestala mednarodna nadzorstvena komisija in razpravljala o ameriških letalskih in pomorskih napadih na Severni VLet-nam. Državni tajnik Rusk je iz-javil, da ne vidi re itve tega vprašanja v okviru OZN, češ da veto v varnostnem svetu onemogoča ustanovitev mednarodne sile, ki bi skrbela za mir in «napravila konec napadov komunistov v južnem Vietnamu.* Glede Kitajske pa je dejal, da so ZDA izmed vseh zahodnih držav imele s ki-tajskimi voditelji najvažnejše in resne razgovore, in sicer po diplomatski poti v Pragi in Varšavi, toda »izključno je, da bi ZDA spremenile svoje stališče, dokler se Peking ne bo odrekel svoji nespravljivi politiki.* Do vseh treh nevarnih žarišč v svetu je povedal de Gauilovo stališče včeraj francoski minister za informacije. 1. Glede Cipra je dejal, da so ameriški sporazumi preživeli in da je potreben neposreden sporazum med Grčijo in Turčijo. — 2. Kongoško vprašanje se lahko reši le tako, da ne pride do tuje intervencije, pač pa je treba Kongu pomagati na gospodarskem in socialnem sektorju. — 3. V Vietnamu priporoča Francija lojalno izvajanje sklepov konference iz leta 1954 in sklicanje nove konference štirinajstih držav. Hkrati pa se ne sme nobena država vmešavati v zadeve drugih držav, kar še posebej velja za jugovzhodno Azijo, in Franclja je zadovoljna, da se je preprečil splošen spopad na tem delu sveta. mm m cim' a naseljeno z Grki Aktualna kriza na Cipru traja »koraj brez prenehanja od decembra lani Zdaj je po hudih spopadih med pripadniki nacionalnih skupnosti, po poskusih Združenih narodov, da bi z mednarodnimi četami na otoku zagotovili notranjo varnost in preprečili kršenje integritete republike in nazadnje po »zgledu«, ki so ga dali Američani z napadom na severnovietnamsko ozemlje, interveniralo turško letalstvo in bombardiralo grško naselje na severnem obalnem območju otoka. Ozemlje neodvisne države je postalo žrtev oborožene agre-•ije. Ciprska republika, rojena po tolikih hudih bojih proti angleškemu kolonializmu, raztrgane z notranjimi nasprotji in spori dveh narodnosti, ki bi prav zdaj morali najti poti zbližanja in sodelovanja, je bila spet za nekaj dni območje vojnega pustošenja in u-ničevanja. Sele po intervenciji — žal precej neodločne in počasne — različnih strani in zlasti s strani Združenih narodov je bil ogenj ustavljen, S kakšnimi posledicami? S kakšnimi možnostmi? Trenutek je preveč resen, da bi morali podrobno raziskovati vse tisto, kar je privedlo do tega, kar se je zgodilo 5. avgusta in naslednje dni, ko so z bombami spremenili v pogorišče cela naselja, kdo je storil več ali manj v ublažitev položaja, ali kdo je, nasprotno, s svojim popuščanjem omogočil, da je prišlo do teh tragičnih dogodkov, med katerimi so bila uničena življenja množice ciprskih ribičev in kmetov. Kaže pa spričo tega tragičnega dogajanja poudariti nekaj vsaj najpomembnejših momentov, ki so značilni za stanje, v katerem je ta mlada država od njene u-stanovitve do zdaj, Ze z okoliščinami svoje ustanovitve — najprej z ziiriškimi sporazumi med vladama Grčije in Turčije ter z londonskimi pogodbami med Grčijo, .Turčijo in Veliko Britanijo, kakor tudi z MStavo, ki se je porodila iz teh pogodb — je zašla mlada ciprska republika v splet mednarodnih interesov tn nasprotij ter (delno kot pos.edica tega) notranjih narodnostnih trenj, ki so — spodbujana in retena od zunaj — že lani privedla do odkritih spopadov in prelivanja krvi. Enake razmere so ne le formalno omejevale njeno suverenost (ohranitev britanskih vojaških oporišč na otoku, pravica podpisnic, da intervenirajo, kadar »ugotove, da so ogroženi interesi, ki jih va-rujejos, in podobno), ampak so jo ovirali tudi v notranjem delovanju, v graditvi državnega mehanizma ter so stalno poživljali notranjo neslogo in razdor. Štiriletna zgodovina te republike vzhodnega Sredozemlja je bila tako zaznamovana s težavami in problemi, ki so se bili nakopičili v preteklosti, okrepili pa V konservativnih razmerah, iz katerih je država nastala. Z druge strani pa je tekel tudi proces iskanja rešitev, poskusov, da bi opravili včasih visoke pregrade in nasprotja med grško in turško narodnostno skupnostjo — prizadevanja, ki bi se lahko uspešno in normalno razvijala samo hkrati s pomirjevanjem in krepitvijo zaupanja, z notranjo varnostjo in nevmešavanjem od zunaj. Dojetje te nujnosti je bilo tudi odločilni činitelj, ki je usmeril ciprsko republiko v izvenblokov-sko politiko in v zavzemanje za aktivno koeksistenco držav in ljudstev. To prizadevanje je tudi vodilo vlado v tem, da je zavračala stalne poskuse, da bi se sile atlantskega pakta namestile na otoku «kot poroštvo notranje varnosti*, s čimer bi postal otok praktično oporišče NATO v vzhodnem Sredozemlju. Ciprska politika je postala s tako politiko, čeprav je še mlad član mednarodne skupnosti in Združenih narodov in kljub temu, da je majhna po ozemlju in številu prebivalstva, pomemben činitelj pomir-jevanja in sporazumevanja v sredozemskem območju. Tem bolj velja obsoditi sedanji turški oboroženi napad, ki se je primeril celo v trenutku, ko so o ciprskem vprašanju razpravljali v varnostnem svetu. Željam in naporom, da bi napravili konec prelivanju krvi, da bi poiskali v ciprski drami prvine razpleta k mirni notranji koeksistenci, ustalitvi in okrepitvi, je bil zadan hud, brezobziren udarec, katerega posledice bo potrebno zdraviti dolgo časa. Bombardiranje in obstreljevanje vasi in civilnega prebivalstva, kršenje ozemeljskih voda in pritisk turških pomorskih enot ob sočasnih grožnjah in brezobzirnih »upravičevanjih« vseh teh nasilnih dejanj - vse to, kar se te dni dogaja okoli Cipra, so znana sredstva, ki »o jih že tolikokrat uporabili v najnovejši zgodovini, na primer tudi nacistično fašistična mornarica med špansko državljansko vojno. To je tudi v tem primeru dejanje agresije, ki tako ostane, četudi ga (po zgledu na poprejšnjo podobno ameriško akcijo v Severnem Vietnamu) lepo- rečno imenujejo »omejen policijski ukrep«. To je agresija tudi zato, ker gre za neizzvano, enostransko in samovoljno uporabo oborožene sile proti neki drugi državi in poskus nasilne vojaške intervencije z namenom vmešavati se v notranje probleme neodvisne države, z namenom izsiljevanja notranjepolitičnih odločitev v interesu in po okusu napadalca. Razvoj dogodkov okrog Cipra lahko spremljamo le z največjo zaskrbljenostjo in obsojanjem. Do turškega napada je prišlo, prav tako kot do dogodkov v Severnem Vietnamu in Kongu, v času, ko so se v razvoju na svetu — po dolgih letih nepretrgane »hladne vojne« — pokazali številni pomembni primeri mirnega in konstruktivnega reševanja mednarodnih sporov in so bili napravljeni tudi že pomembni koraki na poti k popuščanju splošne napetosti. V takšnem položaju povzročijo agresivna dejanja veliko, včasih celo nepopravljivo škodo ne le neposredno prizadetim narodom in območju, političnim in drugim odnošajem v teh predelih sveta, ampak tudi — kar je poudaril v svoji najnovejši izjavi predsednik Tito — ogrožajo vse tiste pozitivne pridobitve, ki so bile ustvarjene s hudimi napori miroljubnih sil sveta, s pozitivnimi akcijami številnih vlad in realizmom vlad dveh največjih svetovnih sil pri iskanju rešitev za pereča vprašanja v sodobnem svetu. Očitno je, da bodo posledice turškega napada na neodvisno ciprsko republiko ostale težke, predvsem za žrtve agresije, pa tudi za širše aspekte mednarodnega življenja. Zaradi tega je še tem večja odgovornost Združenih narodov in vseh tistih sil, ki so zainteresirana za izboljšanje odnošajev na svetu, da se odločno uprejo takšnim dejanjem, jih obsodijo in napravijo vse, da jih preprečijo v prihodnosti. BRANKO ŠKRINJAR Wilsona niso ujeli LONDON, 14. — Policija mrzlično išče Charlesa Wilsona, roparja poštnega vlaka, ki je v noči med tofkom in sredo zbežal Iz zapora Winson Green. Mobilizirali so na tisoče agentov, ki iščejo vsako pa še tako majhno sled. Angleški tisk je poln ugibanj in tako pravijo, da je Wilson morda zapustil angleški teritorij z majhnim zasebnim letalom, ki so ga videli na nekem travniku kakih 10 milj od Birminghama, nekaj ur pred senzacionalnim pobegom. S tem letalom naj bi Wilson zbežal v Španijo, kjer naj bi se pomešal med angleške in ameriške turiste; Drugi listi pa govore, da je zbežal v Južno Ameriko, saj s temi državami ni sporazumov o izročitvi kriminalcev. Končno piše «Daily Mali«, da je verjetno skrit prav v mestu, iz katerega zapora je zbežal in da je njegeva žena kupila v bližini Londona pred kratkim hišo. V zgodnjih jutranjih urah so policisti podrobno preiskali področje Clatston East, izkazalo pa se je, da so bile informacije, da se tam nahaja Wilson netočne. Policija išče tudi dva moška in neko plavolasko, ki so jih videli v avtomobilu v bližini zapora v sredo ob 3.10 uri in torej takrat, ko je Wilson pobegnil. VELIKI IN MALI «Ne i/zivajte» M2 NIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllimillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIimillUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllll ZE VČERAJ REKORDEN PROMET Množičen beg iz mest pred velikim šmarnom Prometna policija je mobilizirala vse sile, da prepreči prometne nesreče RIM, 14. — Vse italijanske ceste so polne vozil, s katerimi meščani bežijo iz vročih mest in i-ščejo lfetoviščarske kraje. Policija je že izvedla popolno mobilizacijo prometnih stražnikov, tako' da je sedaj na cestah 8000 prometnih policistov, katerim pomaga 4000 policistov iz drugih služb in ki s pomočjo 1800 avtomobilov in 3800 motorjev ter petih helikopterjev nadzorujejo cestni promet. Od povsod prihajajo vesti o rekordnem prometu Tako je s postaje Termini v Rimu odpeljalo 40 izrednih vlakov. Redne vlake pa so okrepili s 564 rezervnimi vagoni. Iz Trenta poročajo, da so včeraj zabeležili na najvažnejših cestah pokrajine preko 70.000 avtomobilov. Po prvih današnjih jutranjih podatkih pa bo danes pro- met presegel 80.000 avtomobilov. | dali preko 54.000 voznih listkov. Presežen je bil vsak dosedanji re- I kord, pri čemer pa so zabeležili občutno znižanje tujih avtomobilov in zvišanje števila italijanskih. Kljub takemu prometu pa ni prišlo do resnejših prometnih nesreč. Predsednik sicilske deželne u-prave je odredil, da je že današnji dan praznični, da so se lahko uradniki odpeljali v turistične kraje. V mnogih krajih pripravljajo folklorne prireditve. Iz Neaplja so že v zgodnjih jutranjih urah dolge kolone avtomobilov vozile domačine, medtem ko so nič manj goste kolone dovažale tuje turiste. 200 policijskih patrulj je nadzorovalo promet. Železniški promet je bil izredno živahen in so v zadnjih štirih dneh na osrednji železniški postaji pro- iiii mi n n im m im iiiiiin u iii im m milili iiiii milili m mii ii um miitnii n m n m iiiii n n iiiiiiiiiiiiiiniiii iii iiiiiin im iiiii im mi n lili n n 111111111111111 iiiiiiimiimiimuutiii POROČILO RAVNATELJA SIAE Lani so Italijani porabili 270,5 milijarde lir za predstave Filmska industrija je v krizi in se znižuje število gledalcev, narašča pa obisk v gledališčih RIM, 14. — Generalni ravnatelj SIAE Antonio Ciampi je v statističnem poročilu o predstavah v Italiji v letu 1963 navedel vrsto zanimivih podatkov. Tako ravnatelj ugotavlja, da se je občutno zvišal strošek italijanskega prebivalstva za predstave, saj so Italijani v letu 1963 v ta namen izdali skupno 270,5 milijarde lir, medtem ko so 1962. leta izdali le 240,4 milijarde lir. Ravnatelj Ugotavlja, da je napredek sicer pomemben in je dosegel 12 odstotkov, da pa je manjši, kot je znašala druga potrošnja, saj se je na primer potrošnja hrane dvignila za 15,3 odst., za knjige 17,3 odst. in podobno. Italijanski film je zabeležil absolutno prvenstvo v Evropi glede inkasa in Je občutno prekosil bogatejše države kot so Anglija, Francija in Nemčija. Za filmske vstopnice so Italijani lani plačali skupno 140,5 milijard lir in 8 milijard več kot 1962. leta. Vendar pa je prav filmska industrija v največjih težavah in’ ti na videz zado-voljvi podatki skrivajo resno krizo. Število obiskovalcev se je namreč znižalo in je bil dosežen višji inkaso Izključno na osnovi občutno zvišanih cen vstopnic. Povprečno je stala vstopnica za kino lani v Italiji 210 lir, 1962. leta 182 lir in 1955. leta 142 lir. Cene vstopnic so se torej zvišale hitreje, kot so naraščali splošni življenjski stroški. Kriza filmske industrije izhaja v prvi vrsti iz izredno visokega števila proizvedenih filmov, saj jih je bilo lani kar 230, medtem Vo so v ZDA posneli 153. v Angliji 72, v Franeiii 141 (vkliučene so ko-produkcile) in Nemčiji 63 filme. Ravnatelj SIAE ugotavPa. da so finančno uspeli samo tisti filmi, ki so zaradi »volih kvalitet prodrli tudi na tuje tržišče. Pomembna pa je dejstvo, da »e je izdatek prebivalcev za gledališke predstave povečal za milijardo in pol in dosegel lani 9,9 mMi-jard lir. Ni se zvišal samo inkaso, temveč »e je tudi približno za pol milijona povečalo število prodanih vstopnic, kar govori o oživljenem zanimanju občinstva za gledališke predstave. Prišlo je tudi do pomembne spremembe pri strukturi gledalskih predstav, saj se je znižalo število gledaliških predstav, katerih je bilo lani skoro 34.000. predlanskim skoro 37 000, leta 1954 pa 67.000. Očitno so propadla manjša gledališča, ki ne vzdrže konkurence s televizijo. Za radio tn televizijo (zasebni abonmaji) so Italijani n' - *-14 ae.e milijard lir in 19,3 odstotka več kot predlanskim. Za različne zabave (plese, razstave, juke boxe in podobno) je šlo iz žepov italijanskega prebivalstva 36,2 milijarde lir in 29,3 odstotke več kot predlanskim. Nemci in sodbe nacistom BONN, 14. — Statistični inštitut iz Frankfurta je izvedel med zahodnimi Nemci anketo, na kateri so vprašali, če se strinjajo, da se- daj sodijo v Frankfurtu morilcem iz Auschwitza. 53 odstotkov je odgovorilo da, 39 odstotkov pa jih je mnenja, da bi bilo treba pozabiti na nacistično razdobje. Podobno anketo so izvedli leta 1961 ko so sodili Eichmanna, takrat je bilo 15 odst. Nemcev mnenja, da jte treba na nacizem pozabiti. Pri teh izrazito negativnih ugotovitvah pa je vendar zanimivo in pomembno dejstvo, da so večino negativnih odgovorov izrekli Nemci srednje generacije in to oni, ki imajo od 35 do 54 let. PATTERfiON, 14. — Ze tretji večer je prišlo do demonstracij mladih črncev, ki so metali steklenice, kamenje in »Molotove« steklenice proti policijskim avtomobilom in agentom, ki stražijo v črnskem predelu. Nekaj oseb je bilo laže ranjenih, zaprli pa so 20 črncev. Enega demonstranta je osebno aretiral župan Frank Gra-ves Zupan je dejal, «da popolnoma obvladajo položaj, da jih je več kot črncev in da črnci vedo, da mislijo resno«. V SZ izstrelili «Kozmos 37» MOSKVA, 14. — V Sovjetski zvezi so danes izstrelili satelit «Kos-mos 37». To je že 37 satelit te vrste in nima na krovu posadke, temveč samo znanstvene naprave za proučevanje vesolja. Agencija TASS je pojasnila, da gre za izvrševanje programa vesoljskih raziskovanj, ki so ga objavili 16. marca 1962. Satelit ima začetno brzino 89,46 minut, apogej 300 km, peri-gej 205 km in naklonski kot proti ekvatorju 65 stopinj. Iz različnih krajev pa prihajajo številne vesti o sprejetih radijskih znakih, ki napovedujejo pomembnejšo izstrelitev. Tako so strokovnjaki v ZDA mnenja, da bodo Sovjeti v kratkem izstrelili najmanj dve raketi (vsaka bo imela večjo vesoljsko ladjo, kot je bila Kos-mos) in z njimi najmanj po enega ali dva astronavta. V tej zvezi ugibajo, če bodo poskusili, da se vesoljski ladji srečata ali pa da bosta obkrožili Luno. ff fflpipn#^ Italija Zaradi Segnijeve nenadne hude obolelosti m za radi poletnega od diha je politično življenja o Italiji skoro zamrlo. Odpadla je tud seja vlade, ki bi bila morala sprejeti prav tako napovedane gospodarske ukrepe, ker zakonskih odloki, ki bi jih sprejela, ne bi mogli biti predloženi enemu izmed dveh zbornic parlamenta, ki ne zaseda zaradi odhoda parlamentar. cev na počitnice. Glavni in v povojni zgodovini Italije edinstveni dogodek pa je. predsednik senata Cesare Merza-gora je v smislu člena 86 ustave v ponedeljek popoldne prevzel začasno opravljanje funkcij državnega poglavarja, potem ko so pred. sedniki senata, zbornice in vlade na podlagi zdravniške ugotovitve o Segnijevi začasni nesposobnosti, objavili zadevno sporočilo v Uradnem listu. Medtem pa se Se-gnijeva zdravje stalno boljša, vendar pa do včeraj zdravniki še niso dali izjave, ki se že več dni pričakuje, da je predsednik republike že izven nevarnosti: se vedno ne more govoriti in desna stran njegovega telesa je paralizirana. Do srede zvečer so mu morali umetno dovajati kisik. Za parlamentarci so odpotovali na poletne počitnice tudi člani vlade. Le sen. Merzagora je ostal v Rimu. kjer v palači Giustimam podpisuje zakone, ki jih je sprejel parlament in odloke, ki jih je sprejela vlada na svoji zadnji seji. Zaradi hudega zdravstvenega stanja predsednika republike je malo verjetno — razen če se zgodi čudež (kot piše neki politični tednik) — da bo mogel kljub delni ozdravitvi v prihodnjosti o-pravljati 'unkcije državnega poglavarja. Zaradi tega se je že začelo razpravljati o možnosti volitev novega predsednika. Toda o tem je pisal doslej samo en tednik, ki omenja tri kandidate: Piccioni-ja, Lsoneja in Saragata. Toda dnevni tisk, ki ima ob takih prilikah glavno besedo, o zadev: še ni začel pisati. Vse je pač odloženo do konca tega meseca, ko se bodo parlamentarci in ministri vrnil i z dopusta. Tito Maršal Tito je ob najnovejših dogodkih na svetu dal Tanjugu naslednjo izjavo: «V zadnjih letih je prišlo do pozitivnega razvoja v mednarodnih odnosih. Z napori miroljubnih sil sveta, s pozitivnimi akcijami mnogih vlad, z realizmom vlad dveh glavnih svetovnih sil pri iskanju rešitev odprtih vprašanj v sodobnem svetu, kar je dobilo svoj izraz tudi v delu OZN. je .hladna vojna’ postopoma potiskavana vstran. Vse to je vlivalo optimizem, da je svet stopil na pot iskanja pametnih metod za izgrajevanje odnosov, ki vodijo k utrjevanju miru kot edini alternativi v skladu s potrebami in koristmi sodobnega človeštva. Zadnje dni je ves svet presenečen in zaprepaščen Zaradi zelo nevarnih dogodkov, ki sb se odigrali v Vietnamu in ki se odigravajo na Cipru. Ta agresivna dejanja povzročajo resno zaskrbljenost ter ogrožajo tiste pozitivne pridobitve, ki so bile s težavo ustvarjene. Zaskrbljenost je tem večja, ker so nekatera področja, obremenjena z nerešenimi vprašanji, izkoriščena za demonstracijo sile in .rehabilitacijo' metod uporabe sile, da bi vsilili enostranske rešitve. Te sile, ki se niso odpovedale metodam hladne vojne in razglašajo pritisk kot učinkovito sredstvo pri reševanju sporov, so postale aktivne, ne meneč se za ustanovno listino OZN in javno mnenje miroljubnega človeštva. S tem so začele nevarno igro ekstremizma in avanturizma, ki grozi ne le z vrnitvijo sveta v čas hladne vojne, marveč tudi z novimi svetovnimi spopadi, ne misleč na to. da v njej lahko tudi same zgorijo. Nedavni zračni napad na Severni Vietnam, ne glede na to, kar je bilo pred tem, ni moč z ničemer opravičiti. Tak napad, ki je povzročil človeške žrtve in materialno škodo nedolžnemu prebivalstvu male države, zaskrbljuje in zasluži obsodbo. Ni ga moč opravičiti kot maščevanje za dozdevni napad torpednih čolnov na ameriška rušilca, ki po ameriških informacijah nista utrpela kakih izgub. Zakaj pa je MlllfllllflllllllMIItiMlllllllllllllltllIIllllllllltll MililillllllMII* I*MIIMUllllllllHIIUIIIIllltitllllllllllllllMIIMnMMIIIIIIIIimUHlliiHliiiiniiniiiiiiini||iMMMMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlUlin.aiMIIIIIIMIIIMIIIIHIIMIIHUMIIIMIIIIMMIIIHIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllll PRIPRA VE ZA VINSKI SEJEM NA GOSPODARSKEM RAZSTA VIŠČU V LJUBLJANI Ocena 1300vinskih vzorcev iz 25 držav Po dveh letih priprav je Fellini pričel snemati film «Giulietta degli spiriti«. Tudi tokrat je režiser skrivnosten in nihče — niti igralci — dobro ne ve, za kakšen film gre. Znano je samo, da bodo v filmu nastopali čarovniki, coprnice, spiritisti itd. V filmu bo igrala tudi ameriška manekenka Mary Ard -n, katera se je morala popolnoma ostriči In ki Jo vidimo na sliki, v ozadju pa je Fellini Konec julija so se v Ljubljani zbrali številni enologi, strokovnjaki za ocenjevanje vin in žganih pijač iz 11 držav, da bi ocenili preko 1300 vzorcev vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki so jih proizvajalci iz 25 držav poslali na jubilejni 10. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme v Ljubljani, Prvi del letošnjega 10. mednarodnega vinskega sejma — degustacija in ocenjevanje prejetih vzorcev — je ponovno potrdil veliko mednarodno veljavo te sejemske prireditve, ki »lavi letos desetletni jubilej. Ta mednarodni sloves vinskih sejmov v Ljubljani so ob letošnjem jubileju potrdili že številni rekordni rezultati; še nobeno leto ni bilo na tem sejmu zbranih teliko vzorcev kot to leto (žganih pijač lam 154, letos 188 vzorcev, vinskih vzorcev lani 936. letos 1103), rekordno je bilo letos tudi število držav, ki so s svojimi proizvodi zastopane na tem -ejmu: 25 držav iz vseh petih kont.nentuv je za tak specializiran mednarodni sejem nedvomno izreden uspeh, ki priča o veljavi *e prireditve, in končno je bil zabeležen svojstven rekord tudi v ocenjevalnih komisijah, saj je vinske vzorce ocenjevalo nič manj kot 18 mednarodno priznanih degustator jev-enologov iz 11 držav .Sicer pa bo najbolje, da ob zaključku ocenjevanja vinskih vzorcev jrepustimo besedo kar profesorju irg. Miranu Veseliču, predstojniku Inštituta za vinograd-nUtvn vQ nR'ot“Sni^n| Sejem bo od 29, avgusta do 6. septembra fakulteti Ljubljanske univerze, ki je predsedoval mednarodni komisiji za ocenjevanje vin: Smatram — ugotavlja ing. Miran Veselič — da je letošnja degustacija na 10. mednarodnem jubilejnem sejmu vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme v polni meri upravičila jubilejni sejem. To je bila doslej največja degustacija vin na svetu, tako po številu vzorcev kot po številu držav, ker so bili zastopani vsi kontinenti, prav tako pa tudi po številu in reputaciji aegustatorjev, ki jih je bilo 18 iz 11 držav. Kako velik ugled s, ,e pridobilo to ocenjevanje, je dokaz tudi v tem, do smo dobilt iz Zvezne re publike Nemčije 151 vzorcev, iz Avstralije 84, iz ZDA 16, Nove Zelandije 46 itd. število vzorcev pa se je zelo povečalo, oetos je bilo preko dve tretjini vzorcev iz inozemstva. Glede Jugoslavije smo ugotovili splošen odziv. L etos ni bilo pomembnejšega vinogradniškega območja fci ne bi bilo zastopano » svojimi vzorci. Svojčas tega ni bilo Zdaj vsa država priznava Ljubljano kot -dim center za mednarodna ocenjevanja. To leto je imela komisija v pravem smislu besede mednarodni h arak ter. Od 18 članov smo bili samo štirje iz Jugoslavije. Svojčas je bilo nad 50 odst. degustn-ter jev iz naše države, zdaj pa so naši degustatorji v manjšini. Zn 1-tnfnJo degustacijo je zna- čilno, da smo «Pravilnik o ocenjevanju« uskladili z vsemi osnovnimi principi pravilnika eOffice International du vin« (Mednarodni urad za vina) v Parizu. Letos smo prvič ocenjevali vina na podlagi provenience in ne na podlagi sort grozdja, ker dejansko sorta nič ne pomeni. Provenienca je odločilna. Zato smo napovedovali samo države in ne več sorte grozdja, Po mojem mnenju bi bilo bolje v prihodnje morda opustiti celo države in bi imenovali pred ocenjevalno komisijo eventualno samo kategorijo vina. U gotov li srno, da je o pravilniku Oiv še polno podrobnosti po-manjkljivih. z bogatimi izkušnjami — Ljub.jano ima na tem področju največ izkušenj — bi lahko ta »Pravilnik za mednarodno ocenjevanje vn» dopolnili, odnosno kori./irali Mednarodna komisija je imela letos izredn-t visok strokov m nivo, To je omogočilo enotno ocenjevanje komisije. Objektivnost je bila stroga, vsi vzorci so se ocenjevali inkognito. Želim pohvaliti vse države za ve.iko prizadevnost da io poslale najbolj izbrana tn najboljša tuna. Kljub največji pažnjt pa se lahko pripeti, da vzorec ne u-streza ker ,»c vino lahko priokus po zamašku Takih pr'merov te bilo sicer na splošno malo, obdržali pa : ; * 5k*fe*i \ s s wm «u tJoScin .'*>» n m mi tutti i uomini tl tigliuomiri IN QUESTO KUM K RO ti N RACCČNTG Dl :: IVO ANDRIC i tutti gli mini tutti m* umi tafta l Florio Colomeiciuc in Salvatore Sorbello izdajata v Pistoji drobno revijo Tutti gli uomini. Ta revija — poleg drugega — navezuje stike z drugimi literaturami in prav zadnji dve številki sta bili obilno posvečeni Jugoslaviji, predzadnja še zlasti zato, ker Je bilo v Pistoji srečanje z Jugoslovanskimi pesniki in pisatelji. V zadnji so poleg Andriča zastopani še številni drugi jugoslovanski avtorji. ročila so dokazovala, da bo uspel. Z navdušenjem je pisal, da mu jezik ne dela nobenih težav več in da bo z vtisi, ki jih je črpal pri prominentnih poljskih umetnikih, ob svojem povratku v domovino lahko mnogo novega vnašal v svoje poklicno delo. Veliko zaupanje mu je izkazalo ministrstvo za kulturo, ko mu je po nekaj mesecih zaupalo režijo Držičeve komedije »Dundo Maro-je» s poljskimi igralci v poljskem jeziku in sicer v Poznanju. Z vso njemu lastno energijo se je lotil težke naloge in kakor je dne 8.VI. t.l. v kratki brzojavki poročalo ljubljansko «Delo», je bila premiera dne 7.VI. t.l. v navzočnosti odličnih predstavnikov poljskega in jugoslovanskega kulturnega in političnega življenja v nabito polni poznanjski gledališki hiši z viharnim navdušenjem sprejeta. Ker o tem za poljsko-jugoslo-vansko kulturno sodelovanje prav gotovo važnem dogodku naše časopisje (razen zagrebškega «Vjes-nika« 18.VI. t.l.) ni ničesar poročalo, bi tukaj omenili poleg «Vjesnikovega» poročila še ocene poljskega časopisja. Branko Gombač je režiral »Dun-da» s poljskimi igralci v odličnem prevodu Zygmunta Stober-skega in Jana Brechwa v poljskem jeziku, kar gotovo ni bilo lahko delo. «Gazeta Poznanska« ugotavlja: »Brunko Gombač je s trdno roko pričaral iz umetnine njeno plebejsko ljudsko barvitost, ki jo odlikuj’ polnokrven dovtip in elementarna situacija. Uspelo mu je ubrati predstavo v pretežno enotni intonaciji barvito in veselo. Za to pa je predvsem šlo v tej pikantni komediji o rimski kurti-zani in nenavadnih prigodah, kakršne so v sončnem italijanskem mestu doživeli mnogi Dubrovča-ni. Delež pri uspehu gre režiserju prav gotovo tudi zato, ker mu je uspelo zbuditi v ansamblu toliko smelega poleta, kar poudarjamo v svoje posebno zadovoljstvo.« Kritik v «Expressu Poznan-skem« še posebej hvali barvito in lahkotno scenografijo Stanislava Bakowskega, o Gombačevi režiji pa pravi dobesedno: «Kdo bi nam mogel bolje od njega, Držlčevega rojaka in Jugoslovanskega umetnika, odkriti neznano vzdušje bogatega ln mogočnega Dubrovnika, iz katerega izhajajo skoraj vsi junaki rimskih pustolovščin?« V zagrebškem »Vjesnlku« pa pravi R. Milačič: «Režiserju Branku Gombaču, odličnemu slovenskemu umetniku mlajše generacije, se je posrečilo približati Dr-žlča poznanjskemu občinstvu. Najboljši dokaz za to sta publika in z njo igralci, ki so tudi pri reprizi nastopali z istim žarom in zanosom. Bil je to popoln uspeh Držičeve komedije, ker delo ni spravilo publike samo v smeh, temveč jo Je Cesto tudi prisililo, da se je morala globoko zamisliti. To ni bila navadna predstava, ki naj bi Izpolnila dobro zamišljen načrt kulturnega sodelovanja med našima državama. Bila je to več kot potrebna in dobrodošla predstava, kar pomeni pravo kulturno sodelovanje. V celoti teče predstava nenavadno urejeno, odlikuje se s humorjem in s sijajnim tempom.« Tako je Branko Gombač uspešno opravil zaupano mu nalogo. S to zavestjo se je vrnil v Varšavo in se ponovno posvetil študiju gledaliških problemov. Prve dni julija pa so ga spet poklicali v Poznanj, kjer nameravajo na nekem gradu uprizoriti «Bunda« na prostem. Z režijo v Poznanju pa Gombačevo kulturno udejstvovanje na Poljskem še ni končano. V najmočnejšem poljskem industrijskem centru Poznanj-Wilda Je v tamkajšnjem delavskem klubu med svojim bivanjem v Poznanju s prodornim uspehom priredil »Cankarjev večer«, na ka- smrt; vendar nad vsem preži u-soda, ki udari neizprosna v nebogljeni svet življenjskega vretja človeških strasti, hrepenenj in uboštva. Vendar v tej «moderni» tragediji ni katarze, ki jo predpisujejo pravila klasične tragedije. Takrat, v amfiteatrih stare Grčije, so ljudje verovali v bogove in se je usoda razčistila s smrtjo krivcev; tu pa veje grenkoba nerazrešljivih ugank, ki jih je življenje naprtilo človeku. Ljudje se med sabo ubijajo (ni naravne smrti), pravični in pošteni umirajo skupaj s krivičnimi in nepoštenimi, krvavi mrak stalno zakriva jasnine človeške sreče, odgovora ni in v rapsodiji ali orgiji življenjske vsakdanjosti smrt gospodari neizprosno. Drama »Romeo in Julija«, ki jo je Shakespeare napisal, ko je bil še mlad in je bila verjetno prvič uprizorjena leta 1596, spada s svojo žalostno zgodbo dveh veronskih ljubimcev v repertoar nesmrtnih del svetovne književno-sti. Italijanski režiser Franco Zef-firelli je iz te igre odluščil romantično skorjo in njegova predstava, ki smo jo videli na tržaškem gradu, zasluži pohvalo in priznanje. Ob tem tekstu, še bolj kakor ob drugih Shakespearovih, so se slovstveni zgodovinarji prepiral' ker so ob njem izsledili podobnosti z mnogimi drugimi verzijami. Vendar je v Shakespearovih časih bila zgodba zelo znana, ker se je baje ta dogodek resnično pripetil v Veroni okoli leta 1300. Preden je Zeffirelli postavil dramo v Italiji, je odšel za daljšo dobo v London, kjer je tudi režiral «Romea in Julijo« v znamenitem «01d Vicu«. Otresel se je tradicionalnih likov zasanjane Julije in romantičnega Romea; uporabil je celoten tekst, brez črt; njegov Romeo je s svojimi prijatelji tipičen sodoben fant, atletski, normalen, brez psihičnih inhibicij pred Julijo, ki vidi v njem predvsem moškega. Puritanska angleška javnost se je sicer zgrozila ob taki koncepciji, vendar je predstava v «01d Vicu« uspela. Veličastna in zelo draga uprizoritev na prostem pa je v Italiji naletela na upravičene pomisleke pri kritiki, ki je sicer s superlativi sprejela koncept in realizacijo Zeffirellieve režije, vendar s pripombo, da na račun modernizacije oziroma sodobnega realizma ne sme trpeti škode večna, nadčasovna, ccnadtelesna« poezija ljubezni in niti ne ritem‘‘fta račun scenskega aparata, ki s stalnimi zamenjavami, posebno v drugem delu drame, lomi ubranost in enotnost. In če so bili za časa Shakespeara razne besedne Igre in closvnovski monologi zelo v modi in celo duhoviti, danes (v odličnem prevodu Gerarda Guerrierija ni Zeffirelli potegnil prepotrebnih črt) to utruja občinstvo. Iz dobre igre celotnega ansambla sta izstopala Anna Maria Guernieri (Julija) in Mercuzio Paola Graziosija: Giancarlo Gian-nini v vlogi Romea je sicer pokazal odlične atletske sposobnosti, a ko je iz prvotnega registra prešel v igro nerazrešljive usodne tragedije, se je izgubil v neučinkoviti površni igri. Zeffirelli je končno postavil na oder odličen spektakel, vendar je po težini scenskih mehanizmov in po posodobljenju večne Shakespearove drame snobiral ljudski teater v imenu plitvine. —aa-.. . , Filibert Benedctič J*- J ) > V v- -Ul U m im n n n n i.imiiiiiiniiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiniiiii)iiiiiniiiiiiiiiMgHiinnmOiiinijimiišiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiimiMiiiiiiie terem je imel predavanje o Ivanu Cankarju, nato pa je recitiral Cankarjeve črtice «Greln>, »Domovina, ti si kakor zdravje...« in «Pavličkova krona« — vse v poljskem jeziku, na poznanjski tele- viziji pa je recitiral samo «Greh». Poznanjsko delavstvo je Cankarjev večer z navdušenjem sprejelo in Gombača obdarovalo z dragocenimi darili trajne vrednosti. Fedor Gradišnik Prežihovega zbrano delo (II. Voranca knjiga) Dosedanje izdaje del Lovra Kuharja-Prežiho-sega Voranca, niso obsegale vsega pisateljevega opusa. Nihče izmed založnikov niti ni težil za tem, da bi čimbolj popolno predstavil Prežihovega Voranca, prav tako pa tudi ni podatkov, da bi pisatelj sam želel zbrfti in izdati svoja dela. Tako je izven knjižnih izdaj še dokaj Prežihove beletristike razmetane po časopisih in revijah. Posebno pa velja to še za njegovo publ.cistiko, ki je večkrat izhajala pod psevdonimi. Prav tako tudi posamezna dela, ki so izšla še za Prežihovega življenja ali po njegovi smrti, razen izjemoma, niso bila opremljena s spremnimi besedami in pojasnili Z izjemo dveh del uredniki izdaj niso opremili -, s širše zasnovani- preprosto in resno, kot vsa dela te zbirke. Druga knjiga zbranega dela Prežihovega Vo-rar.ca obsega na prvem mestu zbirko »koroških povesti« Samorastniki. To ni utemeljeno samo z dejstvom, da so Samorastniki edina pisateljeva zbirka krajše proze v danem razdobju, ampak tudi in predvsem v vrednostnem kriteriju. Te povesti in novele so pisatelju prinesle afir--macijo v slovenski književnosti in priznanje iz-lednih pripovednih kvalitet Urednika sta ohranja zbirko v podobi, kakršno ji je da! ob izidu pisatelj sam. Za »Samorastniki« so v knjigi uvrščene pod naslovom «Nezbrane novele in črtice« pisateljeva krajša dela, ki so izšla v zaonjih dveh letih neposredno pred izbruhom mi strokovnimi pojasnili, vč popularnih izdajah druge svetovne vojr.e (Maščevanje, Kurjak, Ve- lela namena obremenjevati bral- trr.ifc in še tri) ter daljša novela «Kanjuh iz pa tudi niso imela ta z opombami. In če vemo vse to/ potem je bil res skrajhl čas, da smo dobili izdajo, ki naj bi obsegala vse, kar je mogoče spoznati za delo Prežihovega Voranca in ki naj bi pred-s*avila slovenskim bralcem ne samo vse lepo-siovje tega velikega mojstra slovenske . besede, temveč tudi Prežihovo časnikarsko delo (čepi a v ne vse, ker ga je mnogo ostalo anonimnega in raztresenega po svetu), zadružno in poli-t.čno časnikarstvo .publicistiko literarnd teoretskega in literarno zgodovinskega značaja, pa tudi korespondenco. Bil pa je tudi skrajni čas, da smo se s tako izdajo odiolžili spominu velikega pisatelja in borca za napredne ideje. Ko 'ako lahko toplo pozdravimo izdajo zbranega I la Prežihovega Vorahca v .izdaji Državne zali_ be Slovenije, (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev), smo veseli druge knjige, ki je zuaj kot 73. zvezek omenjene zbirke prišla na knjižni trg. Druga knjiga Prežihovega zbranega dela obsega Samorastnike, Nezbrane novele in črtice iz let 1939—1941. dva rokopisna fragmenta in na koncu seveda skoraj sto strani opomb k izdaji sami in k posameznim objavljenim tekstom. Kot prvo knjigo sta tudi drugo ure-ada Drago Druškovič in Jože Koruza, ki je pri-sptval tudi opombe. Opremljena pa je knjiga «Kanjuh . Z-gate«, ki pa se po snovi in osrednjem motivu s.cer močno razlikuje od druge krajše proze Prežihovega Voranca. Sled: še dodatek, v kate-ega sta urednika uvrstila dva rokopisa iz let p:ed prvo svetovno vojno. Pač pa je toliko bolj zai imiv tekst novele »Ljubezen na odru«, ka. terega rokopisno verzijo sta urednika tudi uvr-st.la v Dodatek. To je namreč edini rokopis, ki se je ohranil ob zbirke »Samorastniki« in nem zato omogoča primerjavo s knjižnim tekstom, kakršen je bil objavljen v prvi izdaji damorastmkov leta 1940 Seveda pa dopolnjujmo, vst: objavljene tekste pripombe urednika, ki so v tej Izdaji vsekakor njen enakovreden oistven: del Druga knjiga zbranega dela Lovra Kuharja-Piežihovega Voranca je torej znanstveno kritična izdaja Prežihovih del. V ospredje stopajo se. veda Samorastniki, ki predstavljajo nedvomno najboljša dela Prežihove kratke proze. Spriče skromne založenosti knjižnega trga z deli Prežihovega Voranca pa bo knjiga prišla prav ne samo znanstvenikom, študentom in tistim, ki se bodo hoteli poglabljati v pisateljevo delo, tem-več tudi širšemu krogu slovenskih bralcev. Sl. Ru. Belci so v Harlemu zelo redki in skraj VZROKI NEMIROV IN UPORA V ČRNSKI NEWYORŠKI ČETRTI HARLEM no nezaželeni - Po ena sama soba za številne družine - Skoraj milijon ljudi živi Naraščanje uživanja mamil in zločinov - Nemarna zdravstvena služba v zaostalosti in revščini Ob zadnjih nemirih v Nev/ Yorku se je po svetu povečalo zanimanje za znano newyor-ško mestno četrt Harlem, ki jo na splošno označujejo za »črniki geto*. Zato so začeli v poslednjem času mnogo pisati o Harlemu in pri tem je zanimivo, kako gledajo na to mestno četrt belci. Seveda je stališče teh piscev nujno pristransko, vendar se tudi najde kdo, ki skuša biti črncem pravičen. Seveda mislimo pri tem na pisce iz meščanskih vrst, kajti za vsakega napredno usmerjenega človeka je samo po sebi razumljivo, da ne dela med m-mimi plemeni nobenih razlik. O razmerah v Harlemu je nap*sal daljši članek tudi novinar Ro-ger Kahn, ki je opisal razmere ne splošno ter intervju-val' tudi nekaj posameznih družin. Iz dosega članka posnemamo Vraišl izvleček. Med drugim piše novinar: «Dežela belega človeka se končuje v NeW Yorku pri neki skali. Ko pridemo mimo čistega okoliša univerze »Columbia* v ulico, ki se imenuje Morningside Drive, se svet nenadoma ugrezne in New York naravnost izgine izpred oči. Doli, v nižini se začne širiti Harlem, najbolj slavni črni geto na svetu, ves umazan in poln pravih brlogov. Tu živi menda skoraj milijon ljudi in sedaj med njimi močno vre. Je to pravo morje mraku, ki se začenja napenjati in širiti. Mi, ki smo belci, vozimo po avto cestah ob Harlemu, vozimo se z raketnimi letali, ki preletavajo Harlem, vozimo se s pul-mani, ki gredo skozi Harlem in skoraj' ves čas obračamo proč svoje poglede. Tako je bilo do sedaj; toda ne moremo več nadaljevati. Sedaj, ko narašča val črnske revo- lucije, moramo obrniti svoj pogled k Harlemu, ki je celih 50 let zaman obračal svoj pogled k nam. Harlem je danes tuj, črn in grozliiv. Ce imate belo kožo, se čutite v njem popolnoma tujca. Pri tem ni važno, ali ste kveker poln usmi-lienfa; žid, poln simpatije: baptist, poln očitkov vesti: ali katoličan, poln misijonarske vneme. «človek.» ti pravijo v Harlemu. «ker si belec, nisi edpn izmed naših. Vsekakor, kaj prihajaš iskat k nam, beli človek? Vrni se v mesto, kjer si doma!...* Tu v Harlemu je ulica, dol-f*a 300 metrov, v kateri živi 4500 ljudi. Oni kuouieio o-stanke, rekli bi kosti komaj užitnih nisčancev po 10 centov za funt: od svoiih sosedov si izpocoia’0 otroke, da prevaralo uslužen1"* socialnega skrbstva, da doh“ vp**o podporo: skoraj nanadajo tulce in Jih silijo, nai jim nro-dajo mamila: podiio podgane. ki se preveč približalo zibelkam, in »e liubiio v sobah brez zaves. V tej ulici človek ne more biti nikoli malce sam. »Prosim vas,* mi pravi neka mlada črnka, ki ima diplomo iz sociologije in ki sedi v stanovanju s teraso, trinajst ulic bolj na severu, »prosim vas, ne pišite nič o te vrste Harlemu...* »In zakaj ne?» »Ker bodo mislili ljudje, da je ves Harlem takšen kot v tisti ulici.* V nekem smislu mislim, da ima tisto dekle prav. Harlem ni povsod enak, kakor ni enak Chicago ali Florida. Toda različnost ni v Harlemu važno dejstvo. Ravno nasprotno. Glavno dejstvo v Harlemu je enoličnost. Harlem je ves črn brez omejitev. Edini belci, ki hociijo tja, hodijo po poslih. So trgovski potniki, policaji in gangsterji. Harlem je ločen od ostalega New Yorka po rekah, pečinah in parku, ki ga policija sploh ne nadzoruje. Toda največji prepad med New Yorkom in to njegovo četrtjo je barva kože. Enolična črnska družba se je razvila v okrilju bele družbe. Kakor povsod, kjer so taki geti, se Harlem popolnoma loči od svoje okolice, širi se 40 blokov v dolžino in pokriva ves otok Manhattan v širino. Hiše se spuščajo po pobočjih razčlenjenih gričev, ki mejijo na severu na Central Park, ki se .pričenja pri 110. ulici. Tam so že pred 50 leti živele premožne židovske družine s stanovanli z devetimi sobami, k> so gledale na park. Vsi so odšli jn v 110. ulici je sedaj v stanovanjih z 9 sobami po 9 družin. Na najbolj strašne prizore revšAfne naletimo med 111. in 125. ulico. Razen kakšne puste občinske stavbe ni videti drugega kot stare hiše iz sive opeke, brez oken in vse se zde zapuščene. Nekatere imajo zunanja železna vrata, da preprečijo dohod nezaželenim, druge nimajo niti vrat. Često ne morete od zunaj niti ugotoviti, ali je kaka hiša prazna ali obljudena. Življenjske razmere črpcev v Harlemu pa se sproti malce boljšajo, kakor se oddaljujete proti severu. To se dogaja povsod v ZDA. Tisti, ki žive južno od 125. ulice, so često komaj prišli iz južnih držav ZDA ali s področij ob Karibskem morju ter so na pol pismeni. Pogosto jih prezirajo sami črnci, ki žive v Harlemu že dolgo let In imenujejo nove prišlece »niggers* ter pravijo, da ne bi hoteli za nič na svetu živeti v 116. ulici... 125. ulica, prometna in široka, polna življenja, je meja, ki loči tiste, ki žive v črni bedi, in tiste, ki žive v znosni bedi ali ki žive tu samo zato, ker so črnci, čeprav so premožni. 125. ulica se začenja pri starem mostu na zahodni strani otoka pri Hudsonu ter se končuje tri kilometre od tam, kjer se dvigajo okrušeni stebri mostu Triborough na reki Harlem, čez ta most se gre v severna predmestja in nekateri črnci imenujejo to pot »pot svobode*. V 125. ulici je več kinematografskih dvoran, je veleblagovnica Blumstein, so zlatarne, ki prodajajo zlate okraske iz druge roke na upanje: je znani hotel Theresa, star in siv, v katerem je spalo mnogo slavnih osebnosti. Tu je tudi restavracija, v katero zahajajo belci, ki imajo trgovine v Harlemu. Prav tako je tukaj gledališče Apollo, kjer igrajo vsako sredo nepoklicni igralci. Severno od 125. ulice se zunanji videz ulic izboljša. Na vzhodni strani je «španski Harlem*, kjer žive reveži iz Portorika. Bolj na seveTU so se nastanili črnci srednjih slojev, ki žive v manj Okrušenih hišah. Vse pa je preračunano tako,, da se črncem prepreči živeti v drugih mestnih četrtih. Le nekaj črnskih bogatinov se je lahko zateklo v newyorška predmestja in ubežalo harlemski revščini. Ta revščina pa je še hujša, kot si jo lahko belci predstavljajo. Medtem ko vlada v New Yorku in v večini ZDA blaginja, kakršne do sedaj še niso poznali, so življenjske razmere v Harlemu takšne, kot so bile za časa velike krize v letu 1930. Harlemu ni Storžkove pustolovščine PIŠE Josip Jesih Kmalu po dogodku je na krov prišel pristaniški detektiv. Pričel je zasliševati Brazgotinca, toda trmasti razbojnik ni ničesar izdal. Trdovratno je molčal ter Storžko-vega očka in detektiva postavil v neprijetno zagato. »Zdaj pa res ne vem,* je menil detektiv, «kako naj še odkrijemo sled za dečkom, če bo Brazgotinec kar naprej tiho, potem smo nemočni.* Tudi ta problem je pomagala rešiti Storžkova domiselnost. Kar spomnimo se, kako se Je postavil, ko ga Je Tom fotografiral: tako, da se je videl napis Brazgotinec, v ozadju pa kadeči se, stožčasti vulkan! »Morda pa bo očka spoznal, katera gora je to,» si je takrat mislil Storžek in ni se dosti zmotil. Ravno takrat namreč, ko Je detektiv nemočno obstal, je eden od mornarjev ... ki je tudi videi fotografijo, pritekel h kapitanu in z rso vnemo poročal o svojem odkritju, »Vem, kje Je deček,* e zasoplo hitel mornar. »Lahko ga rešimo, kajti vem, kje mbližno se nahaja. - Kako sem to odkril sprašujete. Po-'lejte,> Je pokazal na fotografijo, »takale gora Je v južni Ameriki verjetno samo ena. Slučajno jo poznam in zdi se ni, da se ne motim. To je žveplena gora.* »Kolosalno,* Je vzkliknil detektiv. »Mislim, da do ta podatek precej olajša! poizvedovanje. Zdaj si upam trditi, da je lopov naši* Ko je mornar na zemljevidu pokazal, kje pravzaprav se omenjeni vulkan nahaja, Je kapitan postal kar nestrpen. «Saj to niti ni daleč od tod! Mislim, da bo najbolje,* je rekel, »če čimprej odrinemo na omenjeno področje.* »Imate prav.* je odvrnil detektiv, »že jutri bo mala ekspedicija raziskala džunglo pod vulkanom.* namreč nikoli uspelo prebroditi te krize. Dandanes vidimo, kako postopajo po uličnih vogalih brezposelni črnci. Na vsake štiri delavce pride po en brezposeln. 60.000 prebivalcev Harlema uživa mamila. ščepec mamila stane pet dolarjev. Uživalci mamil, ki obupno potrebujejo denar, izvršijo 70 odstotkov vseh zločinov v Harlemu. Policija ne skrbi za spoštovanje vseh zakonov. Po ulicah in barih javno ponujajo ukradene plošče, krzna, televizorje. Razširjene so tudi hazardne igre in policija teh sploh ne preganja, češ da je to najboljši ventil za nemirne ljudi. Zato pravijo prebivalci Harlema policajem prodanci. Zdravniki v Harlemu le nemarno opravljajo svojo službo. V večini primerov sploh ni mogoče poklicati zdravnika ponoči. Matere morajo često nositi otroke v naročju v zelo oddaljene klinike tudi pozimi, v najhujšem mrazu. Črnskih zdravnikov je zelo malo. življenjske razmere se stalno slabšajo. Nasilje se bohoti in ekstremisti imajo obilno žetev. Sploh ni nobenega programa za izboljšanje življenjskih razmer, še pred tridesetimi leti so se hodili belci zabavat v harlemske nočne lokale in povsod so jih prijazno sprejemali. Po drugi svetovni vojni se je vse spremenilo. Močno se je povečalo uživanje mamil z vsemi slabimi posledicami. Premožni črnci so se začeli izseljevati iz Harlema, na njihovo mesto pa so se naselili največji reveži, ki so pogostoma nepismeni. Zato ni čudno, če je mržnja do belcev narasla do sedanje mere in če so izbruhnili nemiri. Večina črncev sovraži belce in jim ne zaupa, upornost narašča, ozračje je vedno bolj vroče in začenja se rasizem v obratni meri. In konec koncev je vse to le sad ravnanja belcev, ki so tu potisnili črnce v skrajno revščino. Harlem je zato postal — sod smodnika. Črnski otroci v Harlemu BORBA ZA DEDIŠČINO BIVŠEGA DOMINIKANSKEGA DIKTATORJA TRUJILLA Njegov sin Rhadames aretiran v Franciji zaradi goljufije Duh bivšega dominikanskega diktatorja Trujilla še vedno straši po suetu. Seveda pa to ni plemeniti duh kakega Hamletovega očeta, pač pa gre le za zdražbo med njegovimi dediči, ki bi se vsi radi polastili njegove milijardne dediščine, Ta dediščina pa je raztresena po raznih krajih v inozemstvu: v ZDA, Kanadi, Švici, Franciji tn drugod. Prav tako so raztreseni po svetu tudi dediči. Zadnje poglavje spora o dediščini se je končalo z aretacijo Trujillovega drugorojenca Rha-damesa Trujilla v Franciji, kjer ima veliko žrebčarno v Normandiji R hadumesa so priprli 31. julija in ga vtaknili v zapor n Rouenu v pričakovanju, da ga izroče švicarskim oblastem, ki so postavite to zahtevo v imenu izgnancev Trujillove družine, ki žive v Miamiju. Za njim so namreč izdali mednarodno tiralico v Ženevi pod obdolžitvi-jo zlorabljanja zaupanja, izsiljevanja, goljufije z delnicami in prikrivanja premoženja■ Tako je torej diktatorjev sinček, še vedno dominikanski državljan, zamenjal svoje svilene srajce z robato raševino francoskih zaporov. Gre za epizodo v enasledstve-ni vojni«, fci se je pričela takoj po umoru dominikanskega diktatorja. Jabolko spora predstavijo šeststo milijard, za katere se pravdajo Trujillovi nasledniki v Madridu in v Miamiju ter vlada dominikanske republike. Aretacija Rhadamtsa Trujilla po. meni zmago za vejo trujillovcev, ki so se zatekli v ZDA, nad trujillovci v Madridu; toda zmaga v eni bit ki še ne pomeni, da je kdo dobil vojno. Sedaj proučuje prizivno sodišče v Rouenu vse papirje in nato jih bo poslalo francoskemu mini-»trn za sodstvo skupaj s svojim nasvetom. Ce bodo izdajali odlok o ekstra dictji, ga bo pod. pisal pravzaprav general de Gaulle. No, Rhadames še ni v švicarskih rokahj Afera Trujilla je nastala pomladi 1930 z državnim udarom, s katerim je prevzel oblast general Rafael Leoni das Trujillo JVfoIina, star 39 let, poln ambicij a skop s predsodki. Od takrat se usoda dominikanske republike istoveti z usodo družine Trujillo. Trujillo je bil v začetku le član nacionalne narodne garde, ki jo je imenoval le. ta 1916 umeriški okupator, ko je prišel »delat red« v latinskoameriško anarhijo. Ker so ga njegovi poveljniki cenili, je Trujillo postal oficir m napravil kariero v tej policiji, ki se je po odhodu »marinerjev« leta 1924 prelevila v nacionalno vojsko. Ker mu je tedanji predsednik republike zaupal, ga je imenoval za generalnega poveljnika do. minikanske vojske. Seveda je slabo storil, da mu je zaupal, saj ga je Trujillo poplačal z nehvaležnostjo. S svojim državnim u-darom leta 1930 se je Trujillo polastil mesta predsednika, svojega dobrotnika pa izgnal. Primer dominikanske republike je morda najbolj značilen primer zasebne prilastitve neke države. Številne panoge gospodarstva so postale last nBenefactor. jas (kot so diktatorja imenovali) alt pa njegovih slamnatih mož. Trujillo je postal lastnik cementne, tekstilne, kemične, orožne in drugih industrij pa tudi rudnikov. Mož pa je šel še dalje. Leta 1932 je izdal zakon o nezgodah na, delu in o ustreznem za- varovanju. Ustanovil je v ta namen zavarovalno družbo, pri kateri pa je imel večino delnic. Skratka, leta 1960 so računali Trujillovo premoženje na milijardo dolarjev, od katerih je bil velik del naložen v ZDA, Kanadi in Švici. Politične koncepcije Trujilla so bile kaj preproste: ena sama stranka in en sam voditelj. Polovico dominikanskega proračuna je šlo za policijo. Ta je napravila Trujillu mnogo uslug. Njegove nasprotnike je preganjala tudi v inozemstvu. Tako je 22. aprila 1935 umorila njegovega nasprotnika dr. Angela Morale-sa v Neto Yorku. 12. marca 1956 pa je ugrabila Jesusa de Galin-deza v newyorški podzemski železnici in ga tajno prepeljala v San Domingo. O njem se ni nikoli več slišalo, njegovi ugrabitelji pa so umrli nepojasnjene smrti. Trujillo pa se je dal tudi izvoliti. Leta 1930 je dobil več glasov, kot je bilo vpisanih volivcev. Izvoljen je bil potem še leta 1934 m 1933 Zaradi mejnih incidentov z bližnjim Haitijem je sicer začasno odstopil in imenoval za svojega liastednika Ja-cinto Peyuado, ki pa je bil le njegov slamnati mož. V tem času so odkrili, da je Trujillo «mož božje razsodnosti in previdnosti, poslan na svet za to, da reši civilizacijo...» Ko se je položaj umirit, so ga leta 1942 m še leta 1947 izvolili zopet za predsednika. Leta 1952 je postal predsednik njegov brat Hector, leta 1960 pa njegov pod- repnik dr. Barlaguer. Tako je bila država v rokah Trujilla in njegovih sorodnikov: bratov, sinov, svakov, stricev in nečakov, saj so vsi napravili lepe kariere v vojski, politiki, v policiji in v gospodarstvu. Njegov prvi sin Ram/is je p ostal polkovnik že s petim letom. Ko je imel de. vet let, je postal «zaradi zaslug za domovino» general. Ko mu je bilo 23 let. je postal načelnik generalnega štaba, kasneje pa je delal v Hollywoodu družbo i-gralkama Zsa Z sa Gabor in Ki m Novak. Zato je neki ameriški senator predlagal v senatu, naj bi pomoč ki so jo dajali San Domingu, izplačali kar Kirn Novak. Trujillov sm je namreč potrosil za svoje muhe v ZDA milijon dolarjev na leto. Drugoroje-nec Rhadames ni tako naglo napredoval. Ko mu je bilo deset let, je bil komaj major! 30. maja 1961 je skupina vojaških upornikov ubila Trujilla in tako napravila konec diktaturi, ki je trajata 31 let. Toda kmalu so se sinovi lahko vrnili in so se hudo maščevali nad morilci. Toda dediči so se zavedali, da se jim tresejo tla pod nogami ter so spravili večino premoženja v inozemstvo Kasneje je postal predsednik republike Bosch, sep. tembra 1963 pa je tudi njega vrgla vvojaška junfa«. Medtem je sku£qla dominikanska vlada priti do dela premoženja in ko je bil predsednik Bosch na obisku v Parizu, so tudi začasno zasegli naložbe družine Trujillo v Franciji. Od tod so potem izvirali razni spon pa tu- di sleparije in poskusi, da bi dediči drug drugega prelisičili. Zadnje poglavje tega pre grava-n ja je ravno aretacija Rhada-mesa, Ta aretacija pa ni bila-lahka stvar. Radhames Trujillo je imel v Franciji naloženega mnogo kapitala in mu zato m manjka to zaščitnikov. Med drugim ima v Normandiji ogromno žrebčarno, ki men okrog 10.000 hekta-.rov površine. Zaradi, nekih ne-rednosti so ga hoteli že dvaftijflt,,, zapreti: toda vsakikrat se je najel kdo «z vrba«, ki je posredo-.-r val. Tako niso mogli nadobudnemu mladeniču nikoli do živega. Zato Je vprašanje ali bodo tokrat izvedli mednarodno tiralico in izročili R.idhamesa Švicarjem. REBUS Rešitev iz prejšnje številke: NASILNIK Veljaven od 16. do 22. avgusta S*----S. OVEN (od 21.3. do f ,v \ 20.4.) Vaši srčni od-[ \ nosi doživljajo spre- j i nem no. Negativen \. J položaj boginje IJu-^ bežni prinaša dolo- čeno napetost r ljubljeno osebo. Kar na lepem ste postali ljubosumni. Osredotočite se bolj na svoja osebna vprašanja ln vztrajajte pri načrtih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Koncentracija planetov ugodno vpliva na vaše čustvene odnose. 2tv-'Jen]e. se bo popestrilo ln potovali boste v družbi ljubljene osebe, jo bolje spoznali in cenili. Ne hvalisajte se preveč, čaka vas nepričakovan zasluž.ek. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vpliv lune bo prispeval, da bodo vaši čustveni odnosi naravnost cveteli. Zato boste srečni ln vedno dobre volje. Kažejo se tudi dobri obeti glede potovanj ln novih poznanstev. Tudi v poslovnem življenju pojde vse kakor po maslu. ____ RAK (od 23.6. do f f TN. 22.7.) Vplivi zvezd vas bodo spodbujali, I I tako da boste v lju- V ' > 'J bezensklh zadevah n. zelo podjetni, šprlčo svojega poguma boste tudi bolj očarljivi tn uspehi pri ljubljeni osebi ne bodo Izostali. Teden pa ni preveč ugoden za uspehe na delu. /—v. LEV (od 23.7. do f ~ \ 22.8.) Ta teden bo- [ ) 3te l-uedmet pravih j čustvenih izlivov in V J dokazov spoštovanja. ^^ Kljub temu pa ne boste tako zadovoljni, kot bi bili nekoč. Marsikdo bo nekoliko v skrbeh /.vadi začasne odsotnosti drage osebe. Nekateri bodo tudi ljubosumni. DEVICA (od 23. 8. do 22.9.) čeprav se bo na čustvenem področju pojavil kak oblaček, pa bo konec tedna nastala velika harmonija čakajo vas prijetna srečanja z drago osebo, ki bodo zelo prisrčna Na delu bodo neke zapreke, ki so neprijeten ostanek preteklosti. TEHTNICA (od 23. do 23.10.) Po daljšem trajanju popolnega soglasja z ljubljeno osebo boste za \ adl neke malenkosti za kratek čas negotovi. ,To se bo zgodilo /oradi nenadnega nezaupanla in ljubosumja Potruditi sč morate, da se ne do delo preveč latoplollo • ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) VaSi čustveni odnosi In vsa v;aša poznanstva bodo pod Izredno ugodnim vplivom zvezd. Vse ,«e obrača vam v, prid ln izkoristile priliko. Tudi možnosti za uspen na delu so Izvrstne; zato boste Uresničili vse svoje načrte /7\" (®)s - iai STRELEC (od 23.11. do 20.J2.) Po daljši potrtosti se boste končno opogumili, kar bo vplivalo u-godno tudi na vaše čustvene odnise. čaka vas prijeten obisk, ali pa pojdeto na obisk vi sami, Na delu se brzdajte In rie nasedajte tistim, ki vas Izzivajo. KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) V čustvenih odnosih u-tegne nastati napetost. Zaradi posebnega položaja ali neprijetnih besed ljubljene osebe boste postali Blabe volje Potrebna bo marsikakšna odpoved. Razdobje pa je ugodno za vaše dejo ln načrte. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) čeprav boste v začetku tedna nekoliko, slabe volje, ker ne bo prišlo do domenjenega sestan tega ne smete Jemati srcu. fe prijatelji bodite strpni, čeprav vam bodo nasprotovali v neki zadevi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na zunaj se bo zdelo, da so v ljubezni le slabe perspektive. Toda videz naj vas ne vara, ker ljubljena oeeba rada prikriva svoja resnična čustva, v odnosu s prijatelji rvc bodite zamerljivi Na splošno pojde na delu vse gladko. ka, si preveč ^253!^ I L TEDEN Pretekli teden se je že poznalo vzdušje «ferragosta» .V uradih se je delo skrčilo vsaj na polovico in ladjedelnice so poslale vse delavce na dopust, zaradi tega je sindikalno, u-pravno in politično življenje skoraj zaspalo. Zato je Dilo tudi mnogo manj novega *.ot Po navadi. Edini razburljivi dogodek na sindikalnem torišču je bila vest, da nameravajo Delavske zadruge skrčiti število prodajaln in uslužbencev, proti Čemur so sindikati in uslužbenci odločno protestirali. Uslužbenci so se sestali tudi na skupščini, kjer so jim. sindikalni predstavniki poročali o položaju, nakar so sprejeli sklepe o bodočem ravnar nju. Delavske zadruge so njm-reč zabredle v finančno krizo in so imele že dve leti o> čuten primanjkljaj, ki so ga krile iz pokojninskega »klada uslužbencev. Druga neprijetna vest je nameravano zvišanje cen vozovnic na tramvajih, trolejbusih in avtobusih mestnega podjetja Acegat od 40 na 50 lir ter ukinitev jutranjega zelenega listka, ki zlasti služi, vsem, ki hodijo zjutraj na delo. Pri tem sicer ne gre za novo vest, ker se je o zvišanju tarif že dolgo govorilo. V četrtek zvečer pa je imel občinski odbornik Verza tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da bo primanjkljaj Acegata po računih njegove upravne komisije znašal letos 2 milijardi in pol lir. Upravna komisija je izdala poročilo, v katerem pravi. da je treba pripisati primanjkljaj predvsem zvišanju plač osebja zaradi stalno naraščajoč draeiniske doklade ter zaradi skrčenja delovnega urnika. Poleg tega je vplivalo na primanjkljaj tudi žvišanje socialnih dajatev in znižanje števila potnikov, zlasti v večernih urah in ob praznikih, ker ima vedno več -"-ebivalcev avtomobile. Napovedano zvišanje tarif Acegata je seveda vzbudila skrb med revnim prebivalstvom, kar vpliva tudi na stranke občinske večine, ki se nerade odločijo za tak nepopularen ukrep. Pretekli teden je tudi izšlo poročilo poveljstva mestnih redarjev o gibaniu cen v juliju. Povprečno so se cene le rahlo zvišale, kar pa ni dober znak ker so v tem mesecu cene po navadi najnižje zaradi izobilja povrtnin in sadja. Znižale so se cene večine povrtnin in sadja, medtem ko se je zvišala cena piščancev za 65 lir pri kg, jajc, drv, sira, drobovine in nekaterih pralnih praškov. Malenkostno pa se ie znižala cena teletine. Ker je bilo na trgu precej rib, so bile manj žlahtne vrste cenejše kot v prejšnjih mesecih. Precej razburjenja je povzročilo tudi zvišanje cene skodelice kave na 55 lir; vendar je tu ostala izbira, ker niso zvišali cene vsi bari. Pretekli teden se je tudi v vzdušju velikega šmarna pričelo »izseljevanje« iz mesta, kar je že postal splošen običaj. Kdor ima namreč kaj pod palcem gre ali v hribe ali k morju. V zvezi s tem ie zanimivo, da je izdal jugoslovanski generalni konzulat v Trstu v torek že 100.000 letošnji vizum. Dobila ga je Neva Ferlugova, brhka 18-letna deklica, ki prodaja čevlje v neki trgovini na korzu Garibaldi. Poleg brezplačnega vizuma zase in za svojce je dobila tudi nekaj steklenic dobre žgane kapljice, to je slivovke in «starega graničarja«. Kakor tej deklici tako voš6imo vsem našim čitate-*iem, da bi veselo prebili ta dva prazniška dneva in hkrati izražamo upanje, da vreme ne bo nagajalo, Tg teden pred velikim šmarnom lahko upravičeno imenujemo krvavi teden. Statistika p. bo označevala s tem vzdevkom zaradi tega, ker je cestni Promet samo v prvih petih dneh tega tedna zahteval v Soriški pokrajini kar štiri smrtne žrtve. Na cesti Selec Doberdob je izgubil življenj®. 30-letni Aldo Zamfanini: Peljal se je na obisk k ženi, v J® Preživljala počitnice na vrhu. Pn Koroni sta Izgubili taljenje dve osebi: industri-jec Pussini iz Tržiča in kme- tovalec Donda iz Korone. V tržiški bolnišnici pa je umri tudi 24-letni Francesco Conte, ki je padel v bližini Štaran-cana s svojega motocikla, ko se je hotel izogniti nekemu avtomobilistu. Poleg teh treh smrtnih nesreč je bila še cela vrsta lažjih. Ni izključeno, da se pri tako velikem prometu kot ga zaznamujemo pred temi prazniki, ne bo zgodilo še kaj hujšega. Prefektura je že odobrila sklep občinskega sveta v Gorici, da se za dobo 6 mesecev podeli mestni avtobusni promet podjetju Ribi s ponedeljkom 16. avgusta. Na mestnih progah bodo vozili avtobusi družbe «Ata», ki jih je Ribi vzel v najem. Občinska uprava bo knla primanjkljaj prometne službe ter izplačala družbi 10 odstotkov kosmatih dohodkov Občinski svetovalci so v veliki večini zahtevali, da se po poteku koncesije ta uslužnost municipilizira. Na županstvu v Doberdobu so vojaške oblasti plačevale odškodmno kmetovalcem, katerim so vojaški oddelki napravili škodo na njivah in travnikih. ODčinski svet v So-vodnjah je na četrtkovi seji odobril načrt za asfaltiranje notranjih vaških poti (strošek bo znašal 10 milijonov lir); OD SINOČI DO 24. URE V PONEDELJEK Na Opčinah šesti Kmečki tabor Kmetijske zadruge iz Trsta Razstava povrtnine in nagraditev kmetov, razstava kmetijskih strojev, nastop pevskega zbora, godbe na pihala in ples V Prosvetnem domu na Opčinah se je sinoči začel 6. Kmečki tabor, ki ga že šest let zaporedoma prireja Kmetijska zadruga iz Trsta. Sinoči se je tabor začel z ljudsko veselico, ki jo je obiskalo mnogo ljudi, ne samo kmetov, ampak tudi ljubiteljev slovenskih ljudskih veselic, kjer se domačini srečajo ter se v dobri družbi in ob prijetnem razpoloženju pogovorijo o svojih stvareh in se zabavajo. Na taboru so uredili tudi nekaj stojnic, v katerih točijo domače belo in črno vino in teran iz Repentabra. Ne manjkajo tudi domač pršut in druge jedilne dobrine. Veselje na taboru je sinoči trajalo do 24, ure. Danes ob 10. uri pa bo u-radna otvoritev tabora in razstava kmetijskih pridelkov, nakar bo takoj začela delovati komisija, ki bo ocenila razstavljene pridelke. Ob 17.30 bodo pozdravni nagovori voditeljev zadružništva na Tržaškem in v sosednih krajih. Ob 18.30 bo nastopil pevski zbor. Od 19. do 24. ure bo ljudska zabava s plesom. Nadaljnji program tabora je sledeči: Jutri, 16. avgusta, bo ob 9.30 praktično prikazovanje s poskušnjo novih kmetijskih strojev, ob 17. uri bo razdeljevanje nagrad udeležencem razstave ter nastop godbe na pihala in pevskega zbora. Ob 18. uri se bo začela ljudska veselica s plesom, ki bo trajala do 24. ure. Ob 20. uri bo predvajanje kratkometražnih barvnih filmov o cvetlicah; ob 23. uri pa bo žrebanje nagradne loterije z lepimi dobitki. V ponedeljek ob 9.30 bodo uslužbenci Kmečke zadruge ponovno prikazovali uporabnosti najnovejših kmetijskih strojev. Ob 20. uri se bo začela ljudska veselica s plesom, ki bo trajala do 24. ure. S tem se bo tabor tudi zaključil. Kakor vsako leto, kar smo že delno tudi omenili, bo tudi letos na taboru razstava kmetijskih strojev raznih tvrdk, razstava povrtninskih pridelkov in domačih vin, ki jih bodo kmetje prodajali gostom. Sinoči so razstavo še urejali, zato bomo o njej podrobno pisali v prihodnji številki našega lista. Vsem kmetom in vsemu prebivalstvu priporočamo, naj se udeležijo Kmečkega tabora, ki je edina tovrstna domača prireditev v letu na našem področju. SESLJAN Obala je polna kopalcev, a v Sesljanu se to malo pozna. Tujci pridejo in zginejo kot muhe enodnevnice. Na svojih vozilih imajo šotore, živež, gumijaste čolne in vse, kar spada k sodobnemu turizmu. Kdor pa si želi nekaj več našega sonca, vode, zraka in romantike, se, če le more, izogne gostinskim obratom in skuša čimbolj skrčiti račun izdatkov. V tem pogledu se severnjaki zelo ločijo od južnjakov. Naj navedemo primer avstrijske profesorice: med letom varčuje za daljše letovanje ob našem morju, tukaj pa se zad<« voljuje s preprosto, a tečno hrano. Nam to ali kaj podobnega ne gre v glavo. Repentabor in druge vasi čakajo današnje izletnike i m-. r' . . * <■ . j. t j r iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I Pismo uredništvu | Nekaj zanimivih podrobnosti o preteklosti vasi Slivno Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu. Podpisani sem naročen na Vaš cenjeni list pri prodajalki časopisov v Gorici v Ul. Carducci, kjer stanujem v isti ulici na št, 60. Hočem Vam sporočiti nekaj pojasnil in popravek k zadnjemu od treh člankov, ki ste jih objavili v Vašem listu o Slivnem. članke sem čital z velikim zanimanjem, saj je bila moja pokojna mati, ki jo je moj pok. oče imenoval «Juca», hči one sorodnice duhovnika Pravice, njegove postrež-nlce. Ime mu Je bilo Tomaž in v ustanovnem dokumentu fonda za študij slivenske mladine je imenovan «Fravizza». Glavni vzrok temu mojemu pismu je naslednji: Tomaž Pravica ni bil rojen nekje pri Grgarju, ampak nekje pri Cerknem. Blizu Grgarja je vasica Ravnica, blizu Cerknega pa vasica Ravne. Od tu je bil ta duhovnik. Najbrž so Sliven-ci, ki so hodili na Sv. goro, od koder se vidi vasica Ravnica, imeli to vas za njegov rojstni kraj. Rojen je bil baje v drugi polovici 18. stoletja, a moja stara mati v začetku 19. stoletja (saj imam jaz 82 let), moja mati, ki se je priženila v Salež, pa leta 1843. Moja mati je imela v Slivnem, kolikor mi je znano, dva starejša brata: Jožeta in Janeza, eno sestro poročeno v Praprotu pri Lupinče-vih in eno polsestro, rojeno Rebec, poročeno tudi v Saležu. Da Vam pišem to pismo, me je napotilo tudi dejstvo, da sem jaz sam užival po duhovniku Pravici ustanovljeno štipendijo skozi šest let, ki je znašala letno 88 goldinarjev. Vrednost goldinarja je bila visoka. V tisti dobi je stala krava 50-60 goldinarjev. Prvič sem dobil to štipendijo v šolskem letu 1894-95, ko sem obiskoval pripravnico za srednje šole v nemškem jeziku na Proseku. Učitelj na tej šoli je bil takrat Ivan Nekerman. Naj tu omenim, da je bil v omenjenem letu moj sošolec Ivan Regent s Kontovela, sedaj v Ljubljani, in menda neki Furlan s Proseka, ki je postal učitelj. V naslednjem šolskem letu pa sta bila moja so- iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii Zadnja pot Antonije Strajn Vedno nam je hudo pri srcu ko spremljamo znanca ali znanko /p večnemu počitku. Se hujše nam je. ko nas prezgodaj zapusti delovna in pridna gospodinja, kot je bila naša nepozabna Antonija Strajn iz Doline. Vsi, ki so jo poznali, se kar ne morejo sprijazniti z mislijo, da priljubljene Antonije ni več med nami. Huda bolezen, ki ne pozna leka, jo je iztrgala svojim dragim še pri moči, saj je bila stara komaj 64 let. Pokojnica je bila znana ne samo v svoji rojstni vasi, temveč tudi v okoliških vaseh in v samem mestu. Ko je bila stara komaj 4 leta je mala Antonija ostala sirota. Se preden je dokončala ljudsko šolo je odšla v mesto, kjer je služila več let. Tudi po poroki je pokojnica vedno marljivo delala, da je pomagala pri vzdrževanju svoje družine s tem, da je kot mlekarica celih 22 let vsako jutro hodila v Trst. Skupno z možem sta prevzela gostilno na trgu v vasi ter dobro gospodarila in vodila. Po smrti moža pa je gospa Antonija sama vodila gostilno dolgo let, in sicer, dokler ji ni huda bolezen vzela vse moči. Za časa fašizma, kot nešteto naših ljudi, sta bili tudi ona in vsa njena družina preganjani. Fašisti so ji odpeljali moža in dva sinova v zapor nato pa v taborišče v Nemčijo. Za časa NOB je vedno pomagala in delala v korist našega naroda. Po vojni so se mož in otroka vrnili domov. Leta 1950 je izgubila sina Rajka, dve leti pozneje pa še moža. Ostal ji je še sin Lovrenc, ki je vedno pomagal in delal ob strani ljubljene matere. Kako je bila pokojnica priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko število domačinov ter znancev iz vseh krajev naše okolice. Prijatelji in znanci so v slovo poklonili pokojnici mnogo vencev in cvetja. Tudi godba iz Brega je spremljala na zadnji poti pokojnico ter ji v žalnem sprevodu igrala žalostlnke. Domača gruda nam je za vedno zakrila zavedno Slovenko, ki jo bomo dolgo pogrešali med nami. Žalostno in težko je slovo od vzorne matere, pridne gospodinje in marljive delavke, ki nam bo ostala v trajnem spominu. šolca dr. Karel Ferluga in Riko Pertot Iz Barkovelj, med drugim pa še dva dečka iz Saleža, od koder smo hodili peš na Prosek, šola je bila v stari Nabergojevi hiši in je bila ustanovljena po njegovi zaslugi. Bil je v drugi polovici 19. stoletja deželni in državni poslanec. Do omenjene štipendije so imeli pravico študenti, potomci Kraljevih družin lz Slivna, v pomanjkanju teh pa študenti iz devinske dekanije. S fondom ustanove je razpolagalo c.kr. namestništvo v Trstu. štipendije pa je izplačevala deželna blagajna v Gorici. (Fond je pogoltnila Italija, ko je prišla v Trst). V Slivnem sem bil samo trikrat, in sicer prvič leta 1904 na pogrebu materinega brata Jožeta, očeta onega Josipa, ki je sodeloval v mavhinjski godbi. Takrat so imeli poslopje še po starem. Drugič sem bil tam nekaj let po prvi svetovni vojni, ko sem obiskal zgoraj omenjenega bratranca Josipa. Bil je pri koncu svojega življenja in je kmalu nato umrl za posledicami vojne. Tretjič sem bil mimogrede v Slivnu pred 13 leti. Poznal me ni nobeden v družini in jaz nobenega od njih. M. š. PROSEK KONTOVEL V preteklih dneh smo brali v Primorskem dnevniku, da bo občinska uprava sedaj sprejela v službo 19 novih pometačev« Ta vest, ki bi se komu lahko zdela nepomembna, je nas Prosečane in Kontovelce spravila na «noge» ter nam vlila upanje, da se bo občinska uprava sedaj, ko bo najela te nove uslužbence, spomni* la na nas in določila za Prosek in Kontovel vsaj enega pometača. Že mnogo let ni v naših dveh vaseh nobene osebe, ki bi skrbela za čistočo obeh vasi. Ljudje si pomagajo kot morejo, pometajo in čistijo pred svojim pragom, ne morejo pa preprečiti, da bi se ne v nekaterih krajih ne-kopičilo smeti, zlasti v bolj prometnih točkah vasi. Se bolj slabo kri pa deia ljudem dejstvo, ko vidijo, da sta v novem naselju, ki so. ga .zgradili za begunce, kar dva delavca, ki čistijo to naselje Ali sta ta dva delavca občinska u-službenca ali ne, to ljudje nimajo časa spraševati. .Vprašujejo pa se, zakaj občinska uprava tako zanemarja Prosek in Kontovel. Poleg tega pa je treba omeniti tudi vprašanje sodčkov podjetja mestne čistoče, ki so jih namestili v raznih krajih na Kontove-lu. da ljudje spravljajo v njih smeti. Teh sodčkov je tako malo, da je v nekaterih krajih sedaj večje smetišče na javni ulici kot je bilo poprej, ko še ni bilo sodčkov. NEKAJ 0 NAŠIH GOSPODARSKIH DRUŠTVIH Vzajemna pomoč med člani osnovna naloga društev Po vseh okoliških vaseh so se dobro pripravili na sprejem izletnikov na veliki šmaren. Gostilne in osmice čakajo goste z dobro domačo kapljico, dobrim sirom in pršutom, ter z drugimi jedili. Največji praznik v okolici je na Repentabru. Tu so na zelenem travniku na «Poklonu» pri Furlanovi gostilni kramarji že postavili svoje stojnice z najrazličnejšo drobnarijo. Gostilničarji pa so se do- bro založili z živili in najboljšo kapljico. Prav tako bodo točili pristno domačo kapljico v osmici, drugi domačini pa bodo prodajali sir in domač pršut. Na Repentabru je torej že vse pripravljeno, kot so tudi pripravljeni gostilničarji in kmetje, ki so odprli osmice, v vseh drugih okoliških vaseh, kjer pričakujejo mnogo izletnikov, seveda če bo lepo vreme. Zadnji dež je rešil letošnji vinski pridelek, pravijo kmetje. Obvestilo kmetovalcem Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je začelo razdeljevati male količine pripravkov za zatiranje parazitov ter male količine semen raznih povrtnin. Razdeljevanje bo trajalo dokler se ne bo izčrpala vsota, ki je za to določena. Prispevek za pripravke proti parazitom in za Lahka naj ji bo domača zemlja, semena znaša 50 odst. nakupne sinu Lovrencu in ostalim sorodni-' cene. Nekatere pripravke, kot j kom pa izrekamo naše iskreno so , Rogor L-40, Korathane in Va-žalje- I pam, bodo razdelili brezplačno. Zelo potrebno je opozoriti na pojav, ki dela skrbi našim bolj prosvetljenim možem. Ta zadeva je prav tako važna kot polno drugih vprašanj. Lahko ce!6 trdimo, da pomeni — v sedanjih prilikah — osrednji živec. A prav ta živec je, kot kaže, bolan. še je na Tržaškem nekaj ostankov nekdanjega vzajemnega varstva gospodarskih koristi; še je nekaj gospodarskih društev in vzajemnih zavarovalnic za govejo živino. Pomudimo se pri prvih. Vsako gospodarsko društvo je smotrna sestava kmečkih članov, združenih v določene namene, ki ima svoja uzakonjena pravila. A kaj vidimo danes? Nekatera gospodarska društva se ne vedno ravnajo po društvenih pravilih. Starejši člani so pomrli, mlajši pa bistva takšne gospodarske oblike pretežno ne razumejo in se zanjo ne zavzemajo. Delovanje sloni na nekaj članih, ki narekujejo svojo voljo, večkrat tako, da ni v skladu z društvenimi pravili niti z namenom društva. Vsako tako gospodarsko društvo pomeni samopomoč skupnosti, ki jo čevelj enako žuli. Pri nas so taka društva nastala predvsem zaradi težav v vnovčenju vina. Kmetje, takrat navezani izključno na zemlji, so uvideli prednost te gospodarske oblike, ki jim je olajšala prodajo vina v društveni gostilni. To je bil glavni namen, a ne edini. Društvena pravila so bila zadružnega značaja in so torej pomenila samopomoč na vzajemni osnovi. Možnost vnovčenja vina še ni bilo vse. Pred potrošnjo vina imamo pridelek, ki bi ga bilo treba pospešiti s čim naprednejšim vinogradništvom in kletarstvom. A naše kmetovanje ne pomeni samo vinogradništvo, sestoji tudi iz drugih strok, ki so vse medsebojno povezane, tako n.pr. poljedelstvo podpira živinorejo in obratno, živinoreja vinogradništvo (gnoj itd.). Vprašanje tega napredka je svoj čas spadalo med naloge društva. NaDredek pa ni le v materialnem življenju. K napredku spada tudi kulturno delovanje. To poglavje se že samo po sebi vrinja v pravila takšne organizacije. «Ja, tako naj bi bilo danes, ker smo tega prav tako potrebni kot nekdaj,« meni napredni okoliški kmet. Moramo mu pritrditi. Ne mislimo, da so današnje razmere, vzeto v celoti, resnično mnogo boljše od nekdanjih. V mnogočem smo zaostali in marsikaj nam manjka za utrditev gospodarskega in kulturnega obstoja in razvoja. Ce bi se društva ravnala po zamisli ustanoviteljev, bi vršila veliko nalogo. Bila bi lahko glasnik skupnih interesov in pomemben činltelj na gospodarskem ln kulturnem področju. Namesto tega predstavljajo le še trgovsko dejavnost, ki se ne razlikuje od zasebnikov. Naše vinogradništvo hodi rakovo pot. Zato bi morala vsa naša gospodarska društva posvetiti temu vprašanju največjo pozornost. ge socialnega značaja kakor tudi za pokojnine. Urad obnavlja dvolastniške izkaznice, svetuje kmetovalcem, kako je s prošnjami za zeleni načrt ter daje prosilcem na razpolago brezplačno tudi geometra. Na ta urad se prosilci lahko obračajo tudi v pravnih zadevah. Vse usluge,, ki jih nudi Kmečka zveza, so brezplačne. Kmečka zveza ima svoj u-rad tudi v Krininu, Ul. Dante, ki je odprt vsak petek od 10. do 12. ure, in v Ronkah, Ul. S. Lorenzo (kmečka zadruga) vsako sredo od 10. do 12. ure. V osmicah točijo dobro domačo kapljico POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD «4 URORA» priredi v nedeljo, dne 6. septembra 1964 MNOŽIČNI IZLET V LJUBLJANO NA X. MEDNARODNO VINSKO RAZSTAVO Na splošno željo spremenjen program: • Ob 7. uri odhod avtobusov iz Trsta, oziroma okoliških vasi (točne ure odhodov za posamezne vasi bodo pravočasno javljene), preko bloka Fernetiči. • Ob 9.30 prihod v Ljubljano pred Gospodarsko razstavišče. Prosto za ogled mesta. • Ob 15. uri zbor pred razstaviščem, nato skupni ogled razstave vin in strojev. Po ogledu pokušnja vin. • Ob 18. uri večerja. • Ob 20. uri začetek zabavnega programa. • Ob 21. uri odhod avtobusov izpred Gospodarskega razstavišča v Ljubljani proti Trstu. • Ob 24. uri ca. prihod v Trst oziroma vasi tržaške okolice. IZLETA JE 2.500 LIR in vsebuje: Vožnjo do Ljubljane in nazaj, cestnino, vstopnico na razstavo, bon za pokušnjo 6 vrst vina in bon za večerjo (par kranjskih klobas z gorčico in kruhom). Kdor nima potnega lista z vizumom se lahko vpiše na skupni potni list. V tem primeru doplača 500 lir. AVTOBUSI BODO VOZILI SKOZI NASLEDNJE VASI: 1. Sesljan — Vižovlje — Cerovlje — Mavhinje — Prečnik — Sempolaj — Nabrežina. — 2. Salež — Zgonik — Mali Ropen — Briščiki — Veliki Repen — Col — Fernetiči. — 3,' Križ — Prosek (tudi za Kontovel) — Opčine. — 4. Bazovica — Padriče — Trebče — Op čine. — 5. Dolina — Boljunec — Boršt — Ricmanje (na glavni cesti) — Lonjer (Ključ). Kmečka zveza v Gorici Kmečka zveza v Gorici Ul. 24. maja sporoča vsem kmetovalcem, da so njem uradi odprti vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 9 do 12 ure. Kmetovalcem nudijo v teh uradih najrazličnejše uslu- IZ TRSTA bodo odpeljali avtobusi točno ob 7. uri, in sicer s Trga Foro Ulpiano (pred tribunalom). VPISOVANJE ZA POSAMEZNE VASI SO IZ PRIJAZNOSTI SPREJELI: SESLJAN-VIŽOVLJE: Srečko Colja; CEROVLJE: gostilna pri Lini: MAVHINJE • Dri Sirci na štev. tf; SEMPOLAJ: Albert Peric na štev. 44; NABREŽINA- gostilna Grilanc-SALEŽ: pri županu Alojzu Pircu; ZGONIK: gostilna Guštin; MALI REPEN gostilna Batič; BRISCIKI: gostilna Milič; VELIKI REPEN; gostilna Škabar (pri NiSS ; PPL- Pri ’ ■ gostilna pri Vetotu in trgovina Škabar; KRIŽ: DrTu8tve2a, gostilna na Proseku in Božena Briščik; PADRIČE. Rafael Grgič, BAZOVICA- Ivan čač; DOLINA: gostilna nri Lovretu BOL.JU-N®CA i08itP 0t,nNirnV 200; BORŠT: gostilna Danilo Petaros; RICMANJE : ’ gostilna pri Oskarju; LONJER: Sergij Pečar; TREBČE: gostilna Kralj Kdor ima svoj potni Ust, pri vpisu pove samo svoje ime ln priimek ter plača vpisnino, kdor pa se bo vpisal z osebno izkaznico, naj jo odda na mestu vpisa skupno z vpisnino. Izkaznice morajo biti izdane po 6 septembru 1959, sicer so neveljavne V TRSTU VPISUJE POTOVALNI URAD AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. V primeru, da se ilo zadostno število oseb s področja od Kolonkovcado Dacja, bo avtobus ob povrat- < bo za izlet vpisa; ku odpeljal te izletnike do Sv i i' Sobote, oziroma do Dacja, VPISOVANJE SAMO ŠE DANES! Vreme včeraj: najvišja temperatura 26, najnižja 18.2, ob 19. uri 23.2; zračni tlak 1013 neredno stanoviten, vlage 70 odst., veter 3 km se-verozahodnik, nebo 3 desetine po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 23.7 stopinje. Tržaški dnevu Danes, SOBOTA, 15. avgusta Vnebovzetje D. M. Sonce vzide ob 5.C4 in zatone ob 19.13. Dolžina dneva 14.09. Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 23.10 Jutri, NEDELJA. 16. avgusta Rok VELIKI ŠMAREN V ZNAMENJU POTOVALNE STRASTI 50,000 Tržačanov že odpotovalo Današnji cilj pa Kras in Milje Staro «romanje> na Repentabor ima še mnogo privržencev, zato bodo vozili gor avtobusi vsake pol ure-Razsvetljena jama v Brisčkih - Na Tržaško je prišlo na tisoče tujcev, zato so vsi hoteli in gostišča zasedeni Toda tudi tisti, ki so sklenili, dal ljuje tržaški prometni policiji izja-ne bodo zapustili mesta in njego-1 vil, da je potrebno predvsem, da ve bližnje okolice, ne bodo preveč “ —t-------------■—>—> -■ ------ prikrajšani. Danes kot je znano, je običajno vsakoletno romanje na Repentabor, ki je povezano s tradicionalno «šagro». Podobne slovesnosti bodo tudi v svetišču pri Starih Miljah, ki je ena izmed najstarejših cerkva na našem ozemlju Omeniti moramo nadalje tudi, da je ustanova, ki skrbi za jamo v Briščkih («Grotta Gigante«) poskrbela, da bo jama razsvetljena danes in jutri od 14. do 18. ure. Omenimo naj še, da se pride do jame iz Proseka ali pa iz Opčin v dobri pol uri, medtem ko bo avtobusno podjetje «Carsica» poskrbelo za večje število potovanj z avtobusom. V tej zvezi pripominjamo še, da je omenjeno podjetje sklenilo, da bodo njegovi avtobusi opravili vse vožnje, ki jih predvideva praznični umik, in sicer danes ter jutri. Poleg tega pa bodo avtobusi namenjeni na RepentaDor odhajali iz avtobusne postaje na Trgu della Liberta vsake pol ure, začenši od 7.30 zjutraj. Okrepili bodo tudi avtobusne vožnje za Prosek, Križ in Briščke. Okrepili bodo tudi povezavo med Prosekom in Repenta-brom ter med Opčinami in Repen-trabrom. Za potovanje v Milje pa bo veljal naslednji umik avtobusov podjetja ACNA iz Milj; 6,35, 7,30 *), 8,15, 9,10 •), 10,00, 10,50 •), 12,00, 13,15 •), 13,45, 15 *), 15,15, 16,40 •). Iz Milj pa bodo odpotovali avtobusi z naslednjim urnikom; Stare Milje: 5,50, 7,10, 8,20 •), 9,20, 10,00 *), 10,50, 12,50, 14,05 •), 14,30, 15,30 •), 17.30 *), 17,45, 19,15, 20 *). Na pro- gi Milje . Trst se bodo avtobusi ustavljali na Trgu Stare mitnice. Odhodi, ki so označeni z zvezdico, se bodo opravili samo v primeru lepega vremena. Avtobusi se bodo ustavljali na naslednjih vmesnih postajališčih: Trg Stare mitnice, Seneni trg, Sv. Sobota, Mitnica, Zavije, Milje, Sv. Rok, Zindis, Cam-pore, Stare Milje. V tem okviru se bo odvijal krajevni avtobusni promet, ki kot tak ne predstavlja nekega posebnega vprašanja, saj na teh progah vozijo izkušeni šoferji. Cisto drugačno pa je vprašanje avtomobilskega prometa na vseh cestah. Policijski organi so sprejeli vrsto ukrepov, ki bi morali ublažiti vsakoletni krvni prispevek k motorizaciji. Se vče. raj pa je kap. Boratto, ki pove- so avtomobilisti obzirni do drugih in do sebe ter, da je mnogo pametneje, da se pride do cilja pol ure pozneje kakor da se sploh ne pride. Tako je približna slika množičnega odhoda Tržačanov na podeželje ter v razna mesta v notranjosti države, ali pa v bližnje kraje Jugoslavije. Ne smemo pa pozabiti, da če se mesto na eni strani prazni, pa je na drugi precej močan pritok turistov, posebno iz Avstrije in Nemčije. Že včeraj so bili skoraj vsi hoteli, penzioni in celo zasebne sobe, polni. Na samem odseku od Devina do Križa so zabeležili čez 6.000 gostov. PO SKLEPU 0 ZVIŠANJU TARIF ACECAT Se okoli 50.000 Tržačanov, poleg tistih, ki so odpotovali že v prejš-nih dneh, je včeraj popoldne zapustilo mesto, oziroma ga bodo zapustili danes. Ali ti naši domači turisti bežijo pred vročino? Ne bi rekli, saj je v zadnjih dneh termometer občutno padel ter so noči postale že kar prijetne, če je človek vsaj kolikor toliko odet. Ni torej običajna pasja vročina, ki v tem trenutku žene iz mesta desettisoče in desettisoče meščanov. Gre v prvi vrsti za beg iz mesta v več ali manj izmaličeno naravo, kjer pa so seveda vse u-godnosti modernega življenja na razpolago zabave željnemu turistu. Le redki se podajajo v zares še deviško naravo, ki jo nudijo vrhunci naših gora. Kakšno bo vreme, se sprašuie povprečni meščan, ki bo danes odbrzel s svojim avtom iz mesta ter se podal bodisi v Istro ali na Kras, bodisi v Furlanijo ali pa dlje? Italijanski vremenoslovci napovedujejo, da bo prevladovalo vlažno in spremenljivo vreme ter da bodo možne tu pa tam padavine. To seveda velja za italijanski polotok v celoti, medtem ko vreme v naših krajih ni vedno podvrženo politični razmejitvi. Živimo pač v pasu. kjer ga pogojajo številni čmitelji, ki se vežejo tako na sredozemsko podnebje, kakor tudi na vremenske pogoje v srednji in vzhodni Evropi. Ali bo držalo, da bo vreme zares več ali manj »kislo«? Ne bi rekli kaj takega, saj je v preteklih dneh padlo pri nas toliko dežja, da smo sredi avgusta že skoraj dosegli mesečno povprečje, ki velja za avgust. Obstajajo torej precejšnje možnosti, da se bo vreme ohranilo pretežno lepo. Kljub temu seveda priporočamo našim turistom, da poneso s seboj dežne plašče in podobne oprave, kajti vreme je navadno zelo muhasto. To velja še posebno za sredino avgusta, ki je nekaka prelomnica v splošni poletni vremenski konjunkturi. Vsi Tržačani seveda ne razpolagajo z motornimi vozili, s katerimi bi se odpeljali do te ali druge turistične točke. Mnogi se morajo zanašati na vlake, na avtobuse, ali pa na ladje, ki plovejo ob istrski obali, ali pa v smeri proti Benetkam. Sicer pa so pristojni organi že prišli do Zaključka, da se precejšnje število Tržačanov, bodisi, da so motorizirani, bodisi, da se bodo poslužili javnih prevoznih sredstev, ne bo oddaljilo iz mesta za več kot 30 ali 40 km. HtiHiilllillliiiiiiitiiifliMiiiilliiMiMnilittiHMinutHiniliHiMmililimiiHliiiiitliiiitiltllMitilliiiliiiiiiiiitiiniiiiiiliiiiiiilliiiiliiiiiiiiilliiiiiiiiimiiluiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii PODATKI 0 PROMETU AVTONOMNEGA RAČUNA V TRSTU Rekordna trgovinska izmenjava dosegla 6.786 milijonov lir Podatki se nanašajo na vplačila in izplačila avtonomnega računa v prvih sedmih mesecih letošnjega leta Na gen. konzulatu Jugoslavije je redno polno ljudi, ki čakajo na vizum. V dneh pred velikim šmarnom pa je bila v prostorih konzulata prava gneča liliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiniriiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii O tem vprašanju bi moral odločati občinski svet Izkoristili so počitnice, da so prebivalstvu podtaknili neprijeten ukrep - Nezadovoljstvo zlasti glede ukinitve zelenega Ustka Včeraj smo objavili podrobnosti o povišanju prevoznih t^rif občinskega podjetja Acegat, ki bo stopilo v veljavo 1. septembra. Kot izhaja iz našega članka, se bodo tarife za delavce in dijake povišale povprečno za 25 odstotkov. Po drugi strani pa podjetje ukinja vrsto dosedanjih ugodnostnih voženj za delavce in dijake, kot na primer jutranji zeleni listek, dosedanje tedenske izkaznice in mesečno izkaznico za dijake. Hkrati pa občinska uprava sporoča, da so te ugodnosti za delavce in dijake nadomestili z raznimi drugimi tedenskimi in mesečnimi izkaznicami, o katerih smo že včeraj pisali. Povišanje prevoznih tarif Acega-ta je bilo že dalj časa pričakovati, ker je podjetje predložilo občini zahtevo po zvišanju že proti koncu lanskega leta. Ce hočemo biti objektivni, moramo tudi priznati, oa so se tramvajske in filobusne Obmejna trgovinska izmenjava med tržaškim in sosednjim jugoslovanskim področjem je v prvin sedmih mesecih letošnjega leta dosegla obseg 6.786 milijonov lir, medtem ko je lani v istem razdobju znašala 4.318 milijonov lir. Napredek je izreden, saj se je izmenjava zvišala za 2.468 milijonov lir in je torej dosegla rekordno raven. Po zadnjih neuradnih podatkih so znašala julija jugoslovanska vplačila na avtonomni račun, preko katerega se odvija obmejna trgovinska izmenjava, 371.680.273 lir, medtem ko so izplačila dosegla 681.915.997 lir in je torej dosegel skupni obseg izmenjave 1.053 milijonov lir. V prvem tromesečju letošnjega leta so znašala jugoslovanska vplačila 1.246 milijonov lir, izplačila 1.755 milijonov lir in celot, na izmenjava 3.001 milijonov lir. V drugem tromesečju letošnjega leta so znašala jugoslovanska vplačila 917 milijonov lir, izplačila 1.814 milijonov lir in celotna izmenjava 2.731 milijonov lir. V letošnjih prvih sedmih mesecih so dosegla jugoslovanska vplačila 2.535 milijonov lir (lani 2.233 milijonov lir), izplačila pa 4 251 mi. lijonov lir (lani 2.085 milijonov lir). Celotna izmenjava prvih sedmih mesecev je torej dosegla letos 6.786 milijonov lir, medtem ko je znašala lani 4.318 milijonov lir. Iz teh podatkov izhaja, da se Je ponovno bistveno izpremenila bilanca tržaškega avtonomnega računa, ki mora načeloma biti uravnovešen. Lani Je obstajal obsežen jugoslovanski aktivni saldo, letos pa imamo v prvih sedmih mesecih ob. čuten deficit z jugoslovanske strani. Vendar pa ne obstaja resnejša bojazen, da bi trenutno neravnovesje v lokalni trgovinski bilanci lahko imelo resnejše posledice za nadaljni razvoj izmenjave, saj Je znano, da so jugoslovanski izvozniki navezani na nekatere sezonske artikle in da se bo bilanca nujno izboljšala v jesenskih mesecih: JUTRI UMETNI OGNJI Španci so na valobranu pripravili 10.000 raket Prejšnji četrtek so prispeli v naše mesto lastniki podjetja «Hyo de Felix Martinez de Lecea« iz Španije, ki skupaj s svojimi uslužbenci pripravljajo na valobranu pred starim pristaniščem možnar-je za nedeljsko prireditev umetnih ognjev. Kot smo že poročali je letošnji festival v umetnih ognjih postal mednarodni. Pred dvema tednoma je prikazalo svoje ognjene u-metnije podjetje Panzera iz Mon- calierija. Jutri pa bodo nastopili I slapa njene trdne in premišljene Spanci. Obeta se torej nekaj iz- osnove rednega, ker je njihov sloves dosegel svetovno raven. Prvič so nastopili v Italiji leta 1960 na karnevalu v Viareggiu in s svojimi ognjenimi umetnijami navdušili občinstvo. Špansko podjetje je te dni pripravilo veliko število možnarjev in 10.000 raket, da bo tako izpolnilo tudi temne presledke med eno in drugo salvo. Prvi mednarodni festival v u-metnih ognjih bodo zaključili v nedeljo 23. t. m., ko bo prikazalo svoje ognjene umetnije neko francosko podjetje. Ob peti obletnici smrti Mare Samsa Zdi se neverjetno, da je preteklo ie pet let, odkar je omahnila v brezkončni počitek, ki si ga prej ni hotela privoščiti. Ze pet let opazuje kot s kristalnega razgledišča na robu proseško-kontovelskega Krasa življenje tržaškega slovenskega ljudstva, ki ji je bilo bolj pri srcu kot njeno lastno Ce človek sledi brezkončni vrsti naših najboljših, najbolj požrtvovalnih, ki so padali v strašnih množicah v onem zadnjem, dokončnem obračunu s fašizmom, ali pa so posamič padali v naslednjih, s smrtno klico v sebi iz časov borbe — takrat preklinja krivično usodo, ki tako «plačuje* najplemenitejšo dejavnost teh požrtvovalnih. Pri tem ne morem ne misliti na Maro Samso. Ko se je ie konča-vala borba e fašizmom, je bila Mara že izčrpala skoro do dna svoje življenjske tile. Vse preostalo življenje ji je teklo po sili le še po bolnicah in sanatoriji h s kratkimi premori, ki jih je predvsem posvečala svoji največji skrbi — za slovensko šolo. Zanjo je trepe tala, njej je žrtvovala zadnje sile, da jo je že ilegalno obnavljala, utrjevala in zatem izpopolnjevala. Ta ji ohranja spomin in ji vsaj nekoliko popravlja življenjsko krivico, ki ji je prikrajšala življenje. Kdo danes ne ve, da je bila večletna skrb, delo in zbiranje za o-snovanje mladinske revije «Ga leb* njena zasluga. A ko ima naša mladina že toliko let dobrega duhovnega prijatelja, ki ne omahuje in hira kot toliko naših nekdanji h revij in časopisov, je za- To je pač najvrednejši, najbolj živ in trajen spomenik njenemu delu v mladih srcih naših najmlajših. To lahko trdimo brez bojazni pred pomoto, četudi še zdaleč ni izrečena dokončna sodba o njenem literarnem, publicističnem, pedagoškem in javnem delu, ki ga je opravljala že tudi bolna v povojnih letih. To ji je pač najlepše priznanje — po petih letih. Z. JELINČIČ PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I tarife v skoraj vseh večjih italijanskih mestih že svoj čas povišale na sedanje povišanje v Trstu; hkrati pa ni mogoče zanikati dejstva, da se vsi življenjski stroški stalno višajo in da je bilo pričakovati, da se bodo povišale tudi prevozne tarife Acegata. Vse to bi se lahko popolnoma upravičilo, ko bi javnost kaj več vedela o načinu upravljanja tega velikega občinskega podjetja, ki je sedaj v rokah demokristjanov in njihovih starih zaveznikov, socialdemokratov in republikancev. Toda vse dosedanje razprave v občinskem svetu o letnih proračunih Acegata niso nikoli dale jasne slike v tem podjetju. Kar pa je treba pri sklepu o povišanju omenjenih tarif ostro obsoditi, je ukinitev zelenega listka, ki čeprav ne bo neposredno prizadela osebe, ki gredo zjutraj na delo, bo vendar hudo prizadela na tisoče in tisoče gospodinj, upokojencev in drugih občanov, ki se ne vozijo s tramvajem ali filobu-som vsak dan pred 8.30, ampak so do sedaj izkoriščali zeleni listek po nekajkrat tedensko. Vsi ti potniki bodo morali sedaj plačati navaden listek, ki bo stal 50 lir, kar pomeni, da se je zanje jutranja vožnja povišala za več kot 100 odstotkov. Prav tako je treba obsoditi ukinitev mesečnih dijaških abonmajev. Poleg tega pa je treba ostro kritizirati način povišanja. Znano je, da so o vseh dosedanjih povišanjih Acegatovih tarif razpravljali in sklepali v občinskem svetu. Sedaj pa je odbor enostavno izkoristil člen 140 občinskega in pokrajinskega zakona, ki mu daje možnost, da lahko sprejme nujne sklepe brez predhodne odobritve občinskega sveta. Pri tem pa je treba poudariti, da sklep o povišanju Acegatovih tarif ni bil take nujen, da bi narekoval odboru uveljavitev člena 140, ker bi ga lahko predložili v razpravo in odobritev občinskemu svetu na preteklem zasedanju, ali pa na prihodnjem zasedanju. Očitno je, da je odbor skušal pretihotapiti to povišanje prav v teh »dopustnih avgustovskih dneh«, hkrati pa se je hotel izogniti razpravi v občinskem svetu spomladi pred deželnimi volitvami, prihodnji mesec pa pred pokrajinskimi volitvami. S tako vzgojo ne bo daleč prišel Zgled, ki ga je dala mati svojemu otroku, ni prav nič vzgojen, za to ni moč pričakovati, da bo otrok spoštoval pripadnike reda. Zgodila se je 3. julija, ko je neki mestni stražnik na Reški cesti zasačil fantiča, ki je lomil veje z nekega drevesa. Približal se je fantu in ga opozoril, toda tedaj je prihitela 43-letna fantova mati Anna Danic por. Battaglia z Reške ceste 133 in v obrambo svojega sina začela žaliti mestnega stražnika. Stražnik je seveda o dogodku napravil zapisnik ter ga izročil agentom s komisariata pri Sv. Soboti, ki so te dni žensko prijavili sodišču zaradi žalitve javnega funkcionarja. VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Drevi «Portoroška noč» z izvolitvijo najlepše turistke Udeleženci glavne skupščine mednarodnih otroških skupnosti na Debelem rtiču Turistična sezona na koprski o-bali je zdaj na višku. Za folklornim festivalom se pripravlja še e-na prireditev, in sicer tradicionalna »Portoroška noč*. Organizatorji zatrjujejo, da bo ta prireditev, ki bo na sporedu danes, presegla vse dosedanje. Ze v zgodnjem mraku bodo Portorož slavnostno razsvetlili z lampioni in ognjemeti, prav tako pa tudi vse plovne objekte na morju. V programu bodo sodelovali kar trije orkestri in najboljši jugoslovanski humorist Mija Aleksič iz Beograda. Nastopila bo tudi domača folklorna skupina. Višek prireditve bo izvolitev portoroške vile, oziroma miss Portorož 1964. Gre pravzaprav za izvolitev najlepše turistke sezone, saj so bile te dni predhodne volitve v vseh večjih turističnih centrih na koprski obali Zlasti veliko pozornost turistov je vzbudila volitev najlepše turistke v restavraciji Belveder nad Izolo. Izvolili so eksotično lepotico, Fatimo Arif, hčerko pakistanskega veleposlanika v Beogradu, ki preživlja počitnice na koprski obali. Na tej prireditvi smo opazili več uglednih tujih gostov, med njimi tudi gospo Vando Ducci, soprogo italijanskega veleposlanika v Beogradu, nadalje rodbino pakistanskega veleposlanika v Beogradu Arefa in generalnega konzula 1-talije v Kopru dr. Amadea Cer-chioneja s soprogo. Za naslov miss Portorož 1964 se bo potegovalo 18 kandidatk. • • * Na Debeli rtič pri Kopru je prispela skupina udeležencev glavne skupščine mednarodne organizacije otroških skupnosti. Ogledala si je naprave v otroškem okrevališču Rdečega križa Slovenije. V imenu koprske občine sta goste pozdravila predsednik občinske skupščine Dušan Barbič in glavni zdravnik okrevališča dr. Anica Kos. Gostje so se zelo pohvalno izrazili nad ureditvijo tega našega največjega in najmodernejšega o-troškega okrevališča, hkrati pa so se tudi zahvalili za topel sprejem. V skupini je 54 udeležencev skupščine in seminarja mednarodne organizacije otroških skupnosti iz štirinajstih držav. Gostje so že od iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Pomanjkanje cestnih znakov Najprej kratka kronika: ...Četrtek, 13. t.m. ob 14.55 na križišču, kjer se Trbiška cesta steka pri gostilni Sira na Ulico Fla-via stoji tVolksivagen» z nemško tablico in dva mladeniča se ozirata okrog, kdo naj jima pokaže pot za Reko. Čeprav sta prišla po tisti cesti, kjer bi bila lahko najprej prišla na mejni blok na Pesku, sta zlezla vse do industrijskega pristanišča in tu obtičala... Sto metrov od istega križišča ob istem času stoji vozilo prav tako nemških turistov. Dva moška, dve ženski, otrok. Moža imata pred seboj razgrnjen zemljevid in iščeta*, odnosno iščeta pot Koper. Dve minuti pozneje na križišču, kjer se od Ul. Flavia ena cesta odcepi v industrijsko pristanišče, ena jo ubere po stari *rit)a dei zinganir, tretja pa v novo naselje, četrta pa po stari Istrski cesti spet proti mestu. Pred veliko napisno tablo, kjer so označena podjetja in ustanove industrijskega pristanišča, stoji avtomobil s fran- • se za... cosko evidenčno tablico in mož, ki ima za seboj v avtomobilu vso svojo družino, primerja napise na tabli z oznakami na zemljevidu, ki ga ima razgrnjenega pred seboj. Sicer velika napisna tabla mu ne pove nič, ker ni namenjena njemu, kot nobenemu toliko tujih turistov, ki bi radi prišli do jugoslovanske meje odnosno do jugoslovanskih letovišč onstran meje, ki pa se pri tako pomanjkljivih oznakah ne znajdejo in se zato ustavljajo ob raznih križiščih predvsem jugovzhodnega dela mesta, da bi od mimoidočega kakorkoli, bolj z znaki kot z jezikom zvedeli, katera pot vodi v Jugoslavijo, konkretneje v Koper, Piran, Rovinj, Pulj, Reko itd. Je sicer na nekaterih krajih kak znak, ki usmerja tudi proti meji, toda le za one, ki jim to ni potrebno, ker kraje poznajo. Za tuje turiste pa jih ni, ali bolje ni dovolj, ali če hočemo, jim ne povedo tega, kar bi jim bilo potrebno. Ali se ne bi oblasti lahko končno zganile in poskrbele za primerne dvojezične napise, da se ne bi tuji turisti več zaman tako lovili? Fr. Mr. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. avgusta 1964 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 14 o-seb. UMRLI SO: 47-letnt Agostlno So-dani, 86-1 etn a Assunta Ohalvien vd. Mortinolli, 77-letnt Giuseppe Prinčič, 70-letna Maria Colja por. Ciani, 74-letna Glacomina Lanzetta vd. Dort-go, 65-letna Carmela Albertini vd. Crlnl, 60-letna Carmela Savelli, 79-letna Maria Goriup por. Mayer, 62-letna Maria Rebula por. Forleo, 78-letni Francesco Černe, 27-letnl Dlno Petrocelli, 50-letna Santa Campanar por. Mutto, 95-letna Anna Michelaz-zi vd. Colobigh, l mesec stari Gior-gio Ritossa. OKLICI: uradnik Fulvlo Degrassl tn gospodinja Maria Teresa Mundu-la, nameščenec Erneste Vidus in go spodinja Licia Meniš, delavec Luclo Mitič in delavka Silvana Argentl, delavec Flavio Celant In prodajalka Fiorella Marsano, trgovec Davide I-srael m gospodinja Maura Montana-n, uradnik Ezio Puppin in gospodinja Loredana Braico, mehanik Sen gio Cesaratto in prodajalka Anna Maria Sincovich, šofer Giuseppe Co-folli in bankonjera Odinea Agostlnt, tesač Bruno Verzier in gospodinja Maria Pachlalat, prodajalec Franco Della Valle In šivilja Libera Cotter-le električar Franco Aoreoli in u-radnica Marisa Grazzlni, nameščenec Giorglo Ussai in nameščenka Rosal Včeraj-danes (J HA K NA - ZLATARNA •— LAURENTI trst. Largo S. Santorin 4 l'el. 723240 Bogata izbira najboljših Svi carskih znamk ur m zlatnine za BIRME, POROKE tn KRSTE Poseben popust i ba Marži, prodajalec Alberto Delac in banstka Vicari Bruna, delavec Graziano Miniutti in delavka Anna Germani, prodajalec Franco Valil in prodajalka Marisa Zantni, zastopnik Manlio Ursino In uradnica Loredana Caldogno, zastopnik Roberto Denipo-t' in gospodinja Lucia Petronio, mehanik Mario Blanco In prodajalka Bianca Njillo, nameščenec Rinaldo Lovati in uradnica Mirella Maraspin, študent Romano Vutas in knjigovod kinja Mariagrazla CappeMari, karabinjer Angelo Donato in bolničarka Mirella Pavan, podčastnik Vicenzo Pascale in prodajalka Valentina Pel-lcgrini, delavec Diego Burzachechi In šivilja Bruna Ruzzier, šofer Dul lio Višini in uradnica VVanda Gar-bin, šofer Glulio Cepach in prodajalka Norma Vldonis, nameščenec Claudlo Slmich in prodajalka Bruna Colautti, trgovec Giovanni Čarna-lich In knjigovodkinja Laura Balas-sa nameščenec Lauro Arecco in u rodnica Annamarla Calogera, pek A-drlano Larniani in bolničarka Maria Abramo, kuhar Francesco Pinto l(i gospodinja Eleonora Losso, zastopnik Gughelmo Orsinl in gospo dinja Maria Ladini, poštar Egidio Barbo in šivilja Marisa Hlača, častnik Antonio Balzi In gospodinja Gra-zia Azzolini, tiskar Ottavio Dandrl tn knjlgovezka Claudia Argenti, u-radnik Serglo Scamperie in uradnica Elvira Meneto, fotograf Giuseppe Tusset in uradnica Anna Maria Di Collalto, uradnik Franco Dubbini in nameščenka Clara Canclani, delavec Eruno Vegllach in delavka Maria Ci-covin .uradnik Luciano Duranti in učiteljica Franca Gerometta, tesar Lino Novello in uradnica Ameha Graziana Gori, nameščenec Glanfran-co Gregoro in likarica Mirella Go-bessi, uradnik Livio Miot in urad- nica Caterln« Resclgno, slaščičar Al-do Auber in delavka Vilma Gosdan, šofer Egidio Iurissevich in prodajalka Anna Meriggioii, pleskar dekorater Bruno Pisani in gospodinja Maria Meriggioii. delavec Francesco Erman In gospodinja Lidia Chivella, delavec Giovanni Rabach In delavka Lucia Schipizza, trgovski potnik Gior-gio VVeber. in učiteljica Bruna Tur-chetto, skladiščnik Ennio Pomasan in prodajalka Maria Luisa Bari, u-radnik Livio dr. Parovel in knjigovodkinja Graziella Materozzoli, me hanik Bruno Vascotto in šivilja Luciana Marassi, gledališki igralec San. dro Pellegrini in gospodinja Graziel-la Cacciaviliani, zidar Mario Politi in poljska delavka Pagliara Maria, agent javne varnosti Nicola Chiodo in gospodinja Celestina Moro. trgovec G.ovanni Rosani in frizerka Antonia Dalbello, uradnik Livio Comi-cioll in uradnica Carmen Kruman-cic, uradnik Fabio dr. Gaggi in u radnlca Lugla Coen, uradnik Edoar-do Calcara in frizerka Clara Gorup-pu brivec Claudio Mllocco in delav ku Luigina Crosta, uradnik Bruno de Montegnacco In uradnica Anna Maria Borjsl, tiskarski strojnik Giuseppe Zucca in šivilja Milva Cam-bio, nameščenec Gastone Turcino in knjigovodkinja Anna Mana Maggl. pismonoša Claudlo Piscanec in poštna nameščenka Laura Coslovich. u-radnlk Fulvio Zugna in gospodinja Maddalena Delzotto, mehanik Giordano Bilus in gospodinja Edda Vo-grlnz, pleskar Nerio Chicco In gospodinja Antonletta Luls, mehanik Bruno Ferrante in delavka Valerla Canzianl, zastopnik Franco La Frat-ta in gospodinja Teodollnda Malole, mizar Luciano Katalan in nameščen-ka Maria de Manzano, pravnik An-drea Taddei in študentka Nicoletta de Favento, delavec Romanu Foglia-ni in frizerka Lillana Favretto, pek Mario Vere in nameščenka Gluseppi-na Sirca, električar Argeo Bislacchi in gospodinja Maria Sirca, nameščenec Ralmondo Salml In nameščenka Lulgia Eccher, zastopnik Oscarre Ferluga in babica Elda Ferluga, prodajalec Bruno Roici in gospodinja Giuliana Runco, tehnični uradnik Mario Giaoolla in uradnica Silva Chlarattldi, bankonjer Guido Grego-ri In gospodinja Albina Jakus, geometer Luoio Covri in uradnica Claudia Francesconi, nameščenec Alfredo Balbi in gospodinja Rosita Pettiros-so, mornar Aldo Pellaschiar in gospodinja Bruna Zulla, upokojenec Carlo Bensi in gospodinja Bon Bian ca. strojni kapetan Bruno Valenta in gospodinja Alessandra Vascotto, mesar Giovanni lenco in delavka Maria Goiach, uradnik Gino Canet-t! in bankonjera Rosetta Giaromtni, električar Marino Slcora In bolničarka Sara Itallano Veri Ida, mizar Carlo Ceccotti in prodajalka Llliana Sintlch, novinar Alolz Abram in učiteljica Angela Jerlicb, častnik vojaške mornarice Marcello Bosco in u-radnica Bianca Maria Rustia, delavec Claudlo Vlvlan In delavka Maria Luisa Paiadin, nameščenec Clau-dio Zennaro In uradnica Adriana Gel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1« do 16.) All Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginnastiea 44; Nlcoll, Ul. Servo-la 80 (Skedenj): Aha Baslllca. Ul. sv Justa 1; Busolinl, Ul. Revoltel-la 41; INAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Manzonl. Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od I« do 1C > Aha Basillra, Ul. sv Justa t; Bu-solini, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2, ponedeljka dalje v Ljubljani, kjer so poslušali referate s področja družbene aktivizacije mladih o-troških skupnosti, nadalje o izkušnjah vzgojnega dela v otroških domovih in Je o nekaterih problemih mladinskih domov, vzgajališč in sorodnih ustanov Za jutri je predvideno delo po komisijah, medtem ko bo v soboto zaključno zasedanje glavne skupščine te organizacije. Med udeleženci je več svetovno znanih strokovnjakov za najrazličnejša vprašanja mladinskih institucij. V stanovanju je padla Včeraj ponoči se je v svojem stanovanju v Ul. Ghirlandaio 19 ponesrečila 77-letna gospodinja Carmela Turolo por. Monaco. Ko je ponoči vstala s postelje jo je napadla nenadna slabost, da se je nesrečnica zgrudila v nezavesti. Pri padcu si je verjetno zlomila levo stegnenico. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. Proizvajalci vina ne čakajte zadnje dni, da si nabavite vse potrebno za vašo klet IMPORT - EXPORT odvetniki, notarji, administratorji občin in ostale ustanove kupite stroj za kopije THERMO FAX ena kopija vsake štiri sekunde) Z novim skladiščem 3 M MINNESOTA v TRSTU se nadaljuje razprodaja: hladilnikov, pralnih strojev, kuhinjske opreme in drugih potrebščin pri U. Bazzanella TRST, UL. F. VENEZIAN 5 TEL. 24197 Poletne'.prireditve Danes, 15. Portorož PORTOROŠKA NOG Jutri, 16. Koper UKRAJINA PLEŠE IN POJE Solisti kijevske drž. Opere • Danes, praznik velikega šmarna, bodo vsi muzeji v mestu zaprti. Zaprta bo tudi Evropska razstava fantastične znanstvene umetnosti na Gradu sv. Justa. Grad pa bo dprt za obiskovalce. Jutri, nedelja, bodo muzeji odprti od 10. do 13. ure. Nazionale 16.00 «Spionagg:o senza frontiere« Jean Marais, Genevieve Page. Arcooaleno 16.00 »Diavoll del Pacl-fico« 'Iechnicolor. Robert VVagner. Excelsior 16.00 «La legge della pištola« Technicolor. Fenice 16.00 «1 gialli di Edgard Wal-lace N. 4». Graitarielo 15.00 »Sandokan aha rt-scossa« Technicolor. Guy Madison, Franca Bettoia. Jutri »Maciste nelle miniere di Re Salomone«. Alabarda 14.30 «L'Americano» Technicolor. Glenn Ford, Uršula Thiess. Filodrammatico 14.00 «11 tulipano ne-ro» Technicolor. Alain Oelon, Vir-na Lisi. Aurora 15.00 «11 marmittone«. Cristallo 15.30 «1 4 taxistl» Peppino De Filippo, Gino Bramieri. Prepovedano mladini. Capitol 15.30 «La stragge dei 7 eo-valleggeri« Technicolor. Garibaldi 15.30 «11 cavaliere soiita-rio« Randolph Scott. Zadnji dan. Impero 15.00 «1 tre Soldati«. Moderno 16.00 «Letti separati« Lee Remick, James Garner. Astra 15.30 «1 deportati di Botany Bay». Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 1 i.OO «Scotland Yard, mo-saico di un delitto« Astoria 15.00 «Mondo cane« Technicolor. Prepovedano mladini. Jutri «1 tre del Texas» Technicolor. Abbazia 15.00 «Un dollaro d’onore» Technicolor. John Wayne. Ideale 14.30 «1 mostri« Ugo Tognaz-zi, Vittorio Gassman. Marconi 14.00 «Gli inesorabili« Technicolor. Burt Lancaster, Audrey Hepburn. Jutri «1 tre nemici«. KINO VA PHOSTEM Marconi 20.15 «Gli inesorabili« Technicolor. Burt Lancaster, Audrey Hepburn. Jutri «1 tre nemici«. Arena Diana (Ulica Revoltella, fU. št. 11) 20.30 «La ragazza di Bube« Claudia Cardinale, George Chaki-ris. Satellite (Naselje sv. Sergija, dlo-Dus št. 21. Se ponov: prvi del) 20.30 «11 ladro di Bagdad« Techiri-color. Steve Reeves, Georgia Moll. Paradiso 20.30 «Quel certo non so che« Technicolor. Doris Day. James Garner. Skedenj 20.00 (v dvorani ob 18.00) «11 dominatore« Technicolor. Chart-ton Heston. HOTEL RESTAVRACIJA «WEEK EN D Prncab državna cesta 202 riuaen, (TARVISIANA) mm Hiti ;.............. Novi hotel vam nudi vse sodobne konfortne, moderne sobe, pristno pijačo in jedi za vse okuse. Prijetno vam bo v mirnem, z gozdom obdanim hotelom TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo m kurjavo ter jamskega lesa TRST • UL Milano št 4 • Telefon 28-944 Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 30. avgusta 1964 izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dan razen sobote m nedelje na sedežu prosvetnega društva, Via dl Servo-la 124-1., od 20.30 do 21.30. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 6. septembra planinski izlet na Mangrt. Barkovljanska sekcija KPI s sedežem pri Rumeni hiši priredi 13. septembra Izlet v Novo Gorico. Tolmin, Eover, k izviru Soče. na Vršič, v Kranjsko goro, na Jesenice, Bled (kjer bo kosilo) In v Ljubljano Mali oglasi PODI in pokrivala ta 0»ae, preproge in Sintetične preproge za Hodnike iz plastike, guine, Moquette tn Me-raklou. Beneške zavese (tende vene-z;ane) po mert, zastori Clriž lava-tex, prevleke iz plastike. A. H. P. ITALPLAST — Trg Ospedale št- 6, Tel. 95-919. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Josipa Prinčiča darujeta Ivan Pertot In Zora Nardin 3000 lir za Glasbeno Matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Jožeta Senice daruje Justina Pečar 2000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Antonije Sancin vd. Strajn darujeta družini Bandi in Strajn, Dolina 79, 10 tisoč Ur za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Josipu Prinčiču daruje družina dr. Ton Čiča 2000 lir za Dijaško Matico. ALOJZ LUPINO Praprot 11 (Nabrežina) ima O S M I C O In toči črno in belo vino, ki je bilo nagrajeno na vinski razstavi. Preden greste na dopust, se naročite na P3IMORSKI DNEVNIK Pošiljamo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-dnevna naročnina L 501) Telefonirajte na štev. 37-338 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, *} so na kakršen koli način počastil* našega dragegi očeta Alojza Umari Žalujoča družina: in ostali sorodniki Prosek, 15.VIII.1964 ZAHVA L A Globoko ganjeni se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše nepozabne Antonije Sancin vd. Strajn Posebna zahvala godbi, darovalcem cvetja, duhovščini in vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnice in jo spremili na zadnji poti. Sin LOVRENC, nevesta OLGA, vnuka in ostalo sorodstvo DOLINA, 15. avgusta 196«. K1J»Q «IKI8» PROSEK predvaja danes, dne 15. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film Columbia v Cmemascope: Rasim, furia delFIndia (Kasim, indijska furija) Pustolovski, dramatičen film! Igrata: VICTOR MATURE — ANNE AUBREY Jutri, v nedeljo, dne 16. t. m. * začetkom ob 16. uri barvni film raramount: Le folli notti del dottor Jerryll (Blazne noči dr. Jerrylla) Zabaven film s krasnimi mladenkami! KINO PRJ/SEK^KONTOVEL' predvaja danes, dne 15. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film v Teehnirama: Anna di Brooklyn (Ana iz Brooklina) Igrajo: GINA LOLLOBRIGIDA — AMEDEO NAZZARI — VIT- TORIO DE SICA Jutri, v nedeljo, dne 16. tm. z začetkom ob 16. uri barvni film: AMANTI IMPERIALI (MAYERLING) Igrajo: RUDOLF PRACK — CHRISTIANE HORBIGER — LIL DAGOVER — WINNIE MARKUŠ predvaja danes, dne 15. t. m. z začetkom ob 16. uri v dvorani, ob 20. uri na prostem barvni film v Techniscope: La furia degli Apache (BES APAŠEV) ANK LATIMORE — GEORGE GORDON — LIZA MORENO Igrajo: PRAI Jutri v nedeljo, dne 16. t. m. z začetkom ob 16. uri v dvorani, ob 20. uri na prostem barvni film Vistavision: . t' niš. „ I DEPORTATI Dl BOTANY BAY (Deportiranci v Dotam Bay) Igrajo: ALAN LADD — PATRICIA MEDINA — JAMES MASON - SIR CEDRIC HARDWICKE V ponedeljek, dne 17. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, ob 20. uri na prostem, ponovitev krasnega barvnega filma: I DEPORTATI Dl BOTANY BAY V SREDO SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Razpravljali bodo o prepovedi uporabe slovenščine na seji deželnega sveta Spremenili bodo načrt za preureditev šolskega poslopja v Doberdobu, ker ni za njegovo uresničitev na voljo dovolj sredstev Občinski svet v Doberdobu bo imel v sredo 19. avgusta redno sejo, na kateri bodo razpravljali o dnevnem redu, ki obsega šest točk. Najprej bodo prečitali zapisnik zadnje seje, potem pa bodo sestavili kvalifikacijsko lestvico občinskih cest, uredili bodo cene za grobnice na občinskih pokopališčih v Doberdobu, Jamljah in Dolu ter razpravljali o resoluciji, s katero se obsoja prepoved uporabe slovenščine v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Kakor naši čitatelji prav gotovo vedo, je bila prepovedana uporaba materinega jezika deželnima svetovalcema dr. Sinkoviču (KPI) in dr. škerku (SSL). Nadalje bodo svetovalci pregledali načrt za ureditev šolskega poslopja v Doberdobu, za izvedbo katerega je bilo že pred kakšnim letom ali morda tudi več določenih 19 milijonov lir. S tem zneskom je občinska uprava nameravala popolnoma preurediti zastarelo ter popravila potrebno poslopje, ga opremiti s centralno kurjavo, mu dozidati še nekaj u-čllnic, tako da bi bilo čimbolj v skladu s plemenitimi cilji svojega poslanstva. Ker pa so se gradbeni stroški izdatno zvišali in začetni znesek ni več dovolj, tako da podjetja nočejo prevzeti del, in Iker država noče izplačati dodatnega zneska, da bi se uresničil celotni načrt, bo moral občinski svet poiskati pot, kako bi kljub vsemu vendarle najbolje obrnil za šolo namenjeni denar. Ni iz-kljtučeno, da se bodo morali odpovedati nekaterim delom, ki bodo prišla na vrsto, ko bo na voljo več sredstev. V ponedeljek 17. avgusta bodo na županstvu pobirali davke od 8.30 do 12. ure. V torek 18. avgusta pa bodo cepili s Salkovim cepivom dojenčke, ki še niso bili cepljeni s Sabinovim cepivom proti dtroški paralizi. Cepljenje se bo prič elo ob 8.30, starši otrok, ki pridejo v poštev za cepljenje, pa so že prejeli pismena vabila na dom. Vojaška oblast je povrnila kakšnim 30 kmetovalcem škodo, ki so jo vojaška vožila povzročila na poljih in travnjkih. Manjši odškodninski zneski so se sukali okoli 1500 do 2500 lir, večji pa tudi od 10 do 20 tisoč. Kmetje so prijavili večjo škodo. Ko si je kpmii sija škodo ogledala na kraju samem, je bila mnenja, da je precej manjša. Izplačala je okoli 10 odstotkov prijavljenega zneska. KINO ŠKEDENJ predvaja danes, dne 15. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, ob 20. uri na prostem bdrvni film v Panavision: IL DOMINATORE (Gospodo valeč) Igrajo: CHARLTON HESTON, GEORGE CHAKIRIS in FRANCE NUYEN V nedeljo, dne 16. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, ob 20. uri na prostem barvni film: SPLENDORE NELVERBA (Sijaj v travi) V ponedeljek, dne 17. t. m. z začetkom ob 20. uri na prostem krasen barvni film: Tenera e la notte (Nežna je noč) Glavni igralec FREDRICH MARCH Radio Trst A 8i00 Koituar; 8.30 Praznična matineja; 9.15 Grieg; Peer Gynt; “•‘15 Marijine pesmi; 10.00 Maša, nato Orkestis Sciorilli in Can-tora- 11.15 «Marijina podoba na nepentabru« radijska zgodba; hato Italijanski akvsrel; 12.15 »Gorovja Južne Amerike« 12.30 vsakogar nekaj; 13.30 Glasba Po željah; i4 40 Karakteristični ansambli; 15C0 «Volan», oddaja ?a avtomobiliste; 15.30 «Skopuh», komedija; 17.05 Pianistka Sču-»a — Violinista Hrvatič in Zupančič; 17.25 Glasbeni kaleido-skop; 18. ,5 Umetnost in prire-ftve; 18.30 Slov., in jug. sklada-mlJi; 18.55 Folklorna glasba; 19.15 rocitniška srečanja; 19.30 Lahka glasba; 20 00 Športna tribuna; SOBOTA, 15. AVGUSTA 1964 ni motivi; 14.00 Operna glasba; 14 15 in 15.15 Glasba pod vedrim nebom; 16.00 Operetni program; 17 00 Mednarodni koncert; 18.25 Ples- 20.25 G. Barbieri: «La fi-glia del mago«; 21.20 Stare per-zijske pesmi 22.00 Poroka stoletja. II. program Trst 12.00 Plošče, 12.30 Medigra. Koper ,,7-l5 Jutranja glasba; 12.00 in «f' u.Glasha P° željah; 13.40 An-u*. *> ln orkestri; 14.00 Popev- k®: 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 “to Bardorfer; 15.30 Zabavna *)asba; lrf.is Pevci; 16.30 Dogod-kl m odmevi; 16.45 Klasiki; 17,00 ste; 17.40 Jazz; 18.00 Pre-£°s RL; 19 0(1 Poje Bobby; 19.30 renos RL, 22.15 Plesna glasba; Nacionalni program t,?.'30 Vrei> e na ita.. morjih; 8.30 0,lranji pozdravt 9.10 Nabožna 1100 Sprehod skozi čas; il.lo Ital. narodne pesmi; 11.30 r*rgolesijeve skladbe; 13.25 Več- 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Wil-ma De Angelis; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 9.35 Poletje v mestu; 10.35 Nove pesmi; 12.00 Orkestri; i4 00 P. Luis in njegov orkester; 14.15 Pevci; 15.15 Najnovejše plošče; 15.30 Koncert; 16.00 Rapsodija; 18.35 Vaši izbranci; ‘ 21.00 Program iz New Yorka; 21.32 Ples. III. program 17.00 C, Goldoni; «11 Campiel-lo»; 18.45 Tessarinl in Torelli; 19.00 Prejeli smu: Umetnik Jean Gabin; 19.30 Koncert; 20.30 Re- Glasbena vya revij; 22-40 Mozart; 21.30 Simf. koncer* Slovenija 7.15 Glasbena srečanja; 8.05 Domača glasna. 8.25 Iz koncertov in simfonij; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Kranjski glasbeniki; 9.30 Zabavna glasba iz SZ; 10.15 Jug. pevci popevk; 10.30 Pesmi in plesi; 11.00 Turistični napotki- 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek glasbeni spored; 13.30 Pri. poročajo vam; 14,05 Zabavne melodije; 14.35 Na.'.i poslušalci čestitajo; 16.15 Zabavna glasba; 15.43 Zbor »Ivan Cankar«; 18.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Vedn takti; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Iz Donizettijeve «Lucije Lammermoor« 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V podvečer...; 20.30 Sobotni večeri; 21.15 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Nočni akordi. Ital. televizija 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 18.00 Program za najmlajše; 19.30 Izžrebanje loterije; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 ((Jaguarjev prijatelj«; 22.15 Osvojitev Severnega tečaja; 23.05 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00Dnevnik; 21.15 TV priredba; 22.05 Operna glasba; 23.00 Športne vesti. Nedelja, 16. avgusta 10.15 Kmetijska oddaja; 16.00 Športni program; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Adriano Ce-lentano; quartet Cetra itd.; 20.30 Dnevnik; 2J.00 Revijski program; 22 10 «V deželi Don Kihota«, nato športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 «Disney-land«; 22.10 Mednarodni koncert lahke glasbe v Benetkah. Jug. televizija 19.15 Včeraj, danes, jutri; 19.30 S kamero po svetu; 20.00 Dnevnik; 20.45 Ogledalo državljana Pokornega; 21.45 Doktor Kildare. Nedelja, 16. avgusta 9.30 Deček iz cirkusa — film; 10.00 Kmetijska oddaja; Športno popoldne; 19.10 Policijska postaja — film; 20.00 Dnevnik; 20.30 Melodije Jadrana — zaključni večer v Splitu; 22.00 Kratki filmi; 22.45 Prenos finala; »Melodije Jadrana« v Splitu; 23.30 Včaraj, danes, Jutri. Ljudje se srečujejo po 20 letih Te dni obiskuje naše kraje vedno več ljudi, ki so pred leti zapustili svoje rodne kraje in se preselili v Jugoslavijo. Posebno velik obisk so te dni zabeležili v Doberdobu, kamor so prišli k svojcem sorodniki, ki se niso srečali po 20 ali tudi več let. Srečanja so ponavadi precej ganljiva, spremljajo jih prisrčni stiski rok in objemi, potem pa dolgo pripovedovanje o vsem, kar se je enim in drugim zgodilo od slovesa dalje. dne naslednje trgovine; konfekcijske trgovine, galanterijske trgovine, trgovine čevljev, optične trgovine, parfumerije, trgovine plastičnih izdelkov, urarne, zlatarne, trgovine radijskih in televizijskih aparatov, knjigarne, trgovine i-grač ter yse veleblagovnice in podobno. Odprte mesnice v ponedeljek Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo v ponedeljek 17. avgusta odprte v dopoldanskih u-rah vse mesnice na Goriškem in sicer od 6.30 do 13. ure. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH Odobren načrt za asfaltiranje cest v Sovodnjah, Rupi, na Peči in Vrhu Lansko leto je občinska uprava poslovala samo z lastnimi dohodki - Izgradnja napajalne vodovodne cevi do «stradalte» Sovodenjski občinski svet je odo-, tudi obračun za leto 1963, ki iz-1 Poleg stanovanjskih hiš in gostll-bril načrt geometra Antonia Gru-1 kazuje v blagajni 8,2 milijona lir | ne pa bo tu zrasla tudi obsežna sovina za asfaltiranje vaških občinskih cest. Za to delo je meseca maja nakazalo ministrstvo za javna dela 10 milijonov lir. S temi sredstvi bo občina asfaltirala v So-vodnjah cesto v vas, v Škrlje in Potok, v Rupi pot od državne ceste do cerkve; pot bo tudi nekoliko razširila ter odredila odtočne kanale. Na Peči bo asfaltirala glavno pot skozi vas ter odcepek do cerkve, na Vrhu pa glavno pot po vasi. Svetovalci so nato odobrili najem posojila pri državni posojilnici v višini 11,3 milijona lir, s katerim bodo krili primanjkljaj proračuna za leto 1963. Odobrili so poljski cesti med Pečjo in novim naseljem, ki nastaja ob tej cesti. DANES CVETLIČARNE ODPRTE Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da so danes 15. avgusta odprte v Gorici vse cvetličarne v dopol-danskih urah, in sicer od 8. do 13. ure. Zapora uradov zveze trgovcev Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo njeni uradi na Verdijevem korzu 25 in uradi za trgovsko zavarovanje zaprti v ponedeljek 17. avgusta. Zaprte trgovine v ponedeljek dopoldne Goriška zveza trgovcev sporoča, da bodo na podlagi prefekturnega dekreta od 24. julija letos, v ponedeljek 7. avgusta zaprte dopol- SPREHOD MED STOJNICAMI S SADJEM IN ZELENJAVO Zaradi dveh zaporednih praznikov včeraj velik promet na pokritem trgu Na voljo so velike količine dobre zelenjave in sadja - Velik dotok prebivalcev iz jugoslovanskega obmejnega področja - Ribarnica je dobro založena Na pokritem trgu v Gorici je bil včeraj takšen živžav kakršnega že dolgo ne pomnijo. Vsak četrtek in vsako soboto so prehodi med stojnicami zatrpani, da si gospodinje, ki so po navadi obremenjene s torbami, polnimi povrtnine in sadja, s težavo utirajo pot k izhodu. Včerajšnji promet pa je po številu o-seb presegel vse dosedanje. Danes in jutri je praznik in zato so si morale gospodinje nabaviti zelenjavo za dva dni. Če sklepamo po tem, koliko jih je bilo, tedaj bi lahko že sedaj mopli napovedati, da bo te dni ostalo doma precej meščanov. V večjem številu kot po navadi so včeraj prišli na trg tudi prebivalci jugoslovanskega obmejnega pasu. Poleg mesa, masla, kavinih nadomestkov in drugega blaga, ki liiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii S PRIČETKOM V PONEDELJEK 17. AVGUSTA Vozni red in cena vozovnic mestnih avtobusov Navadni listek na progi it. 1 bo stal 50 lir Pokrajinski upravni odbor na prefekturi, ki je odobril sklep občinskega sveta v Gorici o podelitvi mestne avtobusne službe podjetju Ribi, je določil vozni red prog ter cene vozovnic. Sklep bo pričel veljati v ponedeljek zjutraj. Danes in jutri ne bodo vozili pomožni avtobusi podjetij Ribi in Isonzo, ki so vzdrževali promet na progah št. 1 in na progi v Ločnik. Na progi št. 1 bo vozil avtobus po naslednjem voznem redu: Ob delavnikih bo s trga v Standrežu odpeljal ob 5.20, 5.50, 6.10, 6.15, 6.25, 6.45, 7, 7.05, 7.15, 7.27, 7.35, 7 42, 7.48, 8.00, 8.07, 8.17, 8 24, 8.33. Od te ure dalje bo vozil vsakih 9 minut do 19.39, nato pa ob 19.49, 20.02, 20.10, 20.25, 20.40, 21.00, 21.20, 21.34, 21.55, 22.42. Izpred svetoborske železniške postaje bo odpeljal ob 5.30, 6.05, 6.25, 6.35, 6.45, 7.07, 7.15, 7.22, 7.30, 7.44, 7.52, 8.00, 8.07, 8.16, 8.24, potem pa vsakih 9 minut do 19.39, 19.49, 20.02, 20.10, 20.25, 20.40, 21.00, 21.20, 21.34, 21.55, 22.42. > Izpred svetogorske železniške postaje bo odpeljal ob 5.30, 6.05, 6.25, 6.35, 6.45, 7.07, 7.15, 7.22, 7.30, 7.44, 7.52, 8.00, 8.07, 8.16, 8.24, potem pa vsakih 9 minut do 19.30, 19.49, 20.02, 20.10, 20.25, 20.40, 20.55, 21.05, 21.15, 21.35 , 21.50, 22.10, 23.00. Ob praznikih; Iz Standreža: 5.25, 5.55, 6.10, 6.30, 6.50, 7.10, 7.30, 7.45, 7.50, 8.05, 8.15, 8.25, 8.34, vsakih devet minut do 20.55, 21.05, 21.20, 21.35, 21.55, 22.15, 22.35, 22.45, 23.30, 00.10. Izpred svetogorske postaje: 5.35, 6.10, 6.30, 6.50, 7.10, 7.30, 7.50, 8.05, 8.15, 8.25, vsakih devet minut do 20.50, 21.00, 21.15, 21.25, 21.35, 21.40, 22.00, 22.20, 22.30, 23.00, 23.10, 23.50, 00.30. Ob delavnikih znaša voznina 50 lir, povratni listek 70 (izdaja se šemo do 8.30 in je v veljavi do 22. ure), vojaki 30 lir. Kdor se presede z avtobusa na progi 1, na avtobus, ki vozi na progi CI, cNl in na progi v bolnico, plača za vozovnico 60 lir. Prav toliko stane nočna vozovnica, ki se izdaja po 22. uri. Ob nedeljah in praznikih se vozovnica podraži za 10 odstotkov na navadno vozovnico ob delavnikih. Te dni ne bodo izdajali povratnih listkov. Dijaški mesečni abonmaji, veljavni samo za delovnike, veljajo 1.060 lir, uradniški in delavski pa 2.360 lir. se je pripeljala z avtomobilom na izlet v Zagraj. Medtem ko starši nanjo niso dovolj pazili, je stekla čez cesto ravno pred vojaški jeep. Zlomila si je levo stegnenico in za-dobila šok. Prvo pomoč so ji nudili v civilni bolnišnici v Gorici, potem pa so jo odpeljali v Padovo. Zdravila se bo 40 dni. Otrok pod jeep Včeraj ob 13.30 so pripeljali v soriško civilno bolnišnico 3-letno Nadio Cechin iz Padova. S »tari! Danes asfaltirana cesta Solkan-Prevalo V začetku tega meseca je pri-' čelo častno podjetje v Novi Gorici rekonstruirati in asfaltirati cesto do Prevala, v prihodnjem letu pa bodo nadaljevali z delom do Lokve. Del cestišča - Solkan - Pre-valo, bo, če vreme ne bo nagajalo, končan do danes in tako bo z današnjim dnem stekel promet Po novi urejeni cesti. Vsekakor bo to pomembna pridobitev za razvoj turizma na Lokvah in Sveti gor} (Skalnici), ki ju obiskuje vsako leto več tujih in domačih turistov. gre hitro v promet, so prinesli tudi nekaj gob, k> gojijo v predorih, kleteh in drugih vlažnih krajih s stalno temperaturo. Povprečno prinesejo na trg po S do 10 kg gob, katerih cena se suče od 800 do 900 lir kg. Veliko je povpraševanje po lubenicah. Prodajo jih po 250 stotov na teden. Prodajajo jih tudi na stojnicah na mestu, toda povečini jih kupujejo na trgu, da z uživanjem lubenice u mini dosežejo trojni učinek: jedo, pijejo in si umijejo še obraz. Kar zadeva ostalo sadje, naj o-menimo, da se je že pojavilo domače grozdje, katerega cena se suče na drobno pa okoli 150 lir. Breskve prihajajo iz Brd in bližnjih nižinskih plantažnih nasadov. Na trgu na debelo prndujo približno okoli 50 stotov na dan. Cena je zelo različna: večje sorte so po 120 lir, manjše pa po 40. Tudi kakih 40 stotov hrušk se proda na dan; cena od 40 do 90 lir. Te dni so se pojavile tudi prve slive. Sadjarji jih pripeljejo na dan tudi do 5 stotov. Primeri pa se jim, da jih ne prodajo. Razlog je samo eden in zelo preprost: sadje je še zeleno. Kupec gre samo enkrat na led. Ko doma ugotovi, da češplje še niso zrele, jih drugi dan ne kupi več. Cena blaga pade, od tega pa ima škodo samo prodajalka na debelo, ki je zamudila čas s pobiranjem sadja, prevozom in prodajanjem, ki se ni uspešno zaključilo. Zato gredo bol) v promet slive iz južne Italije, ki so že zrele in imajo rumeno meso. Ribiči iz Gradeža in Tržiča so včeraj poslali na trg okoli 10 stotov plavic ter 4 stote rib drugih vrst. Sardoni so se prodajali po 200 lir, če so bili od prejšnjega dne, sveži pa po 280 lir. Končno naj omenimo še zelenja-vo. Trg je dobro založen, morda že dolgo ne tako kot ravno te dni. Dežja je bilo dovolj, tako da lepo uspevajo vse vrste zelenjave. Sadjarji iz Standreža, Sovodenj, Podturna in s solkanskega polja, ki so glavni dobavitelji blaga, sklepajo te dni dobre kupčije. Vesti o stanju na trgu sta nam posredovala dežurni stražnik in pa gospod Tommaso Bonelli, ki je sicer Že od 1. julija v pokoju, pa se je tako navezal na tržno življenje ter prodajalke m kupce, da se ne more še odtrgati od njih. Ne nosi sicer več bele halje, ve pa kljub temu, kakšne so cene in kolikšne so količine blaga, ki so tisti dan prispele na trg. ve družine iz Sovodenj. Hišni lastniki bodo v kratkem pričeli z napeljavo stranskih vodovodnih cevi. likvidnega denarja. To pomeni, da kokošja farma podjetne Tomsiče-je to leto občinska uprava poslovala samo z lastnimi dohodki. Svetovalci so razpravljali tudi o podelitvi 15 tisoč metrov skalnatega občinskega zemljišča cerkvi na Peči, da si bo zgradila župnišče in oratorij. Za predlog je glasovalo sedem svetovalcev, dva sta glasovala proti, eden pa se je vzdržal. Izgradnja napajalne vodovodne cevi, ki naj dovaja vodo šestim hišam od stradalti, se je zaključila te dni. Podjetje je položilo cev v dolžini kakšnih 800 metrov ob v Gorici VERDI. Nedelja 15.15: «11 dlsprez-zo», italijansko-francoski kinema-skopski barvni film z Brigitte Bardot in J. Falance; mladini pod 14. letom vstop prepovedan, CORSO. 15.00: »I due maffiosi«, F. Franchi in C. Ingrassia. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. V1TTORIA. Danes ob 15.00, v nedeljo ob 15.00: «Follia d’estate>, Ugo Tognazzi in Renato Rascel; črnobeli italijanski film. CENTRALE. Danes ob 15.00, jutri ob 15 30: «Due minuti per decide-re», Eddie Costantine ter Bernar-dette Lafont; francoski črnobeli film. v Tržiču PRINCIPE. «Controspionaggio», Clark Gable, Lana Turner in Vic. tor Mature. Barvni film. NAZIONALE. «Lassu qualcuno ml ama», Paul Newman in A. M. Pie-ranegli. AZZURRO. «11 braccio sbagliato della legge«, Peter Sellers. EXCELSIOR. «11 giuramento del Sioux», Charlton Heston. Barvni film. v Ro n kali EXCELSIOR. «BilIy Kid sfida sel-vaggia«, Paul Nevman. DVE GENERACIJI V ENEM Trije kolesarji na enem kolesu tandemu Oditi iz mesta za vsako ceno ali s kakršnim koli sredstvom, to Je imperativ, ki te dni ne da miru ljudem z ahasversko žilico. Zapustiti mesto ni problem za tistega, ki ima v garaži avtomobil ali motocikel. Toda za one, ki so brez njega, je uresničenje te želje težavnejša stvar Sesti na vlak ali avtobus, tudi to je rešitev, toda do kam te pripelje. In potem, kdo bi se vozil s takšnimi prevoznimi sredstvi, ki gredo lz mode, ki niso komodna. ker je v njih dren, vroče in se vsi vprek potijo in ustvarjajo kolektivno poletno vzduš nje.. Tile trije mladeniči, ki sicer kot’ vsak aemljad gojijo željo, da TEMPERATURA včeraj Na goriškem letališču je bila včeraj najvišja temperatura 26,3 stopinje ob 15.30, najnižja pa 14 stopinj ob 3.40. Povprečne dnevne vla. ge je bilo 65 odst. mmmmamm IZLET V LONGARONE Bivši borci iz Pevma, z Oslavja in iz št. Mavra priredijo v nedeljo 30. avgusta enodnevni avtobusni izlet v Longarone. Vpisujejo Avgust Lenardič in Karto Sošol v Pevmi ter Jože Primožič na Oslavju. Vožnja stane 1300 lir. IZLET V MARIBOR IN NA POHORJE Slovenska prosvetna zveza priredi dvodnevni izlet 19. in 20. septembra v Maribor in na Pohorje, Vpisovanje na sedežu SPZ v Ul. Ascoli l/l. Izlet na vinsko razstavo v Ljubljano. Slovenska prosvetna zveza priredi enodnevni izlet na vinsko - _____ ,.... ..... ,..________ razstavo v Ljbuljano 6. septembra. veni ji. Obrat prejema že izgotovljene dele ter jih samo montira na šasije. V sredo zvečer je v, tem Informacije na SPZ v Ul. Asco-obratu zgorela lakirnica. Škodo cenijo za okoli 20 milijonov din I li l/l. Pogled na veliko montažno dvorano podjetja »Vozila« pri Šempetru. V njem montirajo cisterne in ka-sone na tovornike, ki prevažajo razsuti tovor in pline ter tekočine vseh vrst. Podjetje zaposluje okoli 300 delavcev ter je v kooperacijskih proizvajalnih odnosih s kakšnimi petimi večjimi podjejti v Slo- bi prišel v posest motocikla in potem avtomobila, In se tudi niso hoteli sprijazniti z mislijo, da bi sedli na tradicionalna (beri zastarela) prevozna sredstva, kot so vlaki in avtobusi ter se odpeljali v bližnja kopališča, so hoteli biti originalni. Najeli so si trisedežnl tandem (le kje so ga dobili ln koliko so plačali izposojevalnine za takšno redkost) in se pogumno zapeljali po goriškem Korzu, na koncu pa zavili v smeri morja. Malokdo jim jc- zavidal, vsi pa so občudovali njihov smisel za humor. Zajahati kolo v teh dneh, ko vozijo mimo avtomobili kot streli lz mitraljeza, to je dejanje, ki je vredno samo pogumnih ljudi, ki odkrivajo stare resnice, ki v nas obujajo spomine na lepe zlate čase, ko razcvit kolesarskega prometa ni zahteval tolikšnega krvnega davka kot avtomobilski. Srečno, mladeniči, pa srečen povratek! DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESAN, Ul. Carducci, tel. 22-68 ☆ ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka ☆ ARETTA ULTRA THIN Ali bodo Jugoslovani tudi v Tokiu vsaj med polfinalisti v vaterpolu Jugoslovanski vaterpolisti so gotovo med najmočnejšimi na svetu, saj so se doslej vrnili s srebrnima medaljama z olimpiad v Helsinkih in Melbournu, medtem ko so v Rimu kot četrti ostali brez kolajne. Razumljivo je, da se za letošnjo olimpiado ponovno pripravljajo z mislijo na kako kolajno. Od olimpijskih iger v Helsinkih pa do danes se v svetovnem vrhu waterpola razvrščajo le štiri ekipe, Madžarska, Italija, Sovjetska zveza in Jugoslavija. Te'štiri ekipe se z menjajočo srečo vselej potegujejo za najvišje naslove, pa naj bo to na olimpijskih igrah, evropskih prvenstvih ali »Trofeo d’Italia». Helsinki so dali takšno razvrstitev: Madžarska, Jugoslavija, Italija in Sovjetska zveza brez medalje. Melbourne je spremenil vrstni red samo na repu: Madžarska, Jugoslavija, Sovjetska zveza, Italija. Rim pa je te štiri watetopolske velesile močneje premešal: Italija, Sovjetska zveza, Madžarska, Jugoslavija. Mesec, dva, pred olimpijskimi i-grami, ko se olimpijska napetost stopnjuje iz dneva v dan, je prišla senzacionalna vest. V Sovjetski zvezi so za eno leto suspendirali celotno waterpolsko državno reprezentanco, prav tisto, ki se je pred nekaj tedni mudila v Jugoslaviji. Trije dvoboji so se končali pravzaprav remi (1,5:1,5) in če pri tem upoštevamo domač teren in gledalce, ta izid za jugoslovanske igralce ni bil najbolj ugoden, Vest o diskvalifikaciji celotne sovjetske reprezentance pa je čez noč odstranila enega najnevarnejših nasprotnikov v borbi za medalje. Ruski strokovnjaki sicer trde, da se bodo waterpolisti kljub temu udeležili olimpijskih iger, pač z mlajšim moštvom, ki je po mne- nju nekaterih še bolj perspektivno, toda resno dvomimo, da bi igralci, brez večje mednarodne izkušnje lahko tako odločilno posegli v borbo za višja mesta kot njihovi diskvalificirani kolegi. Po najbolj preprosti računici, če so bili vse doslej štirje kandidati za tri olimpijske medalje, potem bi lahko sedaj logično zaključili, da imajo jugoslovanski waterpolisti vsaj bronasto medaljo takorekoč že v žepu. Ce ne bi bilo kakšnih nepredvidenih presenečenj (tu so lahko še Romuni, Nemci, Nizozemci, ali Američani), potem so jugoslovanski waterpolisti celo najbliže medalji od vseh dosedanjih olimpijskih iger. Priprave za Tokio tečejo pravzaprav že štiri leta. Za jugoslovanske ^vaterpoliste lahko rečemo, da so med redkimi jugoslovanskimi športniki, ki se načrtno pripravljajo za Tdkio vse od neprijetnega poraza v Rimu. Morda je prav ta poraz bil potreben, da je komisija za waterpolo pripravila štirileten načrt priprav, ki ga skrbno izpolnjuje. Potniki za Tokio so v glavnem že določeni. To so Mušketirovič, Stipanič, Trumbič, Rosič, Bonačič, Šimenc, Stanišič, Jankovič, Sandič in Nardeli. Teh deset potnikov je že povsem zanesljivih, enajstega pa bodo izbrali med Nonkovičem, Grugičem ali morda še katerim kandidatom. Pred začetkom drugega dela prvenstva bo jugoslovanska olimpijska ekipa odigrala še tri tekme z Romunijo. Čeprav Romuni ne sodijo v četvorico najmočnejših, so na vseh velikih mednarodnih tekmovanjih vedno tik za omenjenimi vrhovi vvaterpola. Trener Boško Vuksanovič je nekoliko v skrbeh, ker bodo vsi reprezentan- ti cepljeni za Tokio prav v razdobju pred tekmami z Romuni. Zdravstvene reakcije, ki jih zelo često povzioča takšno cepljenje lahko bistveno vpliva na formo igralcev. Prav lahko se zato zgodi, da zaradi tega dožive Jugoslovani z Romuni kakšno nepredvideno in neprijetno presenečenje, ki lahko tudi neugodno deluje na razpoloženje celotne ekipe pred odhodom v Tokio. Pot olimpijske bakle do Tokia TOKIO, 14. — Delegacija 33 japonskih voditeljev je odpotovala davi s posebnim letalom v Grčijo, kjer bo 21. avgusta s slovesnostjo prevzela olimpijsko baklo, da jo ponese v Tokio. Bakla se bo ustavila v prestolnicah Srednjega in Daljnega vzhoda, potem pa jo bo 10.000 japonskih atletov preneslo po Japonski do olimpijskega stadiona. V Istanbul bo bakla prispela 23. avgusta, naslednji dan v Bejrut, 26. v Teheran, 27. v Lahore, 29. v New Delhi, 30. v Rangun, 31. v Bagkok, 2. septembra v Kuala Lumpur, 3. v Manilo, 4. v Hong Kong, 4. v Tajpeh in 5. septembra v Naho na otoku Ckinawa. Italijanski atleti jutri v Celju 60-letnice prve atletske prireditve v Celju. Nastopilo bo skoraj dvajset italijanskih reprezentantov, 8 avstrijskih državnih reprezentantov in čez 40 najboljših jugoslovanskih atletov. Seveda bodo v velikem številu nastopili še domačini. Nekateri jugoslovanski tekmovalci bodo skušali prav na tem nastopu i doseči olimpijsko normo, nekateri pa tudi popraviti kak državni rekord. GRAND HOTEL «UNI0N> LJUBLJANA Tel. 20-750. 21-742 s svojo restavracijo ln senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom HOTEL «ZVEZDA» KOBARID s sobami z eno in dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. • V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. • Cenjenim gostom se priporoča za obisk. Italijanski lahkoatleti (srednje-progaši in dolgoprogaši), ki so na treningu v Kranjski gori, se bodo udeležili nedeljskega velikega mednarodnega atletskega mitinga v Celju. Miting bo v počastitev Novi Hotel Soča Most na Soči priporoča okusne jedi in izbrane pijače za vse okuse ter druge hotelske usluge I Obiščite zdravilišča ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino -* Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Paterniti ali pri Tourist Office - Celje Hotel BELLEVUE LJUBLJANA Tel. 33-133 priporoča cenjenim gostom domačo ln mednarodno kuhinjo • Terasa - Vrt • S terase lep pogled na Ljubljano “S9BBBBB8S uMuiun 3®®B as®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®’ Q HOTEL LEV NOVA GORICA — Telefon 20-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija »Izletnik« s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge. BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE v hotelu «TURIST» - Ljubljana T DALMATINOVA, 13 - Tel. 36-129, 37-111) Restavracija, senčnat vrt, bife - Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje • Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom • Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Zupančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno. VABI VAS HOTEL «TURIST» LJUBLJANA LEV LJUBLJANA Vošnjakova 1 Telefon 30-555 Telegram: LEVHOTEL LJUBLJANA «A» kat. 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavama, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, šale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo — moderno — luksuzno vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran - Južna Amerika - via Zahodna Afrika (Rijeka ■ Split . Napoli • Genova • Marseille - Casablanca • Dakar • Conakry . Takoradi . Tema. Rio de Janeiro • Santos • Montevideo • Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko - ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba«, Piran, Zupančičeva ul. 24, ln na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Telegi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477. Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi Škocjanske jame pri Divači Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan HOTEL „SLON" LJUBLJANA • Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi ln toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telef. 20-641—44 HOTEL ^JELOVICA« - BLED - TEL. 316 B LED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru HOTEL KRN TOLMIN — TEL. 39 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, specialitete na žaru in dobra kuhinja. Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo HOTEL «KRAS» t6TZ nudi vse hotelske usluge i« se priporoča za cenjeni obisk PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA — Tel. 20-61, 20-32 s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu. PARK HOTEL BLED Telefoni 284 - 338 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto. V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno Hotel TRIGLAV Koper Telef. 16 • Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. • Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki , ■ MgBjMBBB ajŽMgj6gS3 S HOTEL CELEIA CELJU - tel. 2041. 2042 'st PRIP0R0ČS ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR B O V E nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača in inozemska kuhinja. Telef. 21 in 51 4 ’ Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orel« v Trenti ln gostišče v Soči ln Logu pod Mangartom HOTEL GALEB tel. 21605 RIBJA RESTAVRACIJA » 21182 KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVI V HOTELU VIPAVA m v COSTIŠČU OB nvm ros prijetno postrelijo HOTEL ADRIA ANKARAN (bivši S. Nicolč) Telefon 74-112 ODPRT SKOZI CELO LETO t. G. P. - METROPOL PIRAN - Telefon 73-313 vabi na odlične specialitete in izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige« v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt Je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo »Lucija« pri Portorožu S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VBŠl VSE LOBISTIČNE VSIUCE LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11 UGODNO UGODNO UGODNO USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči) USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največji izbiri VELEBLAGOVNICA mitom V LJUBLJANI Obiščite naše poslovalnice: • PRED POŠTO — Cankarjeva ul. 1 • TROMOSTOVJE - VVolfova ul. 1 KONFEKCIJA - Čopova ul. 20 ODST. POPUSTA IA NAKUP S TUJO VAIUTO UGODNO UGODNO UGODNO TkMtMAAU John Smith je povsem običajno ime in vse do konca svoje življenjske poti mu nikoli še zdaleč ni prišlo na misel, da bi si med strokovnjaki umorov pridobil nevenljivo slavo kot Devetoprsti Jack. Nič si ni storil iz tega, da ima tako preprost priimek Smith; mislil si je, če je bil dober za velikega Georga Josepha, je dovolj dober tudi zanj. A ni imel samo te sreče, da je nosil isti priimek kot George Joseph, temveč se je ponašal še s tem, da je bil njegov naslednik tudi v poklicu in celo v metodi. Za privlačnega ln prebrisanega moža gotovih let bi komaj našel lepši vir dohodkov, kakor je pogosto in sistematično vdovstv . A izmed vseh praktikov, ki so to praktično načelo jzvajali v praksi, ga ni nihče privedel do večje popolnosti po nežni in s patentom nezaščiteni metodi Georga Josepha Smitha, imenovani »nevesto v kad». Poroka Johna Smitha z njegovo nevesto Hestero Pringlov je bila zjutraj enaintridesetega maja. John Smith, ki je večji del popoldneva izrabil za to, da je prijateljem poudarjal, kako je poroka Hestero silno vznemirila in kako se boji zanjo zaradi njenega slabega srca, je istega dne stopil v kopalnico in z varno lahkoto izkušenega profesionalca uporabil pet svojih prstov, da je zgrabil Hesterine gležnje in z eno kretnjo vzdignil njene noge kvišku nad kad, medtem ko je z drugimi petimi prsti nežno potisnil njeno glavo tik pod vodno gladino. Do tod je šlo vse čisto na navaden način, kakor pri vsaki njegovi poročni noči; pri priči sledeči odklon od običajnega obreda pa je bil take narave, da je na glavo postavil vso profesionalno kopalno metodo Johna Smitha. V trenutku, ko sta Hesterin obraz in vrat potonila pod vodo, je Hestera odpra svoje škrge, John je tako osupnil, da Je stisk roke popustil. Hesterine noge so padle v kad in njena glava se je prikazala nad vodo. Brž ko je prišla iz mokrega elementa na zrak, so se ji škr-ge zaprle in usta odprla. »Menim,* je pripomnila, »da bi bil med dolgoletnim zaupnem zakonskem življenju tako pri kakšni priložnosti opazil, da sem Venerčanka. In tako je nemara bolje, da si prej prišel do tega spoznanja in lahko najin sporazum postaviva na solidno podlago.* »Hočeš s tem reči,* je vprašal John, ki je bil rad z vsem na jasnem, «da si se rodila na planetu Veneri?* «Da,» je rekla. »Strmel bi, če bi vedel, koliko nas je že med vami.» «Saj že dovolj strmim,* je rekel John, »ko sem zvedel za eno. Ali me hočeš prepričati, da me čutila varajo?* Hestera je uslužno potopila glavo pod vodo. škrge so se ji odprle in njeno dihanje je veselo bubljajo v vodi. »Narava našega planeta,* je pojasnjevala, ko je vzdignila glavo Iz vode, »je kot svoje vladajoče pleme ustvarila našo vrsto dvoživcev, ki so sicer na videz podobni drugim Hamo sapiens. Videl boš, da nas je skoraj nemogoče spoznati, kvečjemu če bi se zanimal za tiste, ki nočejo plavati, boječ se, da bi se jim mogle škrge slučajno odpreti. Takšno zatajevanje pa bo seveda kmalu nepotrebno, brž ko prevzamemo popolno vlado nad vašim planetom.* »A kaj mislite napraviti s plemenom, ki mu sedaj vlada?* »Večino bomo najbrž pobili,* je rekla Hestera, »mi daš tisto brisačo?* »Ampak to,» je dejal John z odporom, kakršnega čuti vsak rokodelec do množične produkcije, «to je pošastno. Vidim, kaj je moja dolžnost glede na lastno pleme: vse moram razkriti.* «Bojim se,» je pripomnila Hestera, ko se je otirala, »da ne boš ničesar odkril. Predvsem bi ti nihče ne verjel. Drugič pa bi bila primorana, da uradom predložim zbrane kompletne dokaze o zanimivih smrtih tvojih osem žena hkrati z neposrednim pričevanjem o tvojem nocojšnjem poskusu.* Ker je bil John Smith razumen mož, je v tej točki popustil. «Kar zadeva ta poskus,* je dejal, domnevam, da si boš želela ločitev ali razvezo zakona*. «še na misel mi ne pride,* je rekla Hestera. «Za moje delo ni boljšega kritja kakor zakon s pripadnikom domačega plemena. In da veš: če boš le omenil ločitev, se bom morala vrniti k prej omenjenim dokazom. Zdai pa mi daj tisto obleko moram telefonirati. Nekateri mojih rojakov na boljših mestih morajo zvedeti za moje novo ime in naslov.* Ko je John Smith slišal, da kliče medkrajevno Washington, se je z obžalujočo vdanostjo zavedal, da se bo moral odpovedati metodam nesmrtnega Ge- orga Josepha. Na neuspelih poskusih z nožem je John Smith ugotovil, da ima kri Venerčanov izredno sposobnost hitrega strjevanja in da se njihovi organi neverjetno naglo obnavljajo. Krogla pa ga je poučila še o eni lastnosti njihove krvi: da topi svinec in pri tem vzbuja nenavadno prijetne občutke. Zaradi svoje kuharske spretnosti je znal hrano tako pripraviti, da bi v njej nihče ne opazil strupov. Vendar jih je Venerčankin jezik ne le odkril, marveč celo s slastjo použil. Hesteri je bila posebno všeč njegova paradižnikova omaka z arzenikom in prosila ga je, naj je dovolj pripravi za večerjo z njenimi prijatelji, hkrati z morskim jezikom z mandeljni, ki mu je cianovodikova kislina dajala tako Izrazit priokus in vonj. Medtem ko Je vsaka najrahlejša beseda o ločitvi, še tudi do celem letu zakonskega življenja, vzbudila v Hesteri samo grozeče momljanje o »dokazih*, so jo poskusi umora, kot je bilo videti, le zabavali; in tako je bil naposled John Smith prisiljen, da je poiskal profesor- ja Gillenwortha z Državne univerze, priznanega kot največja avtoriteta (na tem planetu) glede stvari, ki so se tikale življenja na drugih planetih. Profesorju se je vprašanje zdelo teoretično zelo zanimivo. «Zaradi tega, kar moramo hipotetično domnevati o lastnostih organizmov Venerčanov,* je dejal, »vsem lahko tako rekoč zanesljivo zagotovim, da se dajo uničiti z ojačanimi obroki kaviarja znamke Beluga, ln sicer z najmanj pol libre na dan.* Trije tedni, v katerih se je ravnal po tem predlogu, so resno izčrpali bančni račun Johna Smitha, medtem ko se je žena veselila izvrstnega zdrav-ja. «Ta ljubi Gilly!» se je smejala nekega večera. «Kako ljubeznivo je bilo od njega, da ti je povedal, s čim me boš umoril. Prvič sem se pošteno najedla kaviarja, odkar sem prišla na Zemljo. Saj je tako pošastno drag.* »Ti meniš.* Je vprašal John, »da je profesor Gillenworth...» Prikimala je. 1 »In ves ta denar!* se je uprl John. »Ne zavedaš se, Hestera, kako si .krivična. Pripravila si me ob moj dohodek, a jaz nimam nobenih drugih virov.* »Dokaži,* je rekla Hestera s polnimi usti kaviarja. Naj večji fiziolog Amerike se je zanimal za problem Johna Smitha. »Priporočil bi,» je rekel, »uporabo kristaliziranega ogljika, ki bi se naj namestil tako, da bi bil v neposrednem stiku z občutljivim območjem škrg.* »Z drugimi besedami .ogrlica iz diamantov?* je vprašal. John Smith. Zgrabil je vrč z vodo, pljusnil njegov obseg na vrat fiziologa in videl, kako so se mu odprle škrge. Drugi dan si je kupil in zataknil v gumbnico umetno cvetlico, iz katere je pri pritisku na žogo, skrito v žepu, brizgnila voda — priprava, ki je bila. kakor je pozneje ugotovil, za ugotovitev identičnosti neprecenljiva. Sicer je bilo nerodno z uporabo te cvetlice začenjati razgovor ln ga je često zavajalo na napačni tir, a je vendar do neke mere pojasnjevalo odnose. (Nadaljevanje sledi) nit kun 341 vil- TRST - UL MONTECCHi 6 II TELEFON «3-8(18 ln U4-K3H - Postni predal 859 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA It. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna BOO Ur - Vnnnret četrt' letna 2 250 lir oolletna 4 400 lir, celoletna 1700 lir - SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubliaria letna ‘2 250 lir, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani «00-14 603 hh - OGLASI: Cene nglnsov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, rinančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - MaH oglasi 40 Ur beseda — Oglas) naročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tlaka Založništvo tržaškega tlaka, Trst Stari trg 3'I, tržaške ln goriške pokrajine