Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede-Mska Izdala celolc no vJugo-slavili SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. 6 111 Rokopisi se ne vračajo. nefranMrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon štev. SO, upravništvo štev. 328 Političen list sa slovenski narodi Uprava /c v Kupit ar/ račun: C/ubl/ana št Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SCI ln2D,večfl oglasi nad 45 mm višine po Dln2"50. veilUJ po 3 ln 4 Din. v uredniškem de Iu vrstica po 10 DU) □ Prt vcč)cm □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljKa ln dneva po prazniku t-vi ul.it. t) CeKovnt lev. lO.OSO In 10.349 *a Inserate, Sarafcvo&t. 756,1. T.anreb št. 39.011. Praga ln liunal št. 24.797 menska katastre Nenadno narasli potoki Gradaščica, Sora in Poljanščica napravili ogromno škodo. - Vič, del Medvod in škofje Loke ped vodo. - Voda odnašala hiše, žage, gospodarska poslopja in mostove. - Pretresljivi prizori. - Poročila o človeških žrtvah. Veliko družin brez strehe. Strašna katastrofa je zadela včeraj pop. mnogo krajev v naši domovini. Zaenkrat ni poročil, da bi se mogla pregledati vsa nesreča in ugotoviti, kje povsod da so po deževju narasle vode zalile zemljo, porušile hiše in mostove ter zahtevale človeške žrtve. V Ljubljani se je najprej v zgodnjih popoldanskih urah izvedelo o strašni poplavi na Viču, posebno na starem Viču, Novi vasi, na Logu, v Kožarjih, kjer mora biti posebno hudo in je tam voda stopila četrt metra čez železniški tir, in drugod. Z mnogimi kraji sploh ni mogoče dobiti zveze, ker so telefonske, oz. telegrafske žice pretrgane. Katastrofa na Viču. Posebno narasli sta včeraj G1 i n š i c a ln Gradaščica. Glinšica je narasla nenadoma vsled silnega vodnega vala, ki se je pri-valil izpod Rožniškega hriba. Voda je prestopila bregove in je preplavila celo Rožno dolino. Poplavni val se je razlil tako daleč, da tega niti najstarejši ljpdje ne pomnijo. Okoli polšeste ure je segla voda prav do mitnice na Tržaški cesti takoj za tobačno tovarno. Vse hiše do tam so bile v vodi. Prebivalci so hodili po vodi in jo brodili nekaj čez gležnje, i(nalo dalje pa je bila voda že do kolen in naprej še čez pas. Prebivalce, posebno ženske in otroke, so vozili domači in okoliški fantje bosi z visoko zavihanimi hlačami iz poplavljene Tržaške ceste pa do mitnice v dvokoles-nih vozičkih in drugih vozilih. Pripeljala sta se tja tudi oba motorna rešilna voza poklicnih gasilcev, ki pa k sreči nista imela tam posla, ker je bila voda na Glincah nizka in mirna in se ni prigodila nobena večja nesreča. Peljala sta tako daleč v poplavljeno ozemlje, da sta imela kolesa pod vodo. Tam pa so se začela kolesa vsled velike teže udirati in sta se morala vrniti. Od tam sta odšla drugam, kjer sta imela več posla in sta uspešneje stopila v rešilno akcijo. Ta val izpod Rožnika in ozadja je preplavil svet od cerkve pa tja do mitnice in se je razlil po celem precej obširnem ozemlju. Škoda, ki jo je napravil po vrtovih, njivah in hišah, se seveda še ne more ugotoviti. Pravili so, da je potegnil val s seboj tudi dvouprežni voz posestnika Malisova z Viča. Posestnika so dobili skoro nezavestnega ob bregu, kaj pa se je zgodilo z vozom, domači niso vedeli povedati, ker v silnem nalivu in v temi ni bilo možno prodirati dalje. — Pod vodo je seveda tudi cela Rožna dolina. — Silno narasla je tudi Gradaščica in je poplavila ozemlje na obeh straneh. Podrla je tudi vse manjše mostove in brvi. Tam so reševali in pomagali ljudem gasilci na konjih. Voda jo silno drla, valovi so vedno bolj naraščali in odnašali vse, kar so dosegli. Poplavljena je cela tamošnja okolica — škoda je ogromna, neprecenljiva. — Tudi od tam poročajo, da do sedaj ni človeških žrtev. Poginilo pa je veliko posebno manjših pa tudi večjih živali, ke se prestrašene, zbegane in podivjane vsled nenadnega naliva niso mogle rešiti, domačini pa so morali gladeti, da so spravili svoje družine in najbolj potrebno obleko na varno. Okoli pol šeste se je vlilo, kot bi se utrgal oblak in v par minutah so bile zopet vse ceste pod vodo. Velika sreča na Tržaški cesti je bila, da je kanal požiral vodo in se ni zamašil. Prišlo namreč še ni vejevje in po drob-njad ker je to odnašal glavni tok v svoji smeri dalje. • ♦ * Ponoči ob 9. uri smo mogli zbrati sledeče pdrobnosti z Viča: Stari Vič je ves pod vodo. Hiše so deloma do streh v vodi. Nova vas je 2 metra v vodi. Z Logom sploh ni mogoče dobiti zveze, lani je že ob 3 popoldne bila voda že do oken. Tržaška cesta v zgornjem delu je en sam deroč hudournik. Pri cerkvi in župnišču, oziroma pred občinskim uradom in Sokolskim domom je voda 1 meter visoka. Kako silna je lam poplava, so razvidi iz tega, da sega črez ograjo ondotnega betonskega mostu! Voda odnaša vse, svinjake, dele pohištva, šupe, živali. Tam je vsak promet izključen razun do železniški progi. Vlaki vozijo čez poplavljeno ozemlje z malo brzino. Strašna sila vode se more razbrati iz tega, da je podrla močno debelo betonsko ograjo okoli župnišča. Okoli cerkve sv. Antona stoji voda do vrhnjih stopnic. Leseni mostovi in brvi, tako most od glavne ceste k tovarni Vojnoviča, je podrt. V Rožni dolini je voda poplavila vse hiše do oken pritličja. * * * Pred Sokolskim domom na Viču sta utonila dva konja, vprežena v voz na katerem so sedeli 3 možje. Dva moža sta se rešila, o usodi tretjega, ki se piše Andrejak, ni še nič znanega. * * * Popoldne sta se odpeljala na Vič na avtu : velikega župana (veliki župan se mudi slučajno v Belgradu) gg dvorni svetnik Kre- i menšek in vladni svetnik Andrejka. ! Odpeljala sta se tja tudi gg. policijski svetnik ! Mlekuš in ravnatelj Fink. Avto velike--' ga župana je pred konzumnim društvom obtičal v vodi. Bila je velika nevarnost za življenje kajti voda je drla s silo najhujšega hudournika. Gošpoda sta se s težavo rešila. Avtomobil velikega župana pa je skušal rešiti došli rezilni avto, ki je pa tudi obtičal v vodi. Naposled so ju rešili z vrvmi. Avtomobila gradbene direkcije pa sta še hujše naletela. Šofer ju je moral pusiiti v vodi in jih je privezal. » « » Dočim z Viča o človeških žrtvah ni doslej nič znanega in jih kakor upamo, ni bilo, pa je resna nevarnost pretila hiši vrtnarja B i -zavičarja ob Gradaščici v Trnovem v Rikarjevi ulici. Hiša je bila vsled nenadoma silno narastle deroče vode ogrožena. Gasilci so rešili vse stanovalce Bizavičevjeve hiše. Trnovo pod vodo. Včeraj med 5. in 6. uro je nenadoma narastla Gradaščica. Zalila je vse kleti, pritlič- j ne in suterenske prostore v Koleziji. Mali mostiček proti Bizovičarjevi vili je vodni val ! odnesel. Voda je vdrla čez vrtove in nasade j Bizovičarjeve vrtnarije v višini do pasu odraslega moža. Jez pred izlivom v Ljubljanico je Gradaščica porušila. V Zeljarski ulici je voda prišla tik do ceste. V Lajovičevi hiši je zalila avtomobil, katerega so s konjem izvlekli iz garaže. V Koleziji se je voda razlila čez travnike na levem obrežju. 5 seboj nosi les, deske, tramove in vejevje, ki se zatikajo med jelše pred cerkvenim mostom. Kanal, ki pelje med Repičem in župniščem v > Gradaščico, se je hitro zamašil. Voda je izstopila in se razlila daleč nazaj proti Cesti v Mestni log ter tudi tam obstopila hiše ter vdrla v kleti. Vendar voda v tem delu ne dere, tako da je upati, da vrtov ne bo preveč poškodovala. Most pri Tenentetu je v nevarnosti in so ga zaprli. Konjušnica pa ni v nevarnosti, kakor se je govorilo. Ob 8. uri zvečer je veliko županstvo dobilo sledeča poročila z dežele: V Medvodah je ogromno sveta pod vodo. Most med Soro in Medvodami je v nevarnosti. Črnuče. Železniška proga je pod vodo. Škofja Loka. Porušenih 10 do 12 hiš. Poljanščica je odnesla več žag in betonski (deželni) most. Vsi mostovi čez Soro so odneseni. Telefonske zveze so pretrgane. G o r i č a n e. Tovarna papirja je ogrožena. Materijclna škoda je velika. Reševalna akcija ljubljanskega poklicnega gasilstva. Včeraj ob 10 dopoldne je bilo poklicno gasilstvo obveščeno, da je udrla voda v podzemna stanovanja na Gosposvetski cesti 4. Voda je namreč skozi kanale udrla v drvarnico in stanovanje hišnice in strojnika Klanč-nika. Voda je stala v obeh stanovanjih do 30 cm visoko in ie DODolnoma pokvarila oo- hištvo. Gasilcem, ki so se pripeljali na kraj nezgode z motorno sesalko, se je posrečilo vodo izpumpati. Čim pa so se odpeljali na kraj nove nezgode, kamor so bili pozvani, namreč na Gosposvetsko cesto 13, je voda zopet napolnila kleti in podzemna stanovanja na Gosposvetski cesti 4. Nato so se gasilci takoj odpeljali z motorno sesalko v Gledališko ulico, kjer je bila medtem udrla voda v stanovanje hiše št. 8. Intervencija poklicnega gasilstva je bila tukaj nepotrebna, ker je voda medtem sama polagoma odtekla. Nato so se gasilci pripeljali domov. Komaj pa so se vsi premočeni za silo preoblekli, je prišlo poročilo, da je v Kette-Murnovi ulici pod mostom prišla voda čez cesto 1 m visoko. Tukaj se je voda kopičila s tako silo, da niso mogli gasilci ničesar opraviti z motorno sesalko. Niso dobro prišli semkaj, že je došlo poročilo, da je pridrla voda nazaj v podzemeljska stanovanja na Gosposvetski ccsti 13. Tudi tukaj je drla voda s tako silo, da je bilo vsako prizadevanje, da bi se voda izpumpaln, zaman. Ker so gasilci uvideli, da ne morejo tukaj uspeti, so se takoj, obveščeni o novem kraju nesreče, odpeljali k barakam na Dunajski cesti. Tukaj se jim je posrečilo vodo izčrpati. Popolnoma utrujeni so se podali nato gasilci še v Žibertovo ulico 28, kjer pa je bila intervencija nepotrebna, ker je voda sama polagoma odtekla. Tako je bilo naše poklicno gasilstvo neumorno na delu od 10. do 16. Nekako proti 17. uri pa so dobili poziv od g. okrajnega glavarja, da naj se podajo z motorno sesalko proti Viču. Avto pa je na potu tjakaj pri novozgrajeni koloniji »Stan in dom« obtičal v blatu, in sicer na mestu, kjer se kopljejo rovi za kanalizacijo nove kolonije. Pustili so avto na miru in se podali reševat g. vladnega svetnika Kremenška, ki se je bil podal kot namestnik velikega župana ogledat poplavljene kraje. Njegov avto je bil namreč v bližini gostilne pri »Bobenčku« obtičal na kraju ceste. Gasilci so ga potom vrvi in na ramenih prenesli čez cesto, tako da se je lahko vrnil v Ljubljano. Gasilci pa so imeli dovolj dela, da so spravili avlo iz blata, nakar so se ob 20. uri vrnili domov. Reševalna akcija ljubljanskega prostovoljnega gasilstva. Medtem pa je bilo ljubljansko prostovoljno gasilstvo zaposleno pri reševalnem delu v Trnovem, ker je Gradaščica narastla do višine, kakor je doslej ne pomnijo. Voda je vdrla v Bizovičarjevo vilo v Koleziji. Prebivalci hiše so se pravočasno rešili. Le 70 let stara in čez 100 kg težka stanovalka Jean se ni mogla rešiti. Rešili so jo šele gasilci. V sosednji hiši je odnesla voda cel svinjak. V Mestnem logu je odnesel potok Curnovec most. Družina mesarja Hama, ki je bila namenjena v mesto, se ni mogla vrniti domov, ampak je morala ostati na oni strani drvečega potoka. Tekom večera je Gradaščica uničila zatvornico v bližini Zalokarjeve tovarne kvasa. Ravno tu, kjer se je Gradaščica steka v Ljubljanico, so se zrušili vsi telegrafski in elektrinči drogi. Zvečer je bil promet preko mosta pri izlivu Gradaščice v Ljubljanico za-branjen radi nevarnosti, da se radi izpodjeda-joče vode most zruši. Preko cele noči je bilo naše poklicno, kakor prostovoljno gasilstvo stalno pripravljeno. Vsekakor ni to prvikrat, da je naše gasilstvo dokazalo svojo požrtvovalnost in neumornost pri reševalnem delu. Brez dvoma mu gre velika zasluga, da niso posledice katastrofalnih nalivov v Ljubljani še večje in občutnejše. Povodenj pri Medvodah. (Od našega posebnega poročevalca.) Neurje, ki je včeraj pridrlo nad Medvode, je bilo strašno. Vode so pridrlc iz 2i-rov, kjer se je utrgal oblak. Orožništvo v Žireh je aviziralo orožniško postajo pri Medvodah. da hn glavni val pridrl po Sori v Medvode med 3. in 4. uro. Toda prišel Jc mnogo prej; že ob col treh ie začela voda z veliko silo naraščati. Tekom 10 minut je narasla za več nego 2 metra. Naraščanje se je vršilo s tako naglico, da je bila ob 4 popoldne tovarna za papir v Goričanah že do prvega nadstropja pod vodo. Ljudje so pobegnili z največjo naglico. Zadnje tri delavce so rešili preko streh. Obrat je bilo naravno treba popolnoma ustaviti. Voda je preplavila ves prostor, kjer je les za celulozo ter z veliko silo drla čezenj. S seboj je odnesla 700 do 1000 kubičnih metrov lesa, dalje precejšnje število vagonov papirja. Most, ki veže škofovo graščino po občinski cesti s tovarno, je zgrmel v vodo. Poleg tega so se podrle vse naprave mostišča in vse tvorniške zatvornice. Velika sreča je, da se je velik del lesa, ki ga je voda odnesla iz skladišča levo ob tovarni, zasidral in tako napravil naraven jez, sicer bi bil vodni val porušil tudi samo tovarno za celulozo. Pogled na razlito vodo je bil grozen. Voda je imela značilno rdečo barvo znamenite ilovice. Okrog 6 je začela voda padati, vendar pa ne s tako brzino, kakor je naraščala. Po vodi so plavali prašiči, krave, les, poljsko orodje in podobno, sploh vse mogoče, kar je mogla voda odnesti. Tej obilici odplavljenih predmetov so se v Goričanah pridružile ogromne mase lesa in vagonov papirja. Most čez državno cesto pri Medvodah je voda na dveh mestih razdrla. Promet na Gorenjsko se vrši preko Tacna. Sava sama je pri Medvodah popolnoma normalna, medtem ko je Sora tako narastla, da dosega spodnje ogrodje železniškega mostu čez Soro pri Medvodah. Šušteršič v Medvodah je silno veliko trpel. Njegova hiša je bila pod vodo, samo sleme je gledalo ven. Vodne mase so najbrž odnesle tudi žago, kajti v času, ko je bil Vaš dopisnik na licu mesta, je ni bilo videti iz vode. Pri Tacnu so ljudje na mostu in lovijo plavajoče blago in ga vlačijo na suho. Tvor-niško vodstvo je naprosilo prebivalce ob Savi, da naj ves les, katerega le morejo potegniti iz vode, rešijo. Tovarna je pripravljena povrniti vse stroške za reševanje. Ljudje so res z veliko požrtvovalnostjo vlekli plavajoče blago iz vode in storili, kar je bilo v njihovih močeh. Človeških žrtev dosedaj ni. Kolikor se je dalo ugotoviti, so se iz tovarne rešili vsi. Mogoče je, da je bilo kaj žrtev v Žireh. V samih Goričanih ni nihče od nikoder javil, da bi koga pogrešal. Tovarna je z veliko požrtvovalnostjo pomagala delavstvu, da je pobegnilo in se rešilo. Tovarna sama ima ogromno škodo, kajti vsi jezi in vse zatvornice sc se udali vodnemu pritisku in se porušili. » » » Iz Št. Vida nad Ljubljano nnm poročajo, da je snoči segala Sava pri Tacnu do drugih betonskih podzidkov. Voda jc nosila strehe, hlode, brle papirja, oljnate sode. itd. Opazili so tudi, da je Sava nesla približno desetletnega dečka. Popoldne je bilo na cesti pred cerkvijo do pol metra vode. Grozote narasle Poljanššice. (Od našega posebnega poročevalca.) Včeraj ob 10 dopoldne je začela Poljanščica silno naraščati. Naraščala je vedno hitreje in okrog poldneva je že dosegla novi 2e-lezobetonski most, ki veže Škofjo Loko s Pu-štalom. Vendar je rastla še naprej in dosegla okrog pol 3 maksimum, ki ga tudi najstarejši ne pomnijo in si ga domačin, ki tega na lastne oči ni videl, niti predstavljati ne more. — Vsi, ki so videli povodenj lansko in predlansko leto, trdijo, da obe povodnji nista uiti senca proti včerajšnji. Grozota, ki jo je vzbujal pogled na divjajoče morje Poljanščice, se ne da popisati. Par zgledov: Cesta, ki vodi iz Škofje Loke v Poljane, je uporabna do prve vasi, t. j. do Pod-purfelce; od tu pokriva cesto voda, brzojavni drogovi so polomljeni, — zveza z nadaljno dolino pretrgana. Pogled skozi daJLiuoaled ,ie t Pašič dela na konšolidiranju radikalne stranke. PAŠIC PROTI RADIČU. - PRIBLIŽEVANJE PRIBIČEVIČU? lOVANOVIČEVA SKU-PINA SE VRNE V RADIKALNO STRANKO. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Včeraj so Nikola Pašičfl v Cavtatu obiskali, mnogi narodni poslanci, med njimi bivši finančni minister Sto-jadinovič, ki mu je poročal o Svojem as^itacij-sfceih potovati jn ptf Črni g6rt:-PaSirjB poslancem izjavil, da je treba Črni gori, ki se nahaja V "bedi, pomagati z izrednimi ukrepi. Zato odobrava progo Belgrad—Kotor—Bar. Dal jim je obširne izjave o sedinjenju Srbov, -Hrvatov in Slovencev. Popoldne je prišlo k Pašiču tudi mnogo radikalnih pristašev. Bilo jih je okrog 300. Pašič jih je na balkonu pozdravil in jih pozval* k skupnemu delu za razvoj iil- napredek naše države- Stojadinovič je izjavil časnikarjem, da razvija Pašič, stari vodia radikalne stranke, veliko živahnost ter da je v svojih izjavah obžaloval, da je prišlo do razpada nacionalnega bloka. Ostro se je Pašič obrnil proti radičev- cem ter jih je napadal in obdolževal, da je njihovo delo v škodo države. 2al mu je, da je Pribičfvič zavzel proti radikalom sovražno -stališče. Pašič Se*je pritoževal nad-noeogtasjl' "v ra&ikalni stranki", katera"*"!«)"skušal"poravnati. Cavtat, 27. sept. (Izv.) Kakor se misli, bo Pašič ostal sc cel mesec oktober v Cavtatu. Belgrad, 27. sfept; (Izv3 Posl. Vlajko"Ko-,sič iz Jovanovičeve skupine, je dal danes časnikarjev izjavo, v kateri pravi, da se bo vrnil v radikalni klub. V izjavi pravi, da so vzroki, radi katerih je izstopil iz radikalnega kluba, odpadli. Težaven položaj, v katerem se nahaja radikalna stranka, zahteva, da se"kon-centrirajo vse sile. Radi tega se bo vrnil v radikalni klub. Tiidi glede ostalih poslancev Jovanovičeve skupine je izjavil, da se bodo skoro gotovo vrnili v radikalni klub ter da bo Jovanovičeva skupina likvidirala. Spopadi med radicevci, radikali m orjunaSi v Dubrovniku. Dubrovnik,' 27. sept. (Izv.) Včeraj se je tukaj vršila proslava 30 letnice Delavske zadruge. Po mestu je bilo več sprevodov, katerim so korakale na čelu godbe. Po končanih pohodih po mestu so se vršili slavnostni govori,. Popoldne so se vršile zabave, tekom katerih je prišlo do spopadov. Radikali in sam. demokrati so namreč smatrali to proslavo kot izzivanje. Ko se je tistih 300 Dubrov-čanov-radikalov, ki so se šli poklonit Pašiču, okrog 8 vrnilo v Dubrovnik, so pred pisarno Osrednjega odbora za Hrvatsko kulturno proslavo demonstrirali . proti Radiču. Hrvatski Sokoli so napravili protidemonstracijo in je prišlo do spopadov. Policiji se je posrečilo šele okrog 10 zvečer vzpostaviti red in mir. Tekom dneva je bilo že polno malih sporov. Radikali, sam. demokrati in Orjunaši so neprestano iskali sporov s Hrvatskimi Sokoli. Tekom dneva je bilo lažje ranjenih več oseb. Policija je zaprla 9 Orjunašev in nekaj Hrvatskih Sokolov, katere pa so pozno zvečer zopet izpustili. Orjunaši so napadli neko godbo in razbili vse instrumente ter jih pometali v morje. pokazal, da je v Bodovljah nekaj lila- v-vodi, vse ravno polje po dolini pa je poplavila besneča in peneča se rjavordeča masa, ki odnaša kozolce, ruje drevje, podira in ruši vse, kar ji je na poti. Pri Podpurfelci je dolina |iroka okrog 500 m. Vseh 500 m je struga Poljanščice. Neverjetno, a resi Na kratko. Vse ravno polje od Podpurfelce do Puštala je pod vodo, pa ne stoječo, ampak pod deročim veletokohi. In' voda koplje, odnaša rodovitno prst, ruje najmočnejša drevesa, ki so stala 50—10Q m od prejšnje struge. Če se pa drevo ne ukloni, pa nanese za njim toliko drnčja, hlodov, dreves, da ga končno ogromni pritisk prelomi kot palico. Ves Viršk je kot ogromno jezero ob viharju. In Puštal! Ko voda naraste, je-tako zvana »Kernčkova« hiša do slemena v vodi. Skladišče g. Guzelja (p. d. Balanta) prav tako, šupo g. Oblaka (p. d. Poličarja) je voda enostavno dvignila in odnesla, ravno tako vse sklade hlodov; visoke skladovnice desk g. Hribarja (p. d. Dobravca) je pa silni pritisk spodnesel in odnesel. Kaj pa Puštalska brv! Vsem povodnjim je klubovala — ni je več; in kapelica sv. Janeza, ua najvišji pečini sezidana, je šla za njo ... Jez g. župana Hafnerja — kaj vemo, kaj je z njim? Morda je zasut, morda odnešen. Pol Puštala je bilo v- vodi, vsaka hiša je dobila svoje, da o vrtovih niti ne govorim. In Šturmova hiša! Na 7—8 m visoki pečini nad nivojem yode kraljuje,, pa tudi ob njo je že butal val! — Njej nasproti pa mlin in žaga g. župana! Pritličje mlina je bilo vse v vodi, žaga prav tako. Hiša g. Mavrija do vrh oken v vodi, prav tako mehanična delavnica g. Hišnerja, strojame g. Kraševica, in tudi dvorišče mlekarne je bilo pod vodo. Kaj pa Puštalski železo betonski rftdšt? Opoldne je zaiela pljuskati voda čez, ob 1 se je valila že čez ograjo, ob 2 že ni bilo več ograje, cesta na obeh krajih mostu je za 5 do 7 m izginila, odnesel jo je naliv, most sam, solidno delo tvrdke »Slograd«, pa je stal edino še na svojih treh podpornikih. Ob 3 pa je, kakor pripovedujejo očividci, voda v silnem navalu direktno dvignila most, ki ga takoj nato ni bilo več. Kovačnico, p. d. Fužine, ob izlivu obeh Sor, je naval direktno pomedel že okrog 12. Sosedne hiše na Studencu v Škofji Loki so stalo skoro vse v vodi, 4—5 celo do vTh oken. Zidani hlev za Savodnom (žlivom Obeh Sor) in šupo je naliv pomedel. Vse polje proti Suhi je ogromen veletok. Ko je dosegla Poljan-š č i c a maksimum, je divjala tako, da je razrušila most iia Suho čez Selščico do polovice! Voda je drla do tako zvanih perferancarskih stopnic iii do hiše g. Potočnika p. d-. Kvedra. Glavni tok vode je drl čisto izven prejšnje struge in v sredi je delala Poljanščica do 2 m visoke valove! Kako -ogromen nivo je imela ob izlivu obeh Sor si lahko predočimo, če vemo, da je ob maksimu stala voda na tako zvanem »Krennerjevem« travniku ob Selščici in v »Zvezdi«; pritekla je celo v gostilno g. Kavčiča, p. d. Migota. Most čez Selščico pri tovarni šešir je bil poldrug meter nad vodo in jez iste tovarne 1 m nad nivojem Poljanščice. Tako visoko , je narastla Poljanščica. Števila kozolcev, ki jih je voda odnesla, ne moremo določiti, najbolj prav bo, če rečemo, skoro vse! Nivo vode se ne da natančno določiti! Kjer je bilo polje 300—400 m široko, je bil nivo gotovo manjši kot tam, kjer je bila dolina ozka. Vendar je narastla najmanj voda za 5—7 m. Puštal in Bodovlje so čisto odrezani od Škofje Loke. V Zminec moraš iti čez grič. Kaj pa Log, Visoko, Poljane, Gorenja vas itd. Več kot gotovo je, da so šli vsi mostovi od Škofje Loke navzgor, iz najrazličnejših predmetov, ko jih je vlekla s seboj deroča voda, pa lahko sklepamo, da je marsikak dom porušen do tal, premnogo družin brez strehe. Človeških žrtev hvala Bogu do sedaj še ni! Govorilo se je sicer, da je utonil en otrok v Puštalu, sigurnega seveda ni nič znanega. Koliko žrtev je pa zahtevala Poljanščica više gori, pa ni znano. V Škofji Loki so gasilci prevzeli reševalno akcijo, ki so jo nadaljevali vso noč. Popoldne se je pripeljal na kraj nesreče tudi okrajni glavar iz Kranja. Na večer je voda upadla že za skoro 2 m, pa je bila kljub temu še taka, kot nikdar poprej. Govoriti sedaj o škodi, se pravi reševati nerešljive uganke. Sigurno pa je, da marsikomu katastrofe ni vzela samo dela premoženja, ampak tudi eksistenco: zakaj, nf šlo samo domovje, tudi vse polje, njive in še gozdovi trpeli pod plazovi. Človeške žrtve? Tekom večera so se po Ljubljani raznesle vesti, da je strašna povodenj v bližini Ljubljane zahtevala sedem človeških žrtev. Ponoči nam ni bilo mogoče kontrolirati teh vesti. Upamo pa, da so to le govorice. Povodenj na Štajerskem. V nedeljo jc v Šmarskem in Kozjanskem okraju malo rosilo. Zvečer se je razjasnilo. Včeraj okrog 1 zjutraj je začelo močno deževati. Dež je v plohah lil ves dan in so vse vode močno narastle. Zlasti je narastla Sotla, ki sc jc med Podčetrtkom in Sv. Petrom pod Sv. gorami razlila in poplavila vse njive. Močno je narastla Mcstinjšica in potok, ki teče iz Šmarja proti Stranjam. Kralj se vrača iz Pariza. Bled, 27. septembra. (Izv.) Kralj se vrača iz Pariza. V SUvoboru- se vrše vse predpriprave za sprejem. Danes je dospel del spremstva iz Belgrada. Tako je- sklepati, da se kralj vrne v najbližjih dneh na Bled. Če bo- vreme lepo, se bodo vršili tudi lovi na divje koze, kar bo kraljevo bivanje na Bledu zadržalo. Radičev povratek. Zagreb, 27. septembra. (Izv.) Snoči se je vrnil v Zagreb iz Ženeve Stjepan Radič. I}o Jesenic mu je šel nasproti inž. Košutič, v Ljubljani pa se mu je pridružil minister Pucelj. Inž. Košutič je informiral Radiča o sedanjem političnem položaju, V Zagreb je dospel Radič precej nezadovoljen in ni hotel dati časnikarjem nikakih izjav. To dejstvo se mnogo komentira in je videti, da položaj za Radiča ni najpovoljnejši. Danes je imel Radič sestanek s svojimi političnimi prijatelji, s katerimi se je posvetoval o političnem položaju. Pregled tovarne za vojne potrebščine v Kragujevcu. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Fin. odbor je v nedeljo in ponedeljek obiskal tovarno za vojaško municijo in vojaške potrebščine v Kra-gujevcu. Upravnik general Zivojin Tresibašič je na licu mesta podal jasno sliko o vsem ogromne aparatu ter sedanjem delu in načrtih za bodoče. Člani odbora so si ogledali v nedeljo vse stavbe, v ponedeljek pa jim je general razkazal, kako se v tovarni izdelujejo predmeti. Tovarna in pirotehnični oddelek sta v polnem obratu. V nedeljo popoldne so si pod generalovim vodstvom ogledali člani odbora priprave za aeroplanske tovarne v Kraljevem. V tovarniških prostorih so se vršile dve seji, na katerih so člani fin. odbora razpravljali o kreditih za to tovarno. Iz podrobnih upravnikovih pojasnil so mogli člani uvideti, da se v tem zavodu dela zelo intenzivno. Jugosl. klub sta zastopala Š k u 1 j in Zebot. V zavodu je zaposlenih 3000 delavcev med njimi 50 Slovencev, posebno obrtnikov. Ko se bo otvoril obrat v novih stavbah, se bo zaposlilo do 5000 delavcev. VIS. profesorski kongres. Belgrad, 27. septembra. (Izv.) Včeraj se je otvoril VII. profesorski kongres, katerega se je udeležilo okrog 500. profesorjev. Kongres jc otvoril predsednik centralne uprave profesor ŽiVanovič. Kongres je poslal kralju brzojavni pozdrav. Kongresa se je udeležil prosvetni minister Miša Trifunovič. Na dnevnem redu so poročila o delu uprave. Znižanje cene živinske soli. Belgrad, 27. sept. (Izv.) 25 vagonov živinske -soli za Slovenijo se ne bo nabavilo v inoremstvu, ampak v Bosni iz rudnika Kreka. Na mnoge prošnje gospodarskih korporacij, posebno kmetijskih podružnic, se je znižala cena živnske soli od 1.95 na 1.50 Din, to je za 45 par pri kg. Minister Pucelj ima pri tem toliko zaslug, da je podpisal akt, s katerim se I obveščajo veliki župani in gospodarske kor-poraciic, da bo živinska sol na lazDoiago. Ce bi bil Kelemina na Pucljevem mestti.^bi tudi moral podpisati tak akt. Zrakoplovni dan v Zagreb. Zagreb, 27. septembra. (Izv.) Včeraj se je vršil v Zagrebu prvi zrakoplovni dan. Francoski pilot Greanveaud je delal razne akrobatske spretnosti v zraku. Končno se je spustil s padalnim dežnikom na zemljo.' Jugoslovanski poročnik Anton Šimunovič iz Bjelo-vara se je iz višine 1500 iti spustil s padalnim dežnikom na tla. Poročnik je lepo priletel na tla, čeprav ga je veter nekoliko vznesel stran od letališča. Šimunovič je imel ob začetku smrtnonevarno nesrečo. Le svoji prisotnosti duha se ima zahvaliti za življenje. Čim se je namreč spustil iž aeroplana na tla s padalom, se mu je utrgal pas, s katerim je bil privezan na padalo. Hitro je pograbil za rob padala in z rokami držeč se za padalo, je pričel padati na tla. Na letališču je bilo nad 20.000 ljudi. OBIŠK NAŠE KRALJEVE RODBINE V RIMU Rim, 27. sept. (Izv.) Listi poročajo, da bo v aprilu obiskala Rinj jugoslovanska kraljevska dvojica in da bo italijanski kralj nato v maju potoVal v Belgrad in Bukarešto. POLET NAŠIH LETALCEV NA POLJSKO. Praga, 27. sept. (Izv.) Jugoslovanska letalska eskadrila, ki je morala vsled nesreče v Pragi nadaljevanje svojega poleta po državah Male antante odložiti, je dobila ukaz, da pot nadaljuje. Štiri letala so odletela v smeri proti Varšavi. KARDINAL TOUCHET UMRL. Pariz, 27. sept. (Izv.) Škof orleanski kardinal Touchet je umrl star 78 let. Kardinal Touchet je bil eden najboljših cerkvenih govornikov cele Francije. On ima največ zaslug, da je Devica Orleanska dosegla čast oltarja. POLJSKA VLADNA &RIZA. Varšava, 27. sept. (Izv.), Nenaden prihod maršala Pilsudskega je pomagal toliko, da je vlada dobila še proračunski provjzorij za zadnje četrtletje. Takoj nato pa sta dobila notranji in prosvetni minister vendarle nezaupnico. Vprašanje je sedaj ali bo Piisu,dski skušal rešiti krizo s parlamentarno vlado in povzročil, da dobi mandat za sestavo vlade zopet Bartel ali kak drug človek sedanjega režima, ali si bo treba pomagati z uradniško vlado, ki bo samo izvedla volitve. Gotovo je, da razpust sejma mora neposredno slediti, ker delovne večine ne bo mogoče več upostaviti. PRED SESTANKOM CHAMBERLAIN- MUSSOLINI. * c Rim, 27. sept. (Ižv.) Fašistovsko časopisje in agenture Izrabljajo sestanek Cham-berlain-Mussolini v kričečo reklamo. Pišejo o prijateljski pogodbi fhed Italijo in Anglijo,' ki bi zgradila veliko intimnejše vezi med tema državama, kot pa so dosedanje pogodbe Italije s sosednimi državaihl. V tej pogodbi naj bi si Italija in Anglija razdelili interesno sfere v vsej evropski politiki. Italija mora namreč računati s francosko-nemšfeim sporazumom, ki bi pritegnil tudi Poljsko in države Male antante. Za ta slučaj mora Italija iskati novih zvez. Pred novo srupacijo evropskih držav. Evropska Javnost je zopet zainteresirana po dveh važnih dogodkih v zunanji politiki. Veliko pozornost je na eni strani vzbudilo dejstvo, da sta se zastopnika Francije in Nem-čljev gg. Briand in Stresemann sešla v francoski vasici Thoiry ob švicarski meji ter se več kot dVe uri zaupno pogovarjala. To bi pomenilo popoln preokret v francosko-nem-ških odnošajih. Na drugi strani pa je Mussolini naznanil, da je Italija navezana na Anglijo. Italijanske, politike cilj je, iti ob strani Anglije ter izolirati Francijo ter izpodriniti njen vpliv-v Sredozemskem morju in v Ori-jentu. Francija je brez dvoma čutila to tendenco svojih obeh zaveznikov ter išče prilike in ^možnosti, najprvo spozumeti se in nato gvezati z Nemčijo ter tako ustvariti v kontinentalni Evropi skupno z državmai Male En-tente silo, ki bo izločila v Evropi i angleški i laški vpliv. To tendenco je- Briand s sestankom v Thoiry-ju naznačil ter s tem posebno razburil italijansko javnost. Dejstva je, da s© Francija in Nemčija dogovarjate in pogajate. Kak obseg imajo ta pogajanja-in dogovori, ni mogoče trditi, ker se take reči ne obešajo na veliki zvon.. Francoski publicist Jules Sauenvein je v holand-skein »Telegrafu priobčil o teh pogajanjih članek, ki vsebuj« med drugim tele zanimivosti : »StojiAio he samo pred-sklepom mednarodnega pakta, ampak tudi pred novimi pogajanji za kartel pren.oga in železa. Vrhu tega bi se skoro imeli podpisati sporazum obeh držav o kemični industriji. Gospodarski cilj teh pogajanj je pa seveda mnogo večji in važnejši. Če se doseže gospodarski sporazum, imamo vse pogoje za ustvarjanje za-padno-evropskega industrijskega bloka, s katerim' še bodo lahko združili francosko-nem-ški politični in vojaški sporazumi. To pa pomeni ustvarjanje nove evropske kontinentalne sile, ki bo važen element v evropski politiki. Ta nova politika ne bo ustvarjala nobenega novega imperializma, ampak bo v Evropi dala življenje političnemu in industrijskemu kartelu, ki bo najboljša garancija za mir in blagostanje kontinenta. Potem ne bo več govora o križarski vojski proti sovjetski Rusiji. Ko se bo sovjetska Rusija videla pred tem blokom, bo prisiljena^ svoj sistem tako preurediti, da bo omogočeno rusko sodelovanje v življenju Evrope. — Avstrija bo v tej kombinaciji imela .svojo vlogo, ne da bi bilo treba sprožiti vprašanje priključitve,« Sauerwein ^vprašanju priključitve Avstrijo Nemčiji^ne dodaja važnosti, oziroma negira, da bi kdo na to mislil. Drugače sodi Italija. Turinska »Stampa« od nedelje prinaša alarmanten članek svojega dunajskega dopisnika o nevarnosti priključitve. Pravi, da Avstrija nima glave, ker Dunaj je v.rokah socialdemokratov, ki. province nimajo-za seboj. Zato avstrijska provinca iz nacionalnih razlogov teži k Berlinu. Pravi: »Italija ima na svojih mejah skoro milijon Nemcev, ki bi vsak čas mogli udariti čez mejo na Brennerju in na Jadranu. Pri tem bi Nemčija — Franciji na ljubo — bila bolj obzirna do Jugoslavije, ko bL ji popravila mejo od Triglava do morja ter. dobila njeno prijateljstvo.« Nato poudarja, da se pripravlja pot za izboljšanje odno-šajev z Madjarsko in med Nemčijo in Češkoslovaško ter končuje; »Radi tega ne preostaja Italiji nič drugega kakor čim tesnejši sporazum z Anglijo,, ki mora v lastnem interesu iskati protiuteži francosko-nemškemu bloku, kateri pomeni za angleško svetovno go-spodstvo največjo nevarnost.« Londonski »Daily Telegraph« pa poroča iz Rima, da se zelo dela na tem,- da bi se Chamberlain in Mussolini čimprej sešla. Oči-vidno je poročilo angleškega lista od prvih krogov rimske diplomacije inspirirano. Sestanku med Briandom in Stresemannom s« • pripisuje največja važnost ter se odkrito poudarja, da je treba računati s priključitvijo Avstrije Nemčiji. »Če se Avstrija priključi Nemčiji, pomeni to za Francijo priključitev 7 milijonov Nemcev Nemčiji. Za Italijo pa pomeni to, da nima več za soseda 7 milijonov Avstrijcev, ampak 72 milijonov, in pa da sc se meje Nemčije premaknile od Bavarske na Brenner.« Članek izraža možnost, da bi bilo pričakovati, da bi Francija, skupaj s Poljsko in Češkoslovaško, Italijo v tej točki podpirala. Dodaja pa: »Če pa nastane nov načrt v sporazumu rried Nemčijo in Francijo, bo pa s tem izpodkopait eden temeljnih kamnov italijansko politike. V tem slučaju bo seveda Italija od svoje strani vpoštevala možnost no ve grupaclje.« Kakor poročajo angleški listi, je mogoče, da se Mussolini in Chamberlain sestane-ta že ta teden v nekem italijanskem pristanišču. Znamenje, da hočeta prehiteti Brianda. ki mu doma z nacionalistično propagando hočeta preprečiti njegov načrt. Vsekakor se jc Evropa začela na novo orijentirati. Iz prijateljev postajajo nasprotniki, včerajšnji sovražniki pa morda jutrišnji zavezniki. Čeravno nam je za sedaj treba biti šo nekoliko rezerviranim v pričakovanju glede uspehov teh načrtov, vendar moramo priznati, da bi uresničitev načrta, ki se pripisuje Bri-andu in Stresi niannu, pomenila udejstvitev 1 Napoleonovega kontinentalnega bloka, ki si ga je ta genialni politik in vojak zamislil pred več ko sto leti. Kakor je Napoleonova zamisel kontinentalnega protiangleškega bloka temeljila na gospodarski potrebi tedanje Evrope, tako je tudi sedanjim načrtom podlaga: gospodarska vzajemna pomoč Francije, Nemčije in za veznih držav. Napoleon je hotel izvesti svoj načrt s tem, da bi pod svojim vodstvom združil evropske države v gospodarsko enoto. Bil je za to prešibak. Francosko-nem-ški blok pa bi štel nad 100 milijonov ljudi, države z najboljšim vojaštvom, z najboljšimi financami in industrijskimi silami. Na vsak način bi ustvaritev takega bloka pomenila prelom vseh tradicij v evropski politiki zadnjih 100 let, pomenila bi popolnoma novo rijentacijo Evrope. VoSsvni rezultati v industrijskem odseku. V prvi kategoriji prodrla lista Zveze industrijcev, v drugi in tretji Jelačin-Ognaova Usta, v četrti SDS. Včeraj se je pričel skrulinij industrijskih glasov. V prvi kategoriji je bilo oddanih 43 ([lasov in so bili izvoljeni oficielni kandidati Zveze industrijcev. Izvoljeni člani: Riliard Skubec.......43 glasov Avgust Wesien.......39 „ Avgust Praprotnik......28 „ Anton Krejči........42 „ Izvoljeni namestniki: Ing. Klinar.........43 glasov Josip Rosersberg.......36 „ J. Gorišek.........43 „ Peter Kozina........24 „ Druga kategorija je raša; Dobili so kot člani: Drajotin Hribar.......173 gh.jov Kor.ad Gologanc......„ Jcs p T.erareič........173 „ Gcza i-artner........87 „ kot namesti.iki: Ing. Šuklje.........123 glasov Franc Vehovar.......87 „ Anton Kajfež........149 „ Rupert Pivec........87 „ Lista Zveze industrijcev, ki jc bila identična z listo SDS, je v tej kategoriji propadla. Tretja kategorija je naša. Izvoljeni člani so: F an Bonač ........88 glasov Fran Lakovnik .......51 „ Peicr Kozina........45 „ Julij Giascr.........85 „ " Izvoljeni namestniki: Vinko Rfe'sthan........44 glasov Hinko Pogačnik.......66 „ Franc Ravnikar.......68 „ Paul Pirich.........44 Listi Zveze industrijcev ter SDS sta v tej kategoriji propadli. V četrti kategoriji je bilo oddanih 50 glasov. Prodrli so kandidati SDS: Ivan Rebek........30 glasov Dr. Rekar.........30 Robert Diehl........30 Franc Sire.........28 „ Namestniki: Adolf Ribnikar.......29 glasov Jakob Zadravec.......27 „ Emil Lajovic........25 „ Viktor Glaser........23 „ Za oficielno listo .Zveze industrijcev ni glasoval nihče. Naša lista je ostala z 8—10 glasovi v manjšini. Dr. C.: Nerusko šolsko Belgijski katoliki -njih položaj in stališče do Društva narodov. (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 25. septembra 1926. G. Fr. van Canvvelaert, znani voditelj katoliških Flamcev in šef krščansko-demokrat-skih poslancev v belgijskem parlamentu, se je tudi letos nahajal v Ženevi in kot delegat belgijske države zelo aktivno sodeloval v Društvu narodov. Rojen 1. 1880. kot sin kmetskih starišev se je po končani srednji šoli posvetil študiju filozofije na vseučilišču v Louvainu pod vodstvom pokojnega velikega kardinala Merciera, takrat ravnatelja »Instituta za filozofijo«. Kot visokošolec je bil obenem dve leti osebni tajnik kardinala. Ko je položil doktorat filozofije je študiral najpreje medicino na vseučilišču v Louvainu, nato pa eksperimentalno psihologijo na univerzah v Lipskem in v Monakovem. Poklican za izrednega profesorja na znani univerzi v Fri-bourgu v Švici je tam ostal do 1. 1910., ko je bil prvič izvoljen za poslanca v Antwerpnu. Kot poslanec se je ponovno vpisal na pravni fakulteti v Louvainu in doktoriral. V 1. 1921. je bil izvoljen za župana v Antwerp-nu in je to še vedno. Kot poslanec se je v svoji politični karijeri kmalu odlikoval in je duševni vodja krščansko-demokratskega po-kreta v Belgiji. V poslaniki zbornici je od pričetka vojne do danes predsednik kluba flamskih katoliških poslancev, ki imajo v skupini katoliških poslancev večino. Po!eg sreče v politiki je tudi srečen oče devetih otrok. Je izredno ljubezniv, fin in iskren gospod, visoke postave, lepe zunanjosti z impozantno črno dolgo brado. Naprošen od nrsega dopisnika, da napiše za »Slovenca« kaj o razmerah, v katerih živijo belgijski katoliki in kako eni sodijo o Društvu naroda, se je rad odzval in dal sledeče izjave: Položaj katoliške stranke je ostal prevladujoč v Belgiji, dasiravno številno sedaj ni tako močna v naših obeh zakonodajnih zbornicah, kakor je bila pred vojno. Skozi neprestano trideset let je pred vojno katoliška stranka v obeh naših zbornicah, to je v senatu in v poslanski zbornici, imela absolutno večino. Po vojni ni mogla nobena stranka prevzeti državne politike v svoje roke brez ali pa proti katoliški stranki. Vse vlade dosedaj so bile koalicijske, predsedniki vlad pa so bili vedno od katoliške stranke. Malo številčno nazadovanje moje stranke je zakrivila deloma reforma volivnega zakona, deloma pa moralni in verski preobrat, ki ga je povzročila svetovna vojna. Slično nemškemu centru je tudi naša stranka pretrpela in srečno prebrodila močne notranje krize. Naša preosnova pa jc sedaj tako napredovala, da nam daje najlepše izglede v bodočnosti. Modremu delovanju na socialnem polju in vztrajnemu delovanju naših socialnih ustanov se imamo zahvaliti, da katoliška ideja dnevno pridobiva na pomenu in vplivu. Zveza katoliških poljedelcev, ki ima svoj sedež v Louvainu, je najmočnejša socialna organizacija v moji domovini. Po vojni so katoliki zelo pridobili na vplivu pri upravljanju v naših velikih mestih. Njihovo zastopstvo v mestnih svetih je mnogo večje, odkar je vpeljan proporcionalni volivni sistem in ženska volivna pravica, Ta mešani sistem administrativne uorave je pokazal najlepše rezultate na polju prosvetne in socialne strpnosti. Stališče belgijskih katolikov napram Društvu narodov se ne razlikuje od stališča, ki ga zavzemajo napram njej ostali naši državljani. Smatramo Društvo narodov za institucijo, ki je nad vse spasonosna za svetovni mir in kot neobhodno potreben organ za globoke reforme, h katerim utegne bližnja bodočnost prisiliti ves svet in še prav posebno našo staro Evropo tako na gospodarskem, umstvenem, socialnem kakor tudi na političnem polju. Belgija zaupa v delovanje Društva narodov. Pripravljena je dati mu, v kolikor ji to dopuščajo skromne moči, svojo iskreno in aktivno podporo. I. panevropski kongres. i. i Na Dunaju, septembra 1926. 1 »Slovenec« je že poročal, da bo od 3. do i 6. oktobra t. 1. na Dunaju prvi panevropski ' kongres; podal je svojim čitateljem tudi glav- j ne točke programa tega velikopoteznega gi- ! banja. Pred dnevi je bil v hotelu Imperial na Ringu sestanek domačih in tujih novinarjev, ! katerim je voditelj tega gibanja grof dr. Cou- i denhove-Kalergi na kratko podal sliko sedanjega stanja tega velikega vprašanja in dajal pojasnila na mnoga vprašanja iz vrst poslu- j šalcev. Častno predsedstvo so prevzeli: češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš, bivši francoski ministrski predsednik Joseph Caillaux, predsednik nemškega Reichstaga j Paul Loebe, bivši grški poslanik in zastopnik v Društvu narodov Nicola Politis, bivši avstr. kanceiar dr. Ign. Seipel, bivši italijanski zunanji minister Carlo Sforza; dejanski predsednik pa bo dr. Coudenhove-Kalergi. Spored kongresa je naslednji: V nedeljo, 3. oktobra: ob 10.30 slavnostna otvoritev kongresa pod predsedstvom predsednika avstr. odbora dr. Ign. Seipla. Govorili bodo zastopniki raznih držav; doslej so prijavljeni: Loebe, Jos. Bartholomy, Anglež A. Watts, Nicola Politis, Georg Lu- pejec; Kurt Hiller: Problem duševne aristokracije; R. N. Coudenhove-Kalergi: Evropski duh; Rich. Knenger; Katoličanstvo in evro-pejstvo; Anita Augsburg: Žena in Panevropai Harry D. Gideonse (Holandija): Panevropa in mlada generacija. Sreda, 6. oktobra; ob 10 dopoldne čitanje in sprejem resolucij; sklep kongresa. — Ob 8 zvečer slavnostna večerja. 2e gornja imena udeležnikov in ves spored kongresa nam pričajo o krepkih koreninah, ki jih je pognalo to gibanje v samih treh letih, dokazujejo mogočno razširjenost te ideje med narodi starega in novega sveta. Tudi Jugoslavija bo zastopana na tem kongresu, kajti došlo je že nekaj prijav iz Slovenije. Tudi naša narodna manjšina bo imela svojega odličnega zastopnika. Ideja Panevrope ali Združenih držav Evrope mora imeti silno privlačno silo, ako ima v tako kratki dobi treh let že toliko in tako odličnih pristašev, ki vodijo že zdaj usodo raznih narodov in držav. Glavna misel je: nikdar več vojne! Vsa Evropa bo še dolgo trpela na strašnih posledicah poslednje velike vojne. Pogled nazaj na to vojno pretresa mozeg vsakega človekoljuba in vzbuja le en sam občutekr nii koli več kaj takega! Toda količkaj jasnejši pogled v možnost bodoče vojne nas mora pre-tresti z obupno grozo, kajti ta bo še neprimerno strašnejša od poslednje in posledice bi bile tako usodepolne za mnoge države in narode, da nadkrilijo vsako današnje ugibanje. Kdor bi 1. 1914. izustil le približno tak konec vojne, kakršen je res bil, kdor bi bil prerokoval pogin treh cesarstev, padec vseh nemških dinastij, padec mogočnih Habsburgov, tragični konec Romanovičev, kdor bi narisal le približno današnji zemljevid, tega bi brez usmiljenja obesili. V posebno srečnem slučaju bi ga zaprli v norišnico. Ljudje so delali primere z 1. 1870. ali z rusko-turško vojno in so si grozote svetovne vojne še potencirali, toda resničnost je vse še stokrat prekosila. Prav tako bi šepala primera kake bodoče vojne z zadnjo. Treba si zapomniti, da noben oborožen konflikt ne ostane lokalizovan, marveč kacs, Čeh Vaclav Schuster (preds. č. odbora), j da vzbudi svetovni požar, v katerem pojde C. R. Pusta, Ivan Šišmanov, N. Klimas, Ob 4.30 popoldne sprejem gostov pri mestnem županu v Rathausu. Ob 7 zvečer politiško zborovanje pod predsedstvom dr. Coudenhove-Kalergija. Govorniki so: Nicola Politis: Panevropa in ! Družba narodov; A. Watts (London): Anglija in Panevropa; Aleks. Alvarez (Chile): Pan- j amerika in Panevropa; Frederic H. Aallen j (New York); U. S. A. in Panevropa; Rudolf Goldscheid (Dunaj): Panevropa in mir; Ca- i millo Morocutti: Panevropa in vprašanje manjšin; Paul Goehre (Nemčija): Panevropa i za življenje ali smrt celih narodov. V izbiri sredstev ne bo nikakega ozira na sklenjene določbe ali pogodbe; brez pardona in brez trohe človečanskih čuvstev! Prihodnja vojna bi bila vojna — strupenih plinov, ki n. pr. čez noč zadušijo zadnjega človeka in zadnjo podgano v Parizu! Najbolj varni bodo vojaki na fronti, gorje velikim mestom v zaledju in tudi daleč za njim! Nemčija in Rusija sta v posesti najbolj groznih morilnih sredstev te vrste, pa tudi druge države jih seveda imajo. Mors tua — vita mea, in to bi šlo do iztrebljenja sovražnega naroda! Sovražnika se napravi neškodljivega edino na dva načina: da ga ubiješ in socializem. — Govorili bodo še: senator j anvuljj T vgH VU1UV I1U u ,u uuwma. UU g« UUIjtfl Medinger (Praga), državni poslanec dr. | aj; pa da se ž nj;m za vegno sprijazniš. To bo Mittelmann (Berlin), Francesco Nitti (Pariz), j načei0 za bodoče vojne! pl. Gratz (Budimpešta), dr. Josip Vilfan (Trst), prof. Bruno Kafke (Praga). V ponedeljek, 4. oktobra, gospodarsko zborovanje, ki ga prične poročevalec Francis Delaisi (Pariz), soporočevalec bo Jul. Wolff (Berlin); govorniki: Elemer Hantos (Budimpešta), Kornel SJodola (Bratislava), George Bernhard (Berlin), prof. Vaubery (Budimpešta), dr. Uhlig (Karlove vari), dr. Cohen-Reuss (Berlin), Bronislav Hubermann (Varšava). Ob 3 popoldne seje komisij v Hofburgu; ob 7.30 sprejem gostov pri kancelarju avstr. zvezne republike v Schonbrunnu. V torek, 5. oktobra: ob 10 dopoldne seje komisij; ob 7 zvečer duševno zborovanje. Govorniki: Emil Ludwig: Goethe kot Evro- Berlin, septembra 1926. Najtežje kulturno-politično vprašanje, ki se rešuje že pet let, j. je ostalo samo pri poskusih. A vendar zahteva nujne rešitve. Saj so med tem časom v posameznih deželah izšli pravi kulturnobojni zakoni in saški socialisti so hoteli otvoriti v ljudski šoli Bismarckovo ero in je moralo govoriti že državno sodišče, ki je odločilo proti njim. Kje je vzrok zavlačevanja? Glavni je vtem, ker vveimarske koalicije ni več, oziroma weimarski koalicijski stranki, socialisti iii demokrati, ne poznate več tega fakta — konfesionalno, privatno šolo in pravico staršev, a Cerkev se ne umakne niti za milimeter. Takratna ustavna koalicija je bila največji dosedanji strankarski kompromis. Centrum je popustil socialnim demokratom v gospodarskih, a socialisti Centrumu v kulturnih vprašanjih, demokrati pa so tvorili prehod med obema strankama. Na drugi strani so sedaj posamezna krila v strankah, ki soglašajo s Centrumom, a niso dovolj močna, da bi prišlo do zakona. In težave pri sestavi kabineta sploh! Če je tudi možno, da se sestavi vlada z gospodarskim programom, in enotno smerjo v zunanji politiki, je enotna kulturna baza že več let izključena. Centrum pravi: Če je kdaj, je treba sedaj nemški mladini močne, karakterne, versko-nravne vzgoje, da bo sama nravno in versko dobro zasidrana, pomagala idealistično pri celokupni obnovi nemškega naroda. Ta pa ne gre več za oboževanjem meča in moči, ampak za spoštovanjem naravnih pravic in prava sploh. Zato odklanjamo državni šolski monopol, zahtevamo svobodo pouka, naravno vzgojno pravico staršev in cerkve. Katoliki ostalih držav so doživeli v laizaciji šolstva le prebridke skušnje, preko katerih tudi mi ne moremo iti. Privatne šole pa so za katolike, ki bivajo raztreseno in v velikih manjšinah med protestanti, edina možnost verske vzgoje. Višje privatne šole pa ne zahtevamo samo za ženski, ampak tudi za moški naraščaj. — Čl. 146. ustave pravi, da se naj v območju občin ustanove na predlog vzgojiteljev šole njihove veroizpovedi oziroma svetovnega na-ziranja, v kolikor se ne bi s tem kršil redni pouk. Voljo vzgojiteljev je kolikor mogoče vpoštevati. — Trojno je spravil Cntrum v ustavo v nadaljnjih določbah: enakopravnost konfesionalnih privatnih šol in pravico staršev. L. 1921. je vlada predložila prvi načrt državnega ljudskošolskega zakona. Centrum je zavzel odklonilno stališče, ker se niso vpo-števale dovolj gornje ustavne določbe. Dne 25. marca 1. 1922. so se začela kompromisna pogajanja. Centrum je predlagal formulacijo: Ljudske šole so ali skupne, ali konfesionalne, ali brezkonfcsionalne. Socialni demokratje so šli proti vveimarskemu kompromisu na načelno stališče socialne demokracije in tak načrt odklonili. Pogajanja z meščanskim blokom: nemško ljudsko in demokratsko stranko so rodila nov načrt, ki je pa vsled taktike demokratov pod vplivom socialnih demokratov postal zopet brezpredmeten. Legislativna perioda 1920—24 je ostala brez ljudskošolskega zakona. Vlada je poleti 1. 1925. pripravila nov načrt, v bistvu načrt nemške ljudske stranke. Karakteristična zajii ie bila kritika dr. Wirtbaj Gospoda pravi, da mora šola imeti brezpogojno značaj čiste državne šole. Povdarja ne samo nacionalizem, ampak tudi liberalizem In v kolikor so se nemški nacionalci oddaljili od Locarna, se je nemška ljudska stranka oddaljila od krščanstva v ljudskošolskem zakonu. — Z načrtom tudi sedaj ni prišlo preko načrta. In menda leži v predalih ministrstva za notranje zadeve nov načrt, ki pa ni znan. Kaj sedaj? Kancler Marx, ki je sam specialist v ljudskošolskem vprašanju in nače-ljuje dejansko šolskim organizacijam, bo čakal razvoja in odklanja ljudsko glasovanje, ker je uspeh nesiguren. Poskusna mobilizacija v 1. 1922. je sicer pokazala, da ima v katoliških škofijah 98 odstotkov prebivalstva, ki zahteva s Centrumom: Od naravnih in verskih pravic ne odstopite niti za milimeter! A potrebnih 20 milijonov glasov potom ljudskega glasovanja predvidevno ne bi bilo mogoče dobiti niti za predlog, niti proti, ker se ni mogoče zanesti na število vernih protestantov. Ali obstoja nevarnost novega kulturnega boja? Katoličani se ga ne boje. Mednarodni položaj Nemčije ga nujno odklanja. A če bi tudi Nem- In zopet je popolnoma gotovo, da bi bil bodoči zemljevid od kraja spremenjen. Kdo bi se upal tu kaj prerokovati? Toliko pa je gotovo, da bi izginile razne države, najhujša pa bi bile prizadete ravno majhne. Panevropski program je našel obliko, da prepreči tako katastrofo, kajti odpravlja vzroke za vsako opravičeno vojno in ustvarja forum, ki vsak spor reši, ter ima avtoriteto, da svojo sodbo tudi uveljavi. Panevropski program obsega troje temeljnih točk: 1. Garancijski pakt med vsemi 26 državami Evrope. Ze doslej imamo nešteto garancijskih paktov med raznimi državami. 'Ireba je le malo dobre volje, da se ti pakti združijo v enega samega med vsemi državami Evrope (izvzemši Anglije in Rusije, ki sta svetovna kontinenta vsak zase). Sedanji položaj se priznava, sedanje državne meje naj bi bile po medsebojnem paktu zagotovljene, — a za vse spore se postavi obligatno razsodišče. 2. Panevropski program naglaša, da dokler so v Evropi tlačeni narodi, nc bo miru, bodo vojne neizogibne. To je in ostane največji povod za nove vojne. Ker pa je treba vojne za vsako ceno preprečiti, tedaj je treba korenito rešiti vprašanje narodnih manjšin po švicarskem vzorcu: vsaka narodnost ima pravico do svojih šol, do polne veljave svojega jezika v vsem javnem življenju, do svojega kulturnega razmaha in vse to pod zaščito panevropskega zakona. Naravno torej, da so sc oklenili tega gibanja posebno tlačeni narodi, kajti ni jc sile, ki bi jim nudila več jamstva za obstanek in kulturni napredek. 3. Druga velika nevarnost za vojne so — gospodarski interesi, so take politične meje, ki so obenem barikade proti razvoju gospodarstva, industrije, blagostanja. Zato je te meje takorekoč odpraviti s carinsko unijo ali sploh odpravo carin, kakor je to storilo 46 držav Združenih držav severne Amerike. Tu- čija postala v najkrajšem času svoj gospodar, si je Centrum v državi priboril stališče, iz ka- di tam so bile razmere silno različne: popol-terega se brez skrajnega boja ne umakne. Po- i noma agrarne, mešane in doccla industrijali- litična moč katoličanov pa je tolika, da bi bilo Bismarckovo posnemanje obsojeno takoj na neuspeh, kar je priznalo tudi vodstvo nemških nacionalcev ob katoliškem shodu v Breslavi. Marx bo čakal na razčiščenje v strankah in na koalicijo, v kateri bo lahko uzakonil ustavne garancije. Polovičarstvo pa je za vedno izključeno. zirane države. In vendar so odpravili carinske meje popolnoma, in uspeh je izvrsten. Z garancijskim paktom, carinsko unijo in varstvom narodnih manjšin postanejo sedanje meje takorekoč iluzorne, kakor da jih ni v najbolj perečih težnjah narodov. O Panevropi je že obsežna literatura Morda podam še nekaj glavnih misli in na-\j ukov odličnih voditeljev in pristašev Pan-«L Avroge^ Cl H, af se QOdi doma Sfiodi SCS Št. Jurij pod Kumom. V nedeljo 26. L m. je imel poslanec S u š n i k lepo uspel shod v S+. Jurju pod Kumom. Zbrala se je skupaj vsa župnija in z velikim odobravanjem sledila izvajanjem svojega poslanca. Poslancu in celemu Jugoslovanskemu klubu je bila soglasno izrečena zaupnica. V Veržeju je bil v nedeljo, 26. septembra zbor SLS, na katerem je govoril poslanec dr. 11 o h n j e c. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je zopet dokazalo, kako globoko je SLS zasidrana med našim narodom in kako veliko zaupanje uživa med vsemi sloji našega ljudstva širom Slovenije. Veržejski demokratje so povabili poslanca dr. Pivka, da je imel na predvečer v Veržeju svoje zborovanje. Na tem demokratskem zborovanju v soboto zvečer je bilo celih 15 poslušalcev, med njimi vsaj 6 pristašev SLS, ki so šli tje, da slišijo in sodijo. Dlasoslovijenje nove cerkve v Šiški. 8. oktober se nam hitro bliža. Bo pa ta dan dan velikega veselja ne samo za šiško, marveč za vse, ki se bodo udeležili našega slavlja. Vsaj priprave, ki so v polnem teku, nam vsiljujejo to misel. Ako nam dobrotno nebo nakloni lepo vreme, bo za Šiškarje gotovo najbolj ganljivo slovo od zasilne cerkve, od — barake. Prijatelji, pridite! Po-sluŽite se polovične vožnje po železnici. Zvečer se že lahko vračate domov. Brezsrčna mati. Neki M. v Mariboru je naznanil na policijski Stražnici, da je njegova žena pretepla malega 21 mesecev starega sinčka tako, da ima otrok resne poškodbe. Ko ji je mož to očital, je pograbila kuhinjski nož ter se hotela vreči na njega. Komaj je z otrokom vred zbežal ter prosil policijsko pomoč. Doma ga je pričakovala žena s sekiro v roki. Njena tašča pa je bolj pogumna kot mož ter je vzela svoji snahi sekiro iz rok ter izročila to došlemu stražniku. Agnosciran samomorilec. Pretekli teden smo poročali o žalostnem kon-eu neznanega samomorilca, katerega so našli na Osojnici na Bledu. Pri prvi preiskavi, katero je izvršila komisija na licu mesta, niso našli nikakih podatkov, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti njegovo identiteto. Šele naslednjega dne, ko se je izvršila obdukcija, so še enkrat pregledali mrtve-čevo obleko. Našli so majhen ključ in listek garderobe železniške postaje v Zagrebu. Odgovarjala sta kovčku, kateri je že 20 dni ležal v garderobi. V kovčku so našli potni list pod imenom Viljem Linke, uradnik, rodom iz Egra na Češkoslovaškem. Kakor se domneva iz pisem, ki so jih tudi našli, Je bil Linke oženjen in oče dveh otrok. V kovčku je bila tudi razna obleka, vredna približno 3000 dinarjev. Grozen zločin sta izvršila neka žena na Štajerskem s svojim ljubimcem nad syojim možem, ki sta ga preteklo soboto umorila. V nedeljo zvečer so ju uklenjena prepeljali v celjske zapore. Podrobnejše podatke priobčimo jutri. Surovi roparski napad. V nedeljo zvečer je stal delavec Anton P. na Tržaški cesti v Mariboru v družbi dveh tovarišev ter se z njima pogovarjal. Nenadoma pride po cesti gruča pijanih delavcev, ki so se vračali s soci-jalistii$ne veselice na Tezam. Vsi, med njimi zlasti neki Josip K., so se vrgli na Antona P. in tovariše ter jih začeli surovo pretepati. Med pretepom je zmanjkala P. srebrna ura in verižica, katero mu je eden od pretepaČev izmaknil. Napad je povzročil splošno ogorčenje proti pijancem, ki se na slabih veselicah opijanijo ter potem kažejo svojo surovost na javni cesti. Zločinska kronika. Pri Sv. Treh Kraljih je vlomil neki na videz znan postopač pri posestniku Jožetu Arniku. Vlomilec je razbil šipo na oknu in ga je odprl. Nato je vse .prebrskal po stanovanju in si je nabral pri tem več moškega in ženskega perila, obleke in čevljev na zadrgo. Za popotnico si je vzel Se hleb kruha in pa kos slanine in je zopet odšel skozi okno. — V Strmci pa Je vlomil podoben ali pa isti lopov v hišo posestnika L Vengusta. Tudi tam je nabral tat za okoli 1000 Din stare obleke in perila in je srečno odnesel pete. Sumijo, da je izvršil to tatvino neki cigan, ki se je potikal s svojo družico več dni po okolici in prosjačil, ona pa je pridno prerokovala lahkovernim ženskam in dekletom srečo in nesrečo bodočih dni. — K posestnici Mariji Pe-čolarjevi na Dobravi pri Prevaljah pa je prišel mlad moški in je prosil za delo. Žena ga je iz usmiljenja zaposlila, toda mesto da bi se fant izkazal hvaležnega s pridnim in poštenim delom, je četrto jutro izginil. S sabo pa je vzel več obleke in perila in pa nekaj jestvin in denarja. Mož je bil okoli 40 let star, izdajal se je za Franceta Pirša iz'Šmarij pri Jelšah, imel pa ni nobenih listin. Pustil je gospodinji samo svojo staro zamazano obleko. — Podobno je plačala dobro s slabim posestniku Jerneju Bregarju v Čebinah pri Hotre-dešu neka Ciganka, ki je imela s sabo okrog 16 let starega dečka cigana. Cigana sta prosila za prenočišče, kar jima je usmiljeni gospodar tudi dovolil. Ta dva sta pa ukradla za zahvalo, ker drugega nista mogla odnesti, ker sta prekasno vstala, samo dveletnega domačega psa vrednega 250 Din. Ciganu pride pač vse prav in le težko odide od hiše, da bi česa ne odnesel.— V Bistri pri Vrhniki pa se je splazil v vrt posestnika A. Galeta delavec Pavel Kovač iz Medvod, ki je bil tam zaposlen s čiščenjem občinskega ribnika. In premotilo ga je lepo vabljivo sadje v vrtu. Otresel je eno jablano in pobral lepo sadje. Toda, ko je hotel s plenom pobegniti k svojim tovarišem, so ga na poti zasačili in naznanili policiji. — Pa tudi v Ljubljani beleži nedeljska kronika štiri prijavljene tatvine. Na Dolenjskem kolodvoru so nakladali na železniški voz pohištvo neke rodbine, ki se je izselila iz mesta. To priliko je porabil brezvesten lopov in je odnesel več moške in ženske obleke in perila boljše kvalitete in sicer kar za 10.000 Din. — Pri Pavli de Comelli na Zrinskega c. 3 je vlomil neznan tat v stanovanje in ji je odnesel iz nezaklenjene omare 470 Din. — Na Viču ob Tržaški cesti Je obiskal neznan gost sadni vrt posest-nice Marije Riharjeve in ji je otresel eno hruško, ki je imela jako lepe hruške. Napravil je ženi približno 150 Din škode. — Na Resljevi cesti zraven plinarne je odnesel neznan ponočnjak poštni, direkciji 50 Din vredno svetilko, ki je služila kot svarilno znamenje na cesti, preko katere kopljejo jarek za polaganje brzojavnega kabla. — Neznan lopov je odpeljal železniškemu zvaničniku Avgustu Čibeju moško kolo, znamke »Eska«, črno pleska-no, vredno 2000 Din. — Izvršenih pa je bilo, posebno v nedeljo, še več manjših tatvin po hišah in vrtovih, katerih pa oškodovanci niti prijavili niso, češ, da se ne splača imeti .sitnosti in pota, ker nazaj tak težko kaj dobe. Enrilo Splošno prilfublfen kavni nadomestek, oKusen i cenen. Dobiva se v vse 3 < >.' dobro asortiranlO Jtoloni/aJniO trgovinaf>. • v ise otomane - žimnlce modroce - divane in vsa v to stroko spada ioča dela dobavlja Franc Jager Kolodvorska ulica 27 Popravila se točno,so' lidno iu najceneje izvrže. SlOMJGKkCl Konec občinske avtonomije na Goriškem. V nedeljo 26. t. m. so vsi župani na Goriškem predali občinsko upravo tako zvanim potestatom, t j. občinskim načelnikom, ki jih imenuje notranje ministrstvo. Na Tržaškem in v Istri se je to že davno zgodilo. Tako ne bo imelo Primorsko nobenega župana več. Župani so odpravljeni po novem zakonu tudi po vsej Italiji. Prvi zakon je pustil občinam z nad 5000 prebivalci župane, ne dolgo za tem pa je fašistovska vlada izdala drugega, ki Bploh odpravlja ustanovo župana v vseh občinah. Novi zakon ni presenetil nikogar, ker je obče znano, da namerava fašistovska vlada izvesti svoj antidemokratični program do skrajnosti in uvesti popoln centralizem v državni upravi, ki pač najbolje odgovarja diktaturi; volitve pa predstavljajo prvo pridobitev demokratizma. Poleg tega je fašizem, oziroma fašistovska stranka sama zgrajena na popolnoma hierarhičnih načelih in vsled tega izključuje že v notranji organizaciji princip volitev. Fašistovski režim je pričel najprej z odpravo občinskih volitev, odprava političnih volitev, t. j. v poslansko zbornico bo sledila in menda v kratkem. Parlament se odpravi in na njegovo mesto pride zbornica predstavnikov strokovnih organizacij, ki so fašistovske. Celo med Slovani na Primorskem naletiš na kratkovidne ljudi, ki nasprotujejo ustanovi potesta-ta le radi tega, ker bo Italijan in bo pospeševal raznarodovanje; po njihovem mnenju so domače »politične« razmere v občinah take, da občina sama ne more dati iz sebe občinskega sveta, ki bi bil zmožen upravljati občino. Zato je treba vladnega načelnika. To je tudi njotivacUa fašialovBke- ga režima za odpravo občinskih svetov. Ljudje, ki tako mislijo, so se dali preslepiti od trenutnih razmer po vojni in pa od sistematične propagande režimskega tiska. Kaj pomeni izguba občinske avtonomije, je primorsko prebivalstvo silno čutilo že ob raztegnitvi italijanskega občinskega reda na primorske pokrajine. Občinski svet v smislu italijanskega občinskega zakona nima niti od daleč tiste kompetence in neodvisnosti od drugih upravnih organov kakor jih je imel po avstrijskem občinskem zakonu; saj mora vsak njegov sklep potrditi pokrajinski odbor, pri katerem ima tudi prefekt svojo besedo. Koliko hujši je sedaj prehod od župana, ki so si ga občani vendar sami volili, ki je bil človek iz njihove srede, ki je poznal domače razmere, ki je vedel, da pometejo z njim pri prvih volitvah, ako ne bo mož na svojem mestu — do potestata, ki bo tujec, fin gospod in vladni zastopnik in zaupniki Ako promatramo vso zadevo s politično-vzgojnega vidika, se nam prikažejo šele daleko-sežne posledice novega občinskega reda. Prebivalstvo bo brezdvomno zgubilo vsako zanimanje in nato tudi vsak smisel za občinske in potem tudi sploh javne zadeve. Občan, ki nima pri občinskih zadevah nikake besede, se tudi ne bo brigal več zanje in postane apatičen, čisto pasiven predmet vladanja vladnega načelnika; tako odpade tudi velik del spodbudo k splošnemu izobraževanju posameznika. Na isti pojav zadeneino, ako gremo od občine korak višje in pridemo do države. Kaj naj pričakujemo od državljana, ki ne more s svojim glasom v državnozborske volitve izra-lili svoje volje in želje, ki jo ima do države, od državljana, ki je zato tu, da se avtomatično pokori rimskemu diktatorju? Aii ie kai čudnega, če je v Italiji tako padlo politično življenje, če je zanimanje za javne zadeve pod ničlo, če politična in z njo tudi splošna izobrazba tako pada? Mesto intenzivnega dela, s katerim naj si državljan pribori višje mesto, ki mu gre po njegovi sposobnosti, imamo samo klečeplazenje za korita, ki ga spremlja hinavščina in ovaduštvo. Škoda, ki jo je zadal fašizem primorskemu ljudstvu, ki je ob vsaki priliki pokazalo izredno politično zrelost, z vpeljavo potestata, je naravnost ogromna. Koliko bodo potestati škodovali primorskemu ljudstvu v narodnem oziru, pa ni težko ugotoviti. ZA HITREJŠO KOLONIZACIJO SLOVENSKEGA PRIMORJA. »Piccolo« je priobčil dva članka izpod istega peresa z naslovom »Italijansko življenje julijskih tujerodcev«. Člankar hoče dokazati, da ni življenje, med Slovani na Primorskem, posebno visoko v gorah tako strašno kakor si ga predstavljajo Italijani z juga, ki se tresejo od strahu, da bi bili premeščeni na Kras ali v gore. Svoje trditve pod-kreplja člankar s konfuznim popisom klimatskih, gospodarskih in deloma tudi kulturnih razmer na Primorskem. Za vsak del Primorske najde kako privlačno stvar: Kras je blizu Trsta, da lahko uradnik vsak hip steče v mesto po zabavo, Vipavska dolina ima milo podnebje kakor ostala Italija, v gorah poljejo čisti vetrovi, ki prijajo pljučim. Italijanski uradnik bi lahko dal iniciativo za boljše kultiviranje zemlje, gozdna milica bo skrbela, da se bodo gozdi pravilneje sekali. »Slovenci so splošno skozinskoz prežeti s konservativnim duhom, ki ni sposoben lastnih iniciativ; toda ta! okolnost ne ovira, da se vzbudi v njih pozornost in z njo navezanost na onega, ki uči, ko slišijo pouk in vidijo zgled in dokaz praktične koristi bolj živahnih oblik življenja.« Italijanski podeželski stroji že prodirajo v deželo; »v tem oziru imamo z raz-pečavanjem naših strojev večjo srečo kakor Avstrija. Kajti liljub temu, da si je hotela Avstrija ustvariti dobro ime, je prav malo storila za poljedelski napredek primorskih krajev.« Članek je poleg tega poln nasvetov uradnikom, kako se morajo obnašati med Slovenci, da si jih bodo lažje privlekli nase in s tem lažje asimilirali. Pobožna želja stran-karja je pač ta, da bi zvabil globoko v primorsko deželo čim več italijanskega življa. Značilno je, da pri tem operira z Avstrijo; ne pove pa, kaj je Italija naredila za povzdigo primorske dežele. Priznamo, da je Avstrija več storila za nemške kraje kakor slovanske; pri vsem tem pa je še vedno veliko bolj pospeševala poljedelstvo in vinogradništvo na Primorskem kakor novi gospodarji. Pisec članka dobro pozna zadevo vojne odškodnine, o kateri je sam »Piccolo« pisal v prav nič pohvalnem smislu, ve tudi, kako se izterjujejo davki! Da so Slovenci konservativni? Pustite primorskim Slovencem svoboden razmah in protežirajte ga tako kakor vsakega Italijana, ki pride med Slovence, potem šele sodite o konservativnosti Primorcev! UČITELJI, KI SO NA VRSTI. Poročali smo že, da je prosvetni minister Fedele uvedel odpustno .postopanje proti nekaterim slovenskim in hrvatskim učiteljem na podlagi zakona od decembra 1925. Med temi učitelji so: Zorn Emil, učitelj v Solkanu, Karla Srebernič, učiteljica v Ročinju, Ivanka Volarič, učiteljica v Gorjah, Ana Gerželj, učiteljica v Padinelcu in Franc Mer-molja, učitelj v Dobravljah; disciplinarno postopanje pa proti g. Paljku Leopoldu, učitelju v Lo-kavcu. V smislu zakona ima učitelj, proti kateremu se je uvedlo postopanje, pravico, da predloži vse dokaze o neutemeljenosti postopanja. Seveda je malo upanja,, da se bo fašistovski minister oziral na dokaze slovenskega učiteljstva. SPOMENIK NA SV. GABRIJELU. V nedeljo bodo odkrili na Sv. Gabrijelu pri Gorici spomenik italijanskim vojakom, ki so dali svoje življenje za zasedbo te izredno važne strateške postojanke na soškem bojišču. Vojna kronika nam poroča, da je italijanska armada dne 27. septembra 1916 s svojimi arditi (prednje napadalne čete, organizirane po avstrijskem vzorcu »šturmbataljonov«) navalila na Sv. Gabrijel. Po strašnem klanju, med katerim je padlo 400 ardi-tov, se je Italijanom posrečilo zavzeti vrh 646. V nedeljo bo torej preteklo 10 let od tega dneva. Na tem vrhu bo postavljen obelisk z bronasto ploščo, v katero Je vrezan ta-le napis: »Arditom (drznim) domovine — padlim v imenu zmage — črni plameni (»fiamme nere« pomeni ardite, ki nosijo tak znak) — ob 8. obletnici ustanovitve napadalnih čet.« Bronasta plošča s tem napisom je bila do sedaj vdelana na vrhu Sv. Gabrijela v skalo. Obelisk v obliki piramide je izdelal goriški vojni prostovoljec Felice Cosseln-Covacich. — Italijani postavljajo svojim vojakom spomenike. Slovenskih fantov, ki so s svojo krvjo namočili slovensko zemljo ob Soči, se nihče ne spomni Koliko slovenskih fantov počiva na Gabrijelu! Mar- sikateri slovenski materi bo v nedeljo oko zarosilo. Koliko lažje bi ji bilo, da bi se tudi drugi spomnili njenega sina, ki je vendar dal življenje za vse človeštvo, čeravno mu je potisnila v roko orožje nesrečna Avstrija. Ravno la blaga misel je rodila že muogo iniciativ, da bi se postavili vsaj v posameznih vaseh spomeniki padlim vojakomf^a Zdi se, da italijanska oblastva ne gredj prav nič rada na roko v tem oziru. Zakaj taka ozkosrčnost? Ako Italijani sodijo zadevo s tako strogo vojaškega stališča in še vedno delajo razliko med premaganci in zmagalci, bi vendar morali pomisliti, da veličastnost smrti vendar združuje tudi največje sovražnike. Na drugi strani so slovenski fantje, katerim bi radi Primorci postavili spomenik, sinovi staršev, ki so danes italijanski državljani. Nekoliko več občečlovečanskega čuta bi torej bilo v vsakem oziru na mestu. SVETOLETNO ROMANJE NA PREM. Na mali šmaren so na Prem priromali možja in fantje iz sosednjih župnij k svetoletni pobož-nosti. Sv. leto je dalo pobudo zlasti za misijone. Zato je v ta namen imel g. Kalan, župnik s Kne-žaka, zvečer po Zdravi Mariji misijonski govor s skioptičnimi slikami. Isti dan zvečer in drugo jutro se je spovedovalo. Dne 9. septembra ob 7. uri je g. Simonič, župnik iz Brezovice, izžrpno pridigal o Kristusu Kralju. Med sv. mašo je okrog 30C mož in fantov skupno prejelo sv. obhajilo. Pobožnost za pridobitev svetoletnih odpustkov se je z dovoljenjem'prevzv. škofa z Reke vršila na ta način, da so šli romarji trikrat okrog cerkve in jo trikrat obiskali ter opravili molitve v namen sv. Očeta. Ob 10. uri Je g. Kerhne, dekan iz Postojne, v globoko zamišljenem in jedrnatem govoru orisal vzor krščanskega moža in njegov visok poklic v družini. Med slovesno sv. mašo, ki jo je z asistenco opravil g. Kovačič, župnik košanski, je moški zbor iz Hrenovic mogočno povzdignil svečanost. ITALIJANSKE PREDNJE STRAŽE NA MEJI. »Ko človek sreča eno izmed teh"bitij in vidi ne daleč šotorišče ajpincev med vojnim pokopališčem in kakim otroškim vrtcem, se mu prikažeta vojak in učiteljica v isti vrsti kot prednja straža ob meji domovine.« Tako zaključuje »Piccolo« dolg članek »Med prvimi razredi ljudske šole in otroškimi zavetišči osvobojene Italije na meji domovine.« Iz naslova je razvidno, da govori člankar o prvih razredih ljudskih šol in italijanskih otroških vrtcih, ki jih je prirejalo poitalijančevalno društvo »Dante Alighieri« po vsem Primorskem. Študija o prvih razredih ljudske gole sledi fantku od trenutka, ko zapusti očetov prag tja do šole in nazaj, ko ga srečna mamica sprejme v svoje naročje. Uboga mamica, ki mora izročiti otroka drugim v roke. Sicer naj bo brez skrbi; učiteljica bo znala nadomestiti mamico, saj je pričela svojo karijerc daleč iz mesta, tam gori v rovtah, v otroških vrtcih »Dante Alighieri«, kjer je bila sama z otroci in jim bila prava mamica. Člankarja srečaš nenadoma visoko v gorah, v melanholičnih Ukvah, kjer se razgovarja z nekim profesorjem in Učiteljico, ki mu razkazujeta otroški vrtec družbe »Dante Alighieri«. »Inteligentni so« - pravi učiteljica in pogladi prvega otroka. »Učijo se lahko in radi hodijo v šolo. V začetku je precej težkoč. V italijanščino moram prestavljati vsako besedo. A naučijo se vendar. Poezije, malo petja, kako malo delce. Pet ur na dan, zjutraj in zvečer.« Malčki od 4 do 5 let vstanejo, pozdravijo po rimljaneko in zapojejo: Siamo i vispi e gai bimbetti Dell' Asilo di Valbruna Nella llmpida mattina Imitiamo gli uccelletti... Živahni in veseli dečki smo iz zavetišča v Ukvah in v jasnem jutru posnemamo ptičke... »V petih mesecih so se naučili italijansko govoriti, vse razumejo.« Profesorju zarosi oko... Res, pravi profesor, .pravi vzgojitelj bi se moral zjokati nad tako vgojo. Ali ni prav zapisal Anglež Stephens v nekem angleškem listu v svojem članku o razmerah na Južnem Tirolskem, kjer pravi o italijanski šoli na Tirolskem: »Poštena učiteljica, ki je navdušena vzgojiteljica, odloži svoje delo, steče vsa solzna k podestatu in ga prosi, naj jo pošlje v Turin ali Benetke.« Ubogi otroci morajo res posnemati ptičke... Tudi Mr. Stephons pravi, da ponavljajo otroci italijanski glas za glasom kakor papige... Popolna zmaga v vseh kategorijah tako za damske plaSčc, površnike, raglanc, zimske suknje, obleke, gre izbornim in cencnim izdelkom tvrdke DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA- Bnepne novice ~k Slavonska banka. 'V 'zaideVi 'predkon-kurza J Sla venske banke« se je včeraj vršil pri zagrebŠketrt sodišča prvi nafok. ^Sodišče je dovolilo >Slavenski banki« 1.4 dnevni rok ^ predložitev bilance. ■A* Veliki župan tir. Baltič danes v torek ue bo sprejemal štrcn\k. ....... ir Spremembe v slovenski frančiškanski provinciji. Na ■ definitorijalnem ■ sestanku v Ljubljani dne 13. šptcmbra 1926 so sc izvršile sledeče spremembe: Ljubljana: P. Dominik Nabernik, provincijalni tajnik in magister klerikov bogoslovcev; Dr. P. Hugo Bren, lektor bogoslovja, Novomesto: P. Valerijan Landergott, gvardijan, P. Alfonz Furlan, P. Ferdinand Zajec, organist. Kamnik: P. Matej Vidmar, katehet v Mekinjahiin organist. Nazaret: P. Vladimir Bobek. Brežice: P. Maks Brelih. M a r i b o r : -P. Ciril Brač-ko. Sv. Trojica: P. Dionizij Dušej, gvardijan, P. Albert Pire. Brezje:' P, Jožof Aljančič. Vič:. P. Atanazij Aussec. -k Proga R 18. uri. Poročilo sledi. © 700 letnico smrti sv. Frančiška bo proslavila minoritska cerkev slovesno dne 3. ok-lobra. © Podružnica Ciril-Metodovo dražbe bo priredila dne B/-oktobra javno tombolo na Florijauskeni trgu. Glavni dobitek je pohištvo za eno sobo, ki jo razstavljeno v prostorih Mestne hranilnice. © Umrl jo v visoki starosti g. Deutsch-bauer, ki je bil dolga leta vodja zemljiške knjige v Ptuju. © Nova mesnica. G. mesarski mojster Julius Zilavec 1» otvoril dne 1. oktobra v laslni hiši na Ljutomerski cesti svojo mesnico. Kako slišimo, se je komisija o njem ugodno izrazila. © Sadna razstava. Za sadno razstavo v Ptuju, vlada veliko zanimanje. Holandci ho-čvjo nakupiti 25 vagonov sadja. Tudi Avstrijce pričakujejo. Pokroviteljstvo je prevzel g. veliki župan Pirkmajer. Cene sadju so vsled bližajoče se razstave v zadnjem času nekoliko poskočile. Sadje je letos lepo. Vsled tega je v okolici tudi vsak dan obilo kupcev. Novo mesto Proslava sedemstolelnice smrti sv. Frančiška. Gospod minister saobračaja je odobril z odlokom M. S. br. 23.931/20 z dne 24. avg. t. 1. polovično vozno ceno udeležencem proslave sedemstolelnice smrti 6v. Frančiška Asiškega, ki se vrši v Novem mesiu v dneh 2.-4. oht. t. 1. Popust velja od 1. do 4. oktobra t. 1. in to za progo: od Metlike do Stične, od Št. Janža na Dolenjskem do Trebnjega in od Straže;-'Toplice do Novega mesta. Udeleženci kupijo na odhodnih postajah cele enosmerne na drugi strani z mokrim postajnim dnevnim žigom žigosane karte, katere bodo veljale v zvezi s potrdilom o udeležbi na proslavi tudi za povratek. Naše organizacije. V Novem mestu imamo sledeče kat. organizacije: kat. društvo Rokodelskih pomočnikov, kat. prosv. društvo »Sočat, orlovski odsek, orliški krožek poleg strogo cerkvenih orga-nizafcij. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov ima svoj lastni dom' in je praznovalo svojo 40 letnico. Prosvetno društvo, orlovski odsek in orliški krožek so bili ustanovljeni 1. 1921. Prosvetno društvo je v teku svojega 5Ifetnega obstoja priredilo nebroj lepih gledaliških predstav, predavanj in prosvetnih večerov. Osnovala se je tudi v zasilnih prostorih v Krajčevi.hiši čitalnica ih knjižnica. Članov šteje društvo 70. — Orlovski odsek je tekom svojega obstoja tudi prired.U. razne igre in nekaj akademij ter se je na fantovskih sestankih veliko predavalo. Velike težave je imel orlovski odsek vedno radi ministra odpovedana. Zato živi orlovska organizacija vporabljala gimnazijsko telovadnico, katera je pa lansko leto bila vsled znanega odloka prosvetnega ministra odpovedana. Nato živi orlovska organizacija brez prave telovadnice. Orliški krožek je imel nekaj samostojnih predstav in je vsako leto priredil svojo akademijo. Orlovska in orliška organizacija šteje skupno 34 rednih članov iu člnnic. — Predstave iu akademije prosvetnega društva, orlovskega odseka in orliškega krožka so se vršilo v Rokodelskem domu. Toda dvorana . je za večjo prireditve premajhna in oder nedostaten. Zadostovala je ta dvorana morda za kat. organizacije v Novem mestu pred 10 leti, danes s svojimi 100 sedeži iu 50 prostori za stojišča in svojim 3 in pol metra širokim in in niti tri metre glob.okini odrom ne zadostuje za kake večje prireditve. Najbolj čuti potrebo po svoji telovadnici in svojem domu orlovska organizacija, pa tudi prosvetne organizacije bi se povsem drugače razvile in okrepile, ako bi imele primerne večje prostore. Zato je je nujno potreba, da si katoliške organizacije v Novem mestu pribore svoj dom in v to svrho se je ustanovil pod pokroviteljstvom mil. g. proeta K. Čeri na ln predsedstvom odvet. kand. dr. Lavriča in tajništvom Josipa M u n d o akcijski odbor. Z, odlokom ministra za kmetijstvo od Ifi. avgusta 1926 je bila dovoljena ofektna loterija s 75.000 srečkami po 5 Din za zgradbo Ljudskega doma. Na to loterijo opozarjamo ie danes zlasti dolenjsko stranf Kočevje Delo v rudniku. Po sporazumu med Trbovelj« sko premogokopno družbo in vlado se je tudi pri nas začelo takoj z delom. Dela se sedaj kot prej. Zai>oslenih je okoli 180 delavcev. Želeti je, d« rudnik razširi svoj obrat, da bo delavska mizerija ki jo s približno 14 dnevnim praznovanjem nastala, rešena. Na drž. realni gimnaziji šc sedaj ni zasedeno mesto vproučltrlja. Kot telovadni učitelj pa je prevzel mesto g. Danilo Fon. Poroka. 18. septembra sta se poročila v tukajšnji župni cerkvi g. dr. Jožo Rrauland in gdč. Mariju Verderber. Poročal je g. dekan Ferdinand Erker. Obilo sreče! Jubilej. V nedeljo dne 20. t. m. praznuje g. dekan Ferdinad Erker 25 letnico svojega župniko-vanja. Iskreno čestitamo! Spomenik padlim rojakom so odkrili 8. t. m. v Stari Cerkvi. Je iz mafmora, v višini meri 2 m 4fi cm. v širino pa 1 m 5 cm. Je krasno delo tvrdke Vodnik, kamnoseka iz Ljubljana. Trbovlje t"T. Predavanje za davkoplačevalce. Podrufc* irfca Kmetijske družbe v Trbovljah je priredila v nedeljo po prvi sv. maši v Društvenem domu predavanje za davkoplačevalce vseh strok. Udeležba je bila povoljna in je g. j>redavatelj Frohlich iz Liubliaae žel obilo hvaležnosti za noduk. katere- ?a je dal davkoplačevalcem. Govoril je o hišno- najemninskem, zemljiškem in dohodninskem davku kakor tudi o davkih, ki so še predvideni. V kratkem se priredi na željo obrtnikov še eno pre-iavanje in to kako popoldne, da se ga tudi ti lahko udeleže, kar jim ob nedeljah dopoldne ni mogoče. Ljubezen za rudarja. »Kmetski list« posveča v zadnji številki daljši članek rudarjem ter jih poziva, da se organizirajo v skupni strokovni organizaciji, kot jo imajo tiskarji Stvar na sebi je prav idealna, ko bi jo bilo mogoče izvesti. Rudarski stan se mora pač z drugimi neprilikami bojevali kot n ala peščica tiskarjev. Tu je treba pogajanja z močnimi kapitalističnimi družbami, s katerimi se bije boj ne samo za tarifne pogodbe, ampak pride tudi v pošte v borba glede raznih socialnih zakonov, kateri so radarju neobhodno potrebni, da mu je po njih zasigurano človeka vredno življenje. To ve vsak rudar, saj je za njega ustanovljen še poseben obširen rudarski zakon, katerega drugo stroke nimajo. Pri takih zakonih sodelujejo politične stranke in tu je vprašanje, katera dela za rudarje bolje. Zato se tudi na vseh shodih, najsibo strokoven ali političen, povdarja, da so mora rudar tudi polilično udejstvovati, če hoče v svoji stroki kaj doseči. Mi smo že zdavnej javno mnogo pisali, da naj se rudar organizira v strokovnih društvih, doseglo se je po pameti treznega rudarja samega, da delujejo danes delavski zaupniki strogo nestrankarsko. Če pa rudar kdaj kaj potrebuje, obrne se najprvo na poslance, da jim izposlujejo odnosno zastopajo njihove koristi. Kar se pa kroglic tiče, katere >Kmetski list« ali Radičeva stranka no rabi, p;i dobro vemo, .da bi jih zelo potrebovali v SI liji. Odkrito pa tudi mi povemo še enkrat, da v ne more s svojimi 8% delavstva proti 92% ■ • :*.ega in drugega prebivalstva nič doseči, al;o ;>e bo naslonil na najmočnejšo stranko v Sloveniji, katera je SLS. Slov. Konjice Tombola. Kat. izobraž. društvo priredi v nedeljo dne 17. oktobra v prostorih Društvenega doma veliko javno tombolo združeno z veselico Dobitki so izredno lepi in bogati (naj omenimo le: spalno opravo za 2 osebi, moško kolo, sod vina, stenska ura, 2 sežnja drv, svilene rute, blago za obleko itd.); vseh dobitkov je 250, zato opozarjamo že danes, naj nihče ne zamudi prilike, poizkusiti svojo srečo. Ker bo tudi za smeh preskrbljeno s kratko burko in z godbo pri veseliic, upamo, da kratko burko ln z godbo pri veselici, upamo, da Razdeljevanje nedeljske pošte. Ni že dovolj, da se mora čakati precej dolgo, predno se razvrsti došla pošta, ampak še potem pri izdajanju se vrši delo precej neokretno. Zato si usojamo opozoriti, naj ed že poprej pripravijo po vrsti pri okencu (saj vedo, da pridejo vedno iste stranke). S tem bo njim olajšano iskanje in delo ter bo vse zadovoljno. Zgodovinska črtica 0 ZGRADBI ŽUPNO-DEKANIJSKE CERKVE V ŠMARTNEM PRI LITIJI. (Ob 25 letnici njene posvetitve.) (Dalje.) POSVETITEV NOVE CERKVE. Ko se je tako polagoma vse pripravilo, Z zlato kolajno za vestno službovanje je bil »dlikovan kapetan II. razreda v Ljubljani g. Milko Vizjak, brat tukajšnjega višjega živinozdravnika Janka in učiteljice na tukajšnji osnovni šok Minke Vizjak. Čestitamo! Moderno in Iiigijenično sta prenovila obrtne prostore mesarja g. Karel Deržič in g. Srečko Bo-govič. Nova trafika se je otvorila v delikatesni trgovini in zajtrkovalnici ge. Ane Gregi. Občutna škoda je zadela posestnika in izvo-ščka na Črncu g. Josipa Grubiča star., ko mu je v petek zvečer poginil konj. Sobotni tržni in sejmski dan je bil prav prav obiskan. Izredno veliko so pripeljali okoliški kmetje svinj; cele kolone voz je stalo na sejmišču. Cene so zelo padle in se ni mnogo prodalo. Ko so se nič kaj zadovoljni prodajalci vračali s svojimi vozovi s sejmišča, je nastala pod gradom silna gneča, v kateri je prišlo do trčenja med dvema voznikoma, kojega posledice so bile glasno obkladanje z raznimi lepimi priimki. Seveda se je nabralo mnogo radovednega občinstva, ki je poslušalo zanimivi dvoboj z jeziki in povečalo že itak veliko gnečo. Nemiri in pretepi so sedaj na dnevnem redu po okoliških vaseh, ko lička jo ali kožuha jo koruzo. Tako so prišli v soboto zvečer fantje iz Artič in Sromelj. motit naše mirne domačine pri njihovem delu. Nazadnje se je na vasi Črne začel prepir, ki se je končal s tem, da so morali zdaj eni, zdaj drugi fantje bežati kakor zajci čez drn in strn pred dolgimi prekljami nasprotnikov. Fantje, bodite vendar pametni ter ostanite lepo doma! Veliko dobro delo v prid misijonom lahko storiš, ako naročiš mesečnik Katoliški Misijoni, ki ima lepo, zajemljivo misijonsko vsebino. Prva številka novega (4.) letnika je že izšla in se dobiva v kaplaniji. Celoletno stane list 12 Din. Istotam v in v mestnem župnern uradu se dobi za malenkostnih 5 Din Klaverjev misijonski koledar za leto 1927. z bogato vsebino in lepimi slikami. Podpirati misijone je naša dolžnost! Mehiška dolina Guštanj. Tukaj so bile volitve za trgovsko in obrtno zbornico zelo mirne, pa tudi ni bilo vzroka za razburjenje, ker so tukajšnji obrtniki in trgovci že uvideli koristi, ki jih je v polni meri delila SDS-arija. Hoteli so tudi tukaj agitirati. a so naleteli na odpor. Tukajšnji g. šolski vodja je tudi pri nekom poskusil svojo srečo, a je dobii energično košarico. Druge nesreče ni bilo. — Vreme je bilo sedaj poldrugi mesec lepo. Kar je deževje prejšnji mesec pokvarilo, se je vsaj nekoliko popravilo. Sadje, ki je že prav slabo mazalo, se je zboljšalo, tako da bo imel kmet le nekoliko domače pijače za posle. Posebno dobro so češplje dozorele. V precejšnjem obsegu kmetje ta sad sušijo, a zalibog ga pride še veliko v sode za žganje. Občine bi morale napraviti moderne sušilnice, kjer bi vsak kmet svoje blago sušil na snažen način Navadno sušijo v krušnih pečeh, iz katerih niti pepela ne morejo čedno spraviti. Visoki obisk. V torek dne 21. sept. 1926 je obiskal grad oo. trapistov prevzvišeni škof g. P. Mišič iz Mostarja. Ogledal si je grad ter tovarno za liker in čokolado. Ob tej priliki je popoldne istega dne obiskal tudi romarsko cerkev Lurške Gospe. Občudoval je to impozantno svetišče znotraj in zunaj. Naravnost imponiral mu je cerkveni prostor. Tudi župnišče je želel pogledati. Z večernim vlakom je nadpastir mostarski odpotoval nazaj proti domu. Sprememba posesti. Gostilno »Pod lipo« je kupil in prevzel dne 20. sept. 1926 o. Alekšič, dosedaj restavrater na Reštanju. Izlet Dekliška zveza je priredila minulo nedeljo dne 19. sept. izlet na Graško goro. Izleta se je udeležilo 100—200 deklet. Izlet je vodil njihov g. voditelj, ki je tudi opravil z izletniki Marijino romarsko pobožnost. Posvetitev. V nedeljo dne 26. sept. ae hoče vsa dekliška mladina, zbrana v Marijini družbi in Delil iški zvezi, posvetiti Presv. Srcu Jezusovemu. Ob 10 skupna sv. maša. Ob 2 popoldne skupen shod iz društvene dvorane v Lurško cerkev, kjer se posvetitev izvršila. Rudnik. Med delavstvom je precej dobro razpoloženje, ker se jim ni treba več tako bati za vsakdanji kruhek kot v zadnjem času. Rudniška kolonija je dala lepo lice Senovemu in bi tako bilo škoda ustaviti razvoj rudnika. 'Dobrna pri Celju Odhod gosp. župnika. Te dni odide naš gosp. Cupnik Miroslav Kukovič, po vsej Sloveniji in tudi drugod po državi znan po svoji izredni gostoljubnosti, v Vojnik, ker je telesno tako opešal, da ne more več vršiti službe. Gospod župnik Miroslav Kukovič je pustil na Dobrni veliko težkega dela, posebno še v časih narodnih bojev. Kadar je bilo treba žrtvovati za našo pošteno stvar ni štedil ne truda, ne denarja. Težke povojne razmere posebno v zadnjih letih so mu to njegovo požrtvovalnost ustavile, a je ves čas do sedaj zasledoval in tudi sodeloval v vsem našem pokretu. Zupnikoval je na Dobrni 27 let in ljudstvo, ki ve ceniti njegovo delo, se s spoštovanjem in hvaležnostjo do njegovih žrlev zanj poslavlja od njega. Sezija gre h kraju, vendar je še precej gostov, ki so prav zadovoljni. Posebno velike ugodnosti in popusti jim napravijo življenje cenejše kot doma in imajo poleg tega še kopel. Dasi je sezija v začetku bila vsled deževja prav slaba, je dosegla potem višek nad vse dosedanje. Cvetja v jeseni. Na posameznih drevesih v sadonosnikih opažamo cvetoče sadno drevje. — Sadja je bolj malo in še to je slabše kvalitete. Sadna trgovina letos ne bo tako živahna kot je bila dosedanja leta. Aviovoinjc, ki so sc dozdaj redno vršile, prenehajo s 1. oktobrom. Vozil bo le noštai avlo. taoiiški pa pp pozivu. krajina Brezalkoholni tečaj. V Črensovcih se bo vršil 27. t. m. brezalkoholni tečaj. Misel o taki prireditvi je sprožil g. poslanec K 1 e k 1, ki že dolgo misli na to, da bi se v Črensovcih otvorila točilna brezalkoholnih pijač. V tem prizadevanju g. Klekl ni osamljen, temveč vedno sme računih na podporo v vrstah uglednih domačinov. Kakor smo ravnokar izvedeli, bo tečaj vodil g. profesor Josip Verbič iz Ljubljane. Tečaj bo gotovo zanimiv in bo imel tudi uspeh. Upali je, da narod na tečaju še bolj spozna važnost protialkoholnega gibanja in se tako navduši za brezalkoholne pijače, da se zamišljena točilna v Črensovcih lahko otvori. Agrarna reforma. Ko se je začela razprodaja veleposestniške zemlje v gornjem delu Prekmurja, so nastopili kot interesenti tudi nekateri veleposestniški uslužbenci. Zemlje takrat niso dobili, češ da so itak v službi in radi tega zemlje ne rabijo, ako pa bi prišlo do razprodaje hipermaksi-mov, jo dobijo po nižji ceni. Interesenti so s tem bili zadovoljni. Razprodaja hipermaksimov se je sedaj začela, a razprodajalec pozablja na svojo obljubo. Dasi so mu pustili na račun nastavljencev večji hipermaksimiim, tega sedaj ne vpošteva. Iz Sebeborec poročajo, ua se nekateri nas'avljenci sploh ne jemljejo v poštev in teko bodo ostali poo milim nebom, ko se zemlja razproda. — Bilo bi dobro, ako bi se merodajna oblast informirala, v čem stvar obstoji. Smrt zaslužnega moža. Pretekli teden so pokopali v Dol. Lendavi dr. Adolfa Wollaka. Smrt ga je pobrala nepričakovano. Vsa družba v Dol. Lendavi je s pokojnim mnogo izgubila. Bil je povsod, kjer je bilo treba kaj us'anoviti, voditi ali podpirati. Bil je med prvimi us'anovitelji lendavske posojilnice in tovarne za dežnike in je bil tudi pravdnik posojilnice. Svojo delavnost je kazal v občinskem svetu in kot predsednik judovske verske občine. Dasi je bil velik tako po položaju kakor po izobrazbi, se vendar ni sramoval sodelovanja pri navidezno malenkostnih zadevah. Bil je podpredsednik ogniegasnega društva. Da je bi! v resnici velik m priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Na zadnji po'i so ga spremljala vsa krajevna društva, zastopmki vseh oblasti in velika množica naroda brez razlike ver. — Vsak, kdor ga je poznal, ga bo ohranil v lepem spominu. Kje je krivda? Ni redka stvar, da ima pošta, ki pride iz Ljubljane v Turnišče, en, dva, včasih celo tri, štiri dni zamude. Ko izvemo, da sta bila dobrovniški in turniški paket zamenjana, tako da je turniški romal v Dobrovnik, dobrovniški pa v Turnišče, celo stvar razumemo. Ne moremo pa si razlagati, kje hodi turniška pošta po tri dni takrat, ko se ne odpelje v Dobrovnik. Prosimo na vsak način poštno oblast, da zadevo pojasni. V Turnišče prihaja več dnevnikov in so naročniki upravičeno precej nevoljni, ko morajo na časopis čakati več dni. določil, se je praznile Marijinega imena za posvetitev dne 15. septembra 1. 1901. V soboto pred praznikom dne 14. septembra se je pripeljal v prazniško okrašeno Šmartno visoki posvetitelj dr. Anton Bonaventura Jeglič. Na Ustji pri kapelici je bil sprejem, katerega so se udeležili poleg duhovščine občinski zastop, dekliška Marijina družba z zastavo in na stotine vernikov z zastavo bratovščine presve-tega Rešnjega Telesa. Prisotni so bili tudi šolski otroci, učiteljstvo se je odtegnilo. Sprevod se je pomikal med glasno molitvijo svetega rožnega venca, slovesnim zvonenjem in pokanjem topičev skozi Ustje in Šmartno mimo nove župne cerkve slikovito okrašene z mlaji, zastavami in venci na Pungart v kapelico »Ecce homo«. Podelil se je tam blagoslov z Najsvetejšim in razpostavfle svetinje sv. mučenkov v češčenje vernikom. Nato si je ogledal Presvitli novo cerkev od zunaj in znotraj, hvalil je zelo nje krasoto boč4-si glede stavbe bodi-si notranje oprave, poudaril je, da je cerkev med najlepšimi, ne samo v škofiji ljubljanski, marveč tudi zunaj nje daleč naokrog. Zvečer ob pol 8. uri so zapeli cerkveni pevci in pevke Prevzvišenemu podoknico, nakar so zapeli slovesno zvonovi. Kakor na migljaj je bila razsvetljena s stoterimi luči nova cerkev, kakor tudi župnišče in skoro vse hiše. V zrak so pa švigale rakete in umetni ognji, ki so zlasti raz zvonikov divno očarovali vso okolico s Čarobno pisano svetlobo. Visoki posvetitelj si je ogledal razsvetljavo v velikem spremstvu. Deževje 14 dnevno, ki je v soboto popoldne ponehalo, prizaneslo nam je povsem na praznik cerkvene posvetitve in ljubko solnce se je radovalo z župljani za šmartinsko faro najlepšega slavja. V nedeljo 15. septembra so prihajali v Šmartno že zjutraj zarana častitljivi gostje: kanonika Kalan in Sajevic, provicijal očetov frančiškanov p. Konštantin Luser, kustos p. Hugolin Sattner, prijor in poznejši opat oo. cistercijancev stiskih p. Gerhart Mayer, su-perior ljubljanskih lazaristov Izidor Pertl in trideset drugih duhovnikov. Poleg njih več svetnih gospodov. Posvetitev se je pričela ob pol 8. uri zjutraj ter izvršila ravno opoldne. Ob 9.15 so se prinesle v slovesnem sprevodu pred glavni portal na treh blazinicah svete relikvije, nakar je govoril Presvitli zunaj stoječ na stopnicah ogromni množici, v katerem je v prelepem govoru opisal zgodovino zidanja ter slikal cerkev kot novo trdnjavo svete vere. Po govoru je stopila, kolikor je bilo mogoče, ta množica za duhovniki v novo cerkev, da se j udeleži nadaljevanja posvetitve. Po dovršeni posvetitvi se je preneslo iz kapelice na Pun-gartu v slovesni procesiji presv. Rešnje Telo v novi dragoceni gotiški monštranci v novo posvečeno cerkev, kjer se je pričela takoj na gl. = kron Da se primerja dohodke 141.195-81 282.391-62 s stroški...... 136.189-53 272.379-06 Preostane 5.006-28 10.012-56 Odbor je ta konečni obračun s pobotnicami in potrdili točko za točko na drobno primerjal in odobril ter se prepričal, da so vsi stroški popolnoma poravnani in, da preostaja 10.012 K 56 h, katera svota se je izročila cerkvenemu predstojništvu v dobro župm cerkvi. Cfufoljansteo gledišče OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 28. sept.: TOSCA. Red D. | Četrtek, 30. sept.: WALLY. Red E, Rudolf Bukšek, gost v naši operi. Danes v torek gostuje v vlogi Scai-pije v Puccinijevi operi »Toscas g. Rudolf Bukšek, baritonist Narodnega gledališča v Osijeku in dober znanec ljubljanskemu občinstvu iz prejšnjih let, ko je še deloval a največjo vnemo na našem odru. Iz Ljubljane je bil angažiran g. Bukšek na zagrebško opero, od kodei je odšel začetkom sezone 1919/20 v Osijek. V Osijeku je pel vse večje baritonske partije, vzgled naj navedemo le nekatere opere »Nižava«, »Večni mornar«, »Fausk (Mefista in Valentina), »Tosco,:, »Ri-goletto«, »Traviata«, »Aida«, i Mrtve oči«, »Brivec sevilski«, »Figarova svatba«, »Carmen« itd. Gosp. Bukšek je ponovno gostoval v Zagrebu ter koncem lanske in v začetku letošnje sezone tudi v Belgradu, kjer je med drugim pel naslovno vlogo v Wa-gnerjevi operi »Večni mornar«. Gosp. Bukšek je eden najzaslužnejših naših domačih umetnikov, ki je letošnjo pomlad slavil na osiješkem odru, kjer je pri vsej publiki izredno priljubljen, tudi pettn-dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Odličnega gosta, rojaka na našem odru izredno pozdravljam o. Predstava se vrši za abonente reda D-predprodaja vstopnic v operi. Dopisi Gornja Radgona. V torek dne 21. t. m. je obiral slive posetnik Alojzij Terstenjak iz Stavešinc. Nesreča je hotela, da je padel z lestve, se potolkel po glavi in sri natrl roko. — Isti dan se je ponesrečil pri obiranju sadja 20 letni mladenič Al. Javšovec iz Zbigovec. Ta pa si je zlomil kar obe roki. — V četrtek dno 23. t. m. smo pokopali Pr. Pauliča z Ivanjševega vrha. Rajni je bil oče dne 16. januarja 1922 umrlega duhovnika in bivšega j vojnega knrata Franca Pauliča. — V trgu so po-! drli slaro občinsko hišo. Na njenih razvalinah kar i mrgoli delavcev, ki pripravljajo podlago za novo ; krasno stavbo. Polenšak pri Ptuju. Pri nas se je poročija cerkvena pevka Liza Petek iz Brezovec s sinom našega organisia, Alojzijem Kovačecem. Mlademu para naše čestitke! — Pokopana je bila na Polen-šaku 83 let stara vdova Marija Visenjak iz Strejač. — Zabelo in moso je pokradel neznan uzmovič posestniku Jožefu Visenjaku v Lasigovcih. — Poljedelci na Polenšaku tožijo radi pomanjkanja dežja, ki ga je bilo v poletnem času veliko preveč, sedaj pa zopetna suša ovira setev ozimine. SCnJi^e in revije »Orlil-r. Izšla je 1.-2. številka novega VII. letnika, ki prinaša sledečo vsebino: Orličev pozdrav. — Otrokova jesen. — Slovenska molitev. — Žabe. ■— Kadar Orliči gredo. — Hoj, mladci — Palčki-škra-teljčki. — Lojzetov sprejem pod Marijin prapor. — Naraščajnikom, njihovim vaditeljem. — Tekma orlovskega naraščaja. — Straža pred Ljubljano. — Kdo bi bil zmeraj doma! — Kaj in kako naj pišem? — Pravljica ameriških otrok. — Sinica. — Marija in želva. — Kakšen bodi Orlič? — Kakšna bodi Orličica? — Nove knjige. — Za bodrilo in razvedrilo. — Orličeva vesela pošta. — »Orliča« izdaja Društvena nabavna zadruga v Ljubljani, Ljudski doni. Naročnina za odseke, ki naroče vsaj 20 izvodov pod skupnim zavitkom. 8 Din letno, za » druae 12 Din. > SK Ilirija : SD Rapid 6:2 (2 :1). V nedeljo je odigral prvak Slovenije prijateljsko tekmo v Mariboru proti prvaku mariborske oblasti SD Ra-pidu. Mariborski športni krogi niso pričakovali tako velikega poraza Rapida, čeravno ve vsak, da je Ilirija mnogo bolja od mariborskih klubov. Rapid je igral sicer celo igro jako požrtvovalno in borbeno, toda njegova glavna napaka je bila, da je diktiral preoster tempo koj od začetka, ki je sicer privedel do prvega njegovega uspeha, toda Ilirija je diktirala spočetka zmeren tempo, ki je vedno bolj naraščal in dospel v drugem polčasu do vrhunca in ki mu Rapid ni bil več kos. Rapid je pred-vedel igro, ki smo je vajeni pri njem in je igral povprečno dobro. Naravnost briljiral je srednji krilec, ki mu niti Gabe ni mogel priti v okom. Dobro je bilo tudi desno krilo, ki je bilo vodja vseh Rapidovih napadov, V drugem polčasu proti koncu si je Rapid nekoliko opomogel, ker je imel srednji njegov krilec po izključitvi Gabeta proste roke, vendar pa Ilirijina obramba ni popustila. Ilirija je igrala dobro le mestoma; nikakor ni bila v dobri formi, vendar pa je za cel razred bolša >od Rapida. Njeni igralci imajo zlasti dober start na žogo. Ko bi Herman igral že v prvem polčasu, bi bil rezultat mnogo večji, nego je bil. — Sodnik g. Radolič ni bil baš dober. Njegova slaba stran so roke in offsidi. En gol za Ilirijo je padel iz očitega offsida, en gol za Rapid, enajstmetrovka, pa je bila nepravilno prisojena, ker je bil prvič offside, drugič pa sploh ni bilo povoda za odžvižganje 11 metrovke. Publike je bilo mnogo. ISSK Maribor:SK Svoboda 7:1 (3:1). Prvenstveno tekmo si je Maribor priboril sicer v svojo korist, predvedel pa je jako nekoristno igro, ki bi mu lahko še škodovala. Ko bi bilo levo krilo boljše in ko se ne bi igralo večinoma na levi strani, bi bil rezultat mnogo boljši. Edini gol za Svobodo je padel iz 11 metrovke. Ostale nedeljske mariborske tekme. Predlekmc popoldanski tekmi sta odigrali rezervi ISSK Mari to slovesna pontifikalna sv. maša. Streglo je bora in SD Rapida, ki je podlegla Mariborovi t pri sv. maši nad 30 duhovnikov. Izbor no se igri z 5:1- Drugi naraščaj Maribora je bil po je obnesel cerkveni pevski zbor, katerega je spremljal močan orkester, žel je pohvalo prisotnih strokovnjakov. Po sv. maši so spremili presvitlega posvetitelja v slovesnem sprevodu v župnišče med velikim špalirjem dekliške Marijine dmžbe in drugih župljanov. Slavnostnega obeda ob 2 popoldne se je udeležilo 42 gospodov duhovskega in svetnega stanu. KO NEC NI OBRAČUN. Račune o cerkveni zgradbi je s prilogami vsakoletno ob zaključku točno pregledal in potrdil na predlog tedanjega dekana za to izvoljen odbor. V njem so bili poleg dekana po abecednem redu: Damjan Josip, župan litijski, Knaflič France, veletovarnar z usujem, Ko-privnikar Josip, posestnik in cerkv. ključar, po njegovi smrti njemu naslednik Izgoršek Josip, mizarski mojster, Polan Vencelj, upravitelj graščinskih posestev, Rus Janez, cerkv. ključar in posestnik, šušteršič Al., župan, njemu naslednik Breznikar Ivan, Wakonig Ivan, trgovec in Zore Ig., posestnik. Ta odbor se je sešel 20. junija 1902 h konečnemu obračunu, ki se je glasil: ražen od prvega Rapidovega naraščaja, prvi pa je premagal rezervo Svobode. Gospod, ki si je izposodil včeraj v knjižnici Jugoslovanske t skarne dežnik, pa ga včeraj ni utegnil prinesli nazaj, se naproša, da io iakoi stori. Dohodki: 1. Zapuščina dekana Jos, gl. Burger z obresti . . 72.000- 2. Zapuščina dekana Jos. Rus...... 1.500- 3. Donos župljanov in dru- gih dobrotnikov v delu, blagu in denarju = kron 144.000- 3.000- 67.695-81 135.391-62 Skupaj 141. o2.391-62 Stroški: gl. = kron 1. Za cerkveno zgradbo . 105.796-64 211.593-28 2. Za notranjo cerkveno opravo.....30.392-80 60.785-78 100 LET ŽUPNIK. Mnogokrat čitamo o župnikih, ki so bili mnogo let v eni in isti župniji, toda rekord pa gotovo še ni prekoračen, ki ga je dosegel župnik Anton Haasech, ki je umrl leta 1586, star 125 let. Bil je to prvi župnik v Geulle, škofije Lutich v Belgiji. Ko je bil star 73 let, ga je generalni vikar pozval, naj stopi v pokoj, nakar je župnik vprašal, koliko je bil star zadnji papež, ki je umrl. »Bil je toliko slar kot ste sedaj vi< je dobil v odgovor. »Dobro,« je odvrnil župnik, »ako je bil on zmožen voditi celotno in vesoljno katoliško Cerkev, bom ludi jaz še dober za navadnega vaškega župnika.« Ostal je v službi. Ko je bil star 110 let, je prišel sam škof, da bi starčka pregovoril, naj bi opustil dušno pastirstvo. Škof je bil mnehja, da mora biti starček že popolnoma otročji. Slavil mu je zato več vprašanj, tičočih se duhovniških nalog. Starček pa je na vsa vprašanja točno in popolnoma pravilno odgovarjal. Končno mu je naložil, da pove sedem zakramentov, a župnik je druzega, to je sveto birmo, izpustil. Škof mu je velel še enkrat ponoviti, a tudi to pot je birmo izpuslil. škof mu pravi: »Vi pa vedno birmo i/.puščale;« nakar je dobil tale odgovor: »Mnogo, mnogo lojje že preteklo, kar ni bilo nobenega škofa v Geulle, da bi birmal, zato sem mislil, da tega zakramenta nič več ni ter da so ga odpravili.« škof je migljaj razumel ter tudi uvidel, da je stari mož še zelo čvrstega duha in pustil ga je na župniii do smrti v 126. letu. Ko so ga vprašali, kako jo mogel doseči tako visoko starost, jc odvrnil- ----------------- »Varoval sem se vedno trah reči: nečisleim Skupaj , s , 136.189-53 272.379-06 i ureha. pijanosti in ieze.< Oospodfars/i;o Zboljšanje vinskega pridelka 1.1926. Veliko županstvo mariborske oblasti je izdalo glede zboljšanja vinskega pridelka leta 1926. sledeči razglas: Vsled hladnega in deževnega poletja, de-, loma pa tudi vsled toče in peronospore je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi pospešujejo zorenje grozdja, toda z ozirom na kratko dobo, ki naš loči od trgatve, je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev. Enake razmere vladajo v celi mariborski oblasti. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino manj sposobnega letošnjega vinskega pridelka in s tem boljše cene za vinski mošt in vino, dovoljujem vino-' gradnikopi mariborske oblasti na temelju §5. zakona o prometu z vinom, vinskim moštom in brozgo z dne 12, aprila 1907, drž. zak. št. 210, obče zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladkati se sme v smislu čl. II min. odredbe z dne 13. marca 1914, št. 12.264 le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra 1926 v kraju pridelovanja, oziroma v njega neposredni bližini. Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona prepovedana. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladkajo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti, boljših kvalitetnih vin izpod 17% sladkorja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 1 mošta. V zvezi s tem razglasom se priporoča vinogradnikom, da z letošnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščalo, odlagajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom. Gnilo grozdje naj se pobira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in izrabi jesensko solnce. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za Vk % in več, ako je trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo sladkanja mošta na minimum, ali pa v slučaju trajno lepega vremena sladkanje sploh ne bo potrebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmar-nice itd. z vinskim moštom in sladkanje takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samorod-aJg|h trt tem potom kot pristno vino v kon-aijgujp. Vinogradnikom kakor tudi vinskim tr-N.goVcem se v interesu dviga vinskega kon-zuma, vinske trgovine in izvoza naših vin v inozemstvo toplo priporoča, da upoštevajo vsebino navedenega razglasa in se po njej ravnajo. Kotiranje delnic Slavenske banke ustavljeno. Upravni svet zagrebške borze je v včerajšnji seji odločil, da se ustavi nadaljnje kotiranje delnic Slavenske banke na zagrebški borzi Naš izvoz v mesecu avgustu 1926. Po carinski statistiki je znašal naš izvoz v mesecu avgustu 1926 B30.340 ton v vrednosti 541,031.563 Din napram 871.180 ton v vrednosti 765,000.739 Din v istem mesecu lanskega leta. V zlatu računano je znašai naš izvoz v avgustu 1926. leta 49,343.033 zl. dinarjev, v avgustu 1925 pa 70,506.980 zl. dinarjev. Po količini je torej naš izvoz napram avgustu lanskega leta padel za 11% po vrednosti v zlatu pa za 30%. V prvih 8 mesecih tek. leta ie znašala vrednost našega izvoza 449,942.159 zl. dinarjev flapram 501,594.906 zl. dinarjev v istem razdobju lanskega leta in je torej vrednost izvoza padla za 10.3%; po količini pa je znašal naš izvoz v prvih 8 mese- cih 3,294.000 ton napram 2,708.000 ton V prvfli 8 mesecih lanskega leta in se je torej količina našega izvoza dvignila za 17.8%. Padanje našegjr i"««a postaja od meseca do meseca občutnejše, kar razr vidimo najbolje iz padanja vrednosti v zlatu. Da je količina našega izvoza v prvih 8 mesecih t. 1. večja kot v istem razdobju lanskega leta, ne igra tu večje vloge, na' kar "smo že prejšnji mesec opozorili. Vprašanjo Bleerovega posojila. Zarfopnik Bleerove skupine je nedavno pon-idil vladi poleg piolongacije kratkoročnega (šestmesečnega) posojila v znesku 3 milijonov dolarjev še posojilo od nadaljnjih 7 milijonov dolarjev, obenem pa je zahteval podatišanje opcije za ostale obroke Blearo-vpga posojila. Vlada je njogpyo ponudbo odbila, |ier se ne more spuščati y nadaljnja kratkoročna npsojila, ki„h'i v. slučaju nemoinosti vrnitve izročila našo državo nfl milost in nemilost Bleerovi skupini. ■• -Kakor, se čuje, vlada tudi ni podaljšala opcije. čyn poteče dosedanji opcijski rok, ima vlada proste-roke in lahko pristopi k pogajanjem za Večje inozemsko posojilo, ki nam je za sanacijo državnega in privatnega gospodarstva neobhodno potrebno. Noti železniški tarifi bi inorali, kakor je znano^ stopiti 1. oktobra v veljavo. Kakor se poroča iz Belgrada,' pa je prometni minister odložil uve-ljavljenje novih tarifov na nedoločen čas. Pravi vzrok tege odlaganja še ni znan. Z ene strani se trdi. da novih tarifov za enkrat še ni mogoče uveljaviti, ker sarajevska državna tiskarna ni držala roka za tisk novih tarifov, ki bi morali biti že dne 15. t. m. odpremljeni v Belgrad, Z druge strani pa se zopet navaja, da je prometni minister z ozirom na ostro kritiko javnosti opustil namero, da bi zvišal prevozne tarife. Prvi znaki bližajoče se dellacijske krize v Italiji. Vsled napovedane deflacijske politike se je v poslovanju italijanskih bora pojavila kriza, ki' se v splošnem smatra za začetek bližajoče se deflacijske krize, kateri se tudi Italija ne bo mogla izogniti. Kurzi državnih papirjev, kakor tudi bančnih in industrijskih efektov so v septembru znatno padli; pri nekaterih papirjih znaša padec ao 20%. Vlada in italijanski tiisk sicer zanikata važnost tega pojava, ker ga smatrata deloma kot pritisk špekulacije na vlado, deloma pa kot neizogibna posledica restrinkcij v obtoku bankovcev, ki pa •ne more dalje vplivati na potek gospodarske konjunkture. Toda pritisk špekulacije ne more brez stvarne podlage uspeti v takem .obsegu, na drugi strani pa je treba konstatirati, da deflacijska politika še ni pričela vplivati na obtok bankovcev, ki se še vedno giblje na prejšnji višini (20 milijard lir). Poleg tega pa so se, kakor smo že poročali, pojavile težkoče tudi v italijanski industriji, tako predvsem v industriji Avtomobilov. Tudi večje število bank v provinci je prišlo v težkoče. Pričakovati je torej, da bo v kratkem prenehal italijanski »dumping«, ki je v veliki meri povzročil težkoče srednjeevropskemu gospodarstvu. Ponovno povišanje uvozne" čarTne na žito in moko v Avstriji. Za mesec oktober se je avstrijska uvozna carina na žito (izvzemši koruzo) ponovno zvišala in sicer od 1.40 zl: krone na 1.50 zl. krone. Tudi carina na moko se je zvišala, tako da bo ista odslej za 1.65 zl. krone višja kot carina na žito, mesto dosedanjih 1.45 zl. krone. Ameriški nasfavljenci kot delničarji. Nastav-Ijenci ameriških družb nalagajo svoje prihranke najraje v delnicah onih podjetij, pri katerih so nastavljeni. Družbe podpirajo to tendenco, ker si na ta način pridobijo sodelavce, ki so interesirani na razvoju in napredovanju podjetja. Statistika univerze »Princeton« ceni vrednost teh delnic, ki se nahajajo v rokah nastavljencev, na, 700 milijonov dolarjev (40 milijard Din).' Od delniškega kapitala 22 vodečih kopcernov se nahaja za 455 milijonov dol. delnic v rokah nastavljencev, 315.000 nastavljencev teh koncernov je vpisanih med delničarji. Nastavljencein manjka edino tozadevnih organizacij, ki bi jim omogočale, da skupno izvajajo volivno pravico. Take organizacije bi nastavljen-cem zasigurale večji ali manjši vpliv na vodstvo posameznega podjetja. Razvoj baukarstva v Rusiji. V prvem polletju 1926 se je bankarstvo v Rusiji dobro razvijalo. Ustanovila sta se 202 kreditna instituta, tako da je celokupno število kreditnih zavodov naraslo na 1127. Bilančna vsota vseh teh zavodov se je zvišala od 5484 na 6250 milijonov rubljev. Najhitrejši razvoj je zaznamovati pri komunalnih bankah. Ogrska in Avstrija izvažata premog v Italijo. .Stanje ogrskih premogovnikov, ki so zadnje leto preživeli težko krizo, se je naglo zboljšalo. Delavci, ki so bili pozimi zaposleni le 2—4 dni v tednu, Lepota je nadragocenejši okras vsake dame. Z negovanjem lepote se ohrani mladost, ki osvaja in osreča vsakogar. Elida Ideal=milo da koži zdravo barvo ter elastičnost mladosti. v Cisto, blago in izredno parfumirano. Olepša Vas le IDEAL-MILO Temeljito p a r f u m i r a n o. delajo sedaj v dveh šihtah. Premogovniki se celo pogajajo z delavci, da bi uvedli tretji šiht. Poleg zboljšanja konjunkture v industriji in' večji porabi premoga s strani železnic, je povečanje produkcije pripisati izvozu premoga v Italijo. Kakor se poroča, se je ogrski premog hitro uveljavil v Italiji. Tudi premogovnik družbe Alpine Montan v Fohnsdorfu (Avstrija) je prejel iz Italije večje naročilo za dobavo premoga. — Vsled štrajka angleških rudarjev primanjkuje v Italiji premoga, ker dobavljajo nemški, češkoslovaški in poljski premogovniki svoj premog predvsem..v Anglijo: Z( ozirom na veliko brezposelnost naših rudarjev (do avgusta je bilo odpuščenih v Sloveniji preko 3700 rudarjev), bi bilo priporočati, da se tudi naši premogovniki intenzivnejše zanimajo za izvoz v Italijo, v kolikor tega že niso storili, kajti pričakovati je, da morejo naši premogovniki, vsled neprimerno krajše železniške zveze z Italijo, nuditi premog za Italijo ceneje kot ogrski in avstrijski premogovniki. I ttorsza Dne 27. septembra 1926. DENAR. Zagreb. Berlin J3.473—13.503 (13.47—13.50), Italija 200.75- 208.75 (207.75 bi.), London 274.40— 275.20 (274.40-275.20), Newyork 56.45-56.65 (o6.454—56.654), Pariz 160—162 (157 bi.), Praga 167.40—168.40, Dunaj 7.965—7.995 (7.965—7.995), Curih 10.9275—10.9575 (10.927—10.957). Curih Belgrad 9.145 (9.145), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.25 (123.25), Italija 19.05 (19.0375), London 25.11375 (25.1175), Newyork 517.50 (517.50), Pariz 14.325 (14.40), Praga 15.325 (15.325). Dunaj 73 (73.05), Bukarešt 2.725 (2.675), Sofija 3.7425 (3.75), Varšava 57.50, Amsterdam 207.30 (207.325), Bruselj 13.75 (13.8175). Praga. Devize: Lira 124.30, Zagreb 59.785. Pariz 93.75, London 163.62, Ne\vyork '33.70. Sir H. Rider Haggard: . 4 Hči cesarja Mcmfezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Takrat, ko mi je kraljica nasvetovala, da naj spi-Šem zgodbo svojega življenja, sem se spomnil, kako je tedaj vzrojila moja ljubljena žena; tako sem spoznal, da ne bi mogel vsega resnično napisati, ako bi izpustil zgodbo nje, ki je tudi bila moja žena, Monte-zumove hčere Otomi, kraljice rodu Otomi in zgodbo otrok, ki mi jih je dala in sem celo reč pustil na miru. Dobro namreč vem, dasi sva tekom vseh mnogih let, ko sva skupaj živela, prav redkokdaj govorila o tej zadevi, da je ta reč vseeno šla moji Liliji še vedno po glavi; tudi se njena ljubosumnost, ki je bila bolj plemenite narave, z leti nikakor ni polegla, temveč je z leti celo narastla. Da bi izvršil svojo nalogo brez vednosti svoje žene, bi ne bilo mogoče, kajti ona je vse do zadnjega dihljaja čuvala nad vsakim mojim dejanjem in je, kakor pošteno verjamem, uganila večino mojih misli. In tako sva se skupaj starala' mirno drug poleg drugega in redkokdaj govorila o tisti veliki vrzeli v mojem življenju, ko sva bila izgubljena drug za drugega, in o vsem, kar se je potem zgodilo. Naposled je prišel konec. Moja žena je v sedeminosemdesetem letu starosti nenadno umrla v spanju. Pokopal sem jo no južni strani tukajšnje cerjs^e; moja žalost je bila. velika, a ni bila neutešljiva, ker vem, da bom moral kmalu za njo in onimi drugimi, katere sem ljubil. Tam zgoraj v velikih nebesih so moja mati, sestra in moji sinovi. Tam je moj prijatelj, veliki Guatemok, poslednji anahuaški cesar, in mnogo drugih bojnih tovarišev, ki so pred menoj odšli v večni mir. Tam je tudi lepa. ponosna Otomi, dasi je dvomila o tem. V nebesih, kamor upam priti vzlic vsem grehom svoje mladosti in zmotam svoje starosti, pravijo, da se ne poročajo in ne dajejo v zaikon; in to je dobro, kajti odkrito povem, da ne vein, kako bi soglašali moji ženi, Montezumova hči in ljubezniva Angležinja, ako bi bilo drugače. Sedaj pa začnimo! Drugo poglavje. Tom Wingfieldova rodovina. Jaz, Tliomas Wingfield, sem bil rojen tukaj v Ditchinghamu in prav v tej sobi, kjer danes pišem. Moja rojstna hiša je bila za vladanja kralja Henrika sedmega sezidana ali prizidana k že prej stoječi, vendar je že davno prej stala tukaj majhna hiša, v kateri je prebival čuvaj vinogradov; znana je bila pod imenom Gardeners Lodge (vrtnarjeva hiša, koča). Jaz ne vem, ali je bilo v starih časih podnebje bolj milo ali so takrat znaii beljše obdelovati polje, to pa je gotova resnica, da je bil obronek griča, pod katerim hiša stoji in ki je nekoč bil breg morskega rokava ali reke, ki se je tam močno razširjala, za časa grofa Bigoda vinograd. Tam že davno več ne raste grozdje, dasi nosi ime »Grofovski vinograd«: še vedno ono pobočje, ki leži med to hišo in med zdravilnim vrelcem, ki vrvra pol milje daleč iz brega in v čegar vodo se prihajajo bolni ljudje kopat celo od daleč. Ker je v zavetju pred vzhodnimi vetrovi, ima še dandanes to prednost, da je sadje tukajšnjih vrtov štirinajst dni prej zrelo kot na planem in da lahko človek brez suknje sedi zunaj celo v neprijaznem mesecu maju, dočim mora na vrhu griča, niti dve sto korakov daleč, drgetati v kožuhu. Lodge — tako se je hiša vedno imenovala — je bila v začetku kmetska hiša; leži pa južno zapadno in je zidana tako daleč ob vznožju griča', da bi človek skoraj mislil, da se v njej nabira vlaga iz reke Wa-veney, ki teče skozi bližnje močvirje. Ver.dar ni tako, kajti dasi se vlačijo jeseni, ko se znoči, pritalne meglo okoli hiše in je znano, da priteče ob velikih poplavah voda v zadaj stoječe hleve, ni v vsej župniji bolj zdravega bivališča, ker je zidana na pesku in produ. V ostalem pa je poslopje zidano iz rdeče opeke, lično in prijazno za oči, ter ima mnogo vogalov in vrhov, ki so poleti skriti v rožah in drugih ovijavkah; iz njega se vidi na močvirje in planjavo, kjer se venomer izpreminja svetloba z letnimi časi in celo z dnevnimi urami, na rdeče strehe brengayskega mest in na gozdnati breg, ki se razprostira okrog earshamske pokrajine. Dasi je mnogo hiš, ki so večje, ni po mojih mislih nobene, ki bi bila v teh krajih bolj prijazna. Tukaj v tej hiši sem bil rojen in tukaj bom nedvomno tudi umrl. Govoril sem o njej malo bolj na dolgo in široko, kakor pač storimo, kadar govorimo o krajih, katerih smo se privadili in jih vzljubili; sedaj pa hočem še nekoliko povedati o svoji rodovini. Najprvo bi rad izjavil z nekim ponosom — kdo izmed nas nima rad starodavnega imena, ako se rodimo z njim? — da izhajam iz rodovine Wingfieldov, ki je doma v "VVingfield Castlu v Norfolku, ki leži kaki dve uri ježe odtod. Pred davnim časom je dedinja Wingfieldov poročila nekega Delapola iz rodovine, ki slovi v naši zgodovini; poslednji njene rodovine, Edmund grof suffolški je izgubil svojo glavo zavoljo veleizdajstva, ko sem bil jaz še mlad, in grad je ž njo prešel v last Delapolov. Vendar so se nekateri odrastki starega vvingfieldskega rodu še vedno nahajali v soseščini; mogoče je, da so imeli na svojem grbu dve vodoravni vzporedni črti (znamenje neza-konstva), a to mi ni znano in nic mar. Toliko je resnica, da so moji očetje in jaz iz krvi Wingfieldov. Moj stari oči je bil razumen mož; kupil je to hišo z zemljišči, ki leže okoli nje, ter si pridobil nekoliko premoženja; večinoma s tem, da je skrbno živel in se previdno ženil — oženil se je bil dvakrat, dasi je imel samo enega sina — pomagal si je tudi s kupčijo (Dalje.j =111=111 « m -o 0 p- 1 O . O 5- > - -a ; r?s 5 1 s. 73 o £ * 0 " E. P* B 0 ™ o S' ™ s 2 C 1 p 6 c K 5 « S S o < "o 23 cr — n A 23 " " P g — m. sn y er — w K • ? ° i s ŠUSg.0 a S p E5 E* S I C o O < Ou3 » n tn P O f g ■ S < i— N W a p 3 £ g S??*«* a "o — ~ Sr" ' §• & g a S s 2. Cm - 5* o c 3 3 P"f O D »> r— w i f " I so 3 N - o O P JO n PT ' p) B 3 M H O. N N S ? < < 111 = 111 = mr Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Bara g»v Seienburgova ui. 6/1. ™«So VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 72—74, vojna odškodnina 305.50 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—196, Ljublj. kreditna 1(35—170, Merkantilna 92—92, zaklj. 92, Praštediona 866—870, Kred. zavod 165—175, Sirojne 112 bi., Vevče 104 den., Stavbna 55—65, šešir 104 denar. Zasrreb. 7% invest. posoj. 72—72.50, agrari 42.75—43.50, vojna odškodnina 308—309.50, kaša SOK—310, okt. 309—312.50, llrv. esk. 100—101, Hipobanka 55 den., Jugobanka 91.50—92, Praštediona 865 — 807.50, Ljublj. kreditna 165—170, Srpska 130 den., Eksploatacija 9—10, Šečerana 347—348, Gutmann 215 den., Sluvax 111 bl„ Slavonija 30— 31.50. Trbovlje 310—320, Vevče 102-115. D.80 .zaklj. 270, bukova drva, suha, meterska, zdrava, fco vag. meja 21 den., le!ve 24-48 mm (25-50 mm), 4 in dolge, ostrorobe, fco vag. meja 400 den., deske 20 mm. monte 4 m, fco vag. meja 460 den. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bi., pšenica domača nova, fco nak.ad. post. 2S5 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 165 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 210 bi., oves novi, fco nakl. post. 155 bi., iižol beli novi, fco vag. nakl. post. 170 bi., krompir rani, fco vag. slov. post. 90 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov post. 100 bi._ Spreme reda s 1. oktobrom 1926. 1. Proga Pragersko—Zidani most—Postojna. Izostane brzi vlak štev. 501/602, ki odhaja iz Pragerskega ob 1.40 in prihaja v Postojno ob 5.36, in v obratni smeri brzi vlak štev. 601/502, ki odhaja iz Postojne ob 23.10 ter prihaja na Pragersko ob 3.22. Dosedanji kurzni vozovi Budimpešta—Trst odn. Trst—Budimpešta se prevažajo z vlakom številka 503/604, ki odhaja iz Pragerskega ob 2.10 in prihaja v Postojno ob 6.46, in v obratni smeri z vlakom štev 603 504, ki odhaja iz Postojne ob 22.35 in prihaja na Pragersko ob 2.56. 2. Proga Ljubljana gl. kol.—Rakek. Izostane potniški vlak štev. 630, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 9.10 in prihaja na Rakek ob 11.05, iu v obratni smeri potniški vlak štev. 631, ki odhaja z Rakeka ob 17.30 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 18.43. Proga Ljubljana gl. kol.—Vrhnika. Izostane mešani vlak štev. 6931, ki odhaja iz Vrhnike ob 5.50 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 6.27; zato pa vozi vlak štev. 6933, ki odhaja iz Vrhnike ob 6.17 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 6.54. Nadalje izostaneta nedeljska mešana vlaka. 4. Proga Maribor gl. kol.—&t. Ilj. Izostane mešani vlak štev. 1250, ki odhaja fz Maribora gl. kol. ob 18.15, mešani vlak štev. 1254, ki odhaja iz Maribora gl. kol ob 8.10 in v obratni smeri mešani vlak štev. 1251, ki odhaja iz št. llja ob 19.12 in mešani vlak štev. 1255, ki odhaja iz KI. Uja ob 9.07; zato pa vozi mešani vlak šiev. 1248, odhaja iz Maribora gl. kol. ob 17 in v obratni smeri mešani vlak štev. 1249, ki odhaja iz Št. llja ob 17.50. 5. Proga Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto. Izostaneta ob nedeljah in praznikih vozeča mešana vlaka štev. 6644, odhod iz Slov. Bistrice ob 21.17 in štev. 6643, odhod iz Slov. Bistrice mesto ob 20.47. 6. Proga Poljiane—Zreče. Od Slov. Konjic do Poljčan izostane mešani vlak štev. 6735, ki odhaja iz Slov. Konjic ob 17.14 in od Poljčan do Zreč mešani vlak štev. 6740, ki odhaja iz Poljčan ob 21.05 in prihaja v Zreče ob 22.30 ter od Zreč do Slov. Konjic mešani vlak številka 6739, ki odhaja iz Zreč ob 22.40 in prihaja v Slov Konjice ob 23; zalo pa vozi od Slov. Konjic v Zreče mešani vlak štev. 6738, ki odhaja iz Slov. Konjic ob 17 in prihaja v Zreče cb 17.21 in od Zreč do Slov. Konjic mešani vlak štev. 6737, ki odhaja iz Zreč ob 17.41 in prihaja v Slov. Konjice ob 18.01. 7. Proga Grobelno—Rogatec. Izostane mešani vlak štev. 6834, ki odhaja fz Grobelnega ob 14.05 in prihaja v Rogatec ob 15.15 in mešani vlak štev. 6838, ki odhaja iz Grobelnega ob 15.50 in prihaja v Rogatec ob 16.55 ter v obratni smeri mešani vlak štev. 6833, ki odhaja iz Rogatca ob 12.17 in prihaja v Grobelno ob 13.25, zato pa vozi mešani vlak št. 6836, ki odhaja iz Grobelnega ob 15.15 min in prihaja v Rogatec ob 16.20. 8. Proga Ljubljana gl. kol.—Bistrica Boli. jez. Izostaneta ob nedeljah in praznikih vozeča turistovska vlaka štev. 920 in 919, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.25 in prihaja v Bistrico Bohinjsko jezero ob 8.48 in v obratni smeri, ki odhaja iz Bistrice Boh. jez. ob 18.57 in prihaja v Ljubljano gl. kol ob 22.10; nadalje izostane od Jesenic do Bistrice Boh. jez. potniški vlak št. 916, ki odhaja iz Jesenic ob 17.16 in prihaja v Bistrico Boh. jez. ob 18.06 in od Bistrice Boh. jez. do Jesenic potniški vlak štev. 913, ki odhaja iz Bistrice Boh. jez. ob 8.17 in prihaja v Jesenice ob 9.08. 9. Proga Jesenice—Planica. Izostane potniški vlak št. 4212, ki odhaja iz Jesenic ob 7.32 in prihaja na Planico ob 8.30 in v obratni smeri potniški vlak štev. 4213, ki odhaja iz Planice ob 8.33 in prihaja na Jesenice ob 9.15, zato pa vozi le ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki potniški vlak štev. 4217, ki odhaja iz Kranjske gore ob 18.18 in prihaja na Jesenice ob 18.50 in v obratm smeri potniški vlak štev. 4818, ki odhaja iz Jesenic ob 21.20 in prihaja na Planico ob 22.18. 10. Proga Ljubljana gl. kol.—Kamnik. Izostaneta ob nedeljah in praznikih vozeča turistovska vlaka štev. 4037 in 4038 odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10, prihod v Kamnik ob 6.22 in odhod iz Kamnika ob 20.28, prihod v Ljubljano gl. kol. 21.40. 11. Proga Ptuj—Ormož—Murska Sobota. Izostane od Ptuja do Murske Sobote potniški vlak štev. 816/7016, ki odhaja iz Ptuja ob 13.07, iz Ormoža ob 13.52, iz Ljutomera ob 15.05 in prihaja v Mursko Soboto ob 15 50 in v obratni smeri potniški vlak štev. 7015/815, ki odhaja iz Murske Sobote ob 10.12, iz Ljutomera ob 11.27, iz Ormoža ob 12.30 in prihaja v Ptuj ob 13.05. Ta vlaka vozita tudi samo od Maribora gl. kol. do Ptuja in obratno. 12. Progo Murska Sobota—Hodoš. Izostanejo vsi obstoječi mešani vlaki, zato pa vozijo mešani vlaki štev. 7037, ki odhaja iz Hodoša ob 7.18 in prihaja v Mursko Soboto ob 8 33, mešani vlak št. 7039, ki odhaja iz Hodoša ob 15.30 in prihaja v Mursko Soboto ob 17.13 in v obratni smeri mešani vlak št. 7038, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5.15 in prihaja v Hodoš ob 7.03 in mešani vlak štev. 7040, ki odhaja iz Murske Sobote ob 18.30 in prihaja v Hodoš ob 15.15. 13. Proga Čalcovec—Dolnja Lendava. Izostane mešani vlak št. 7234, ki odhaja iz Ča-kovca ob 7.50 in prihaja v Dolnjo Lendavo ob 8.57 in mešani vlak štev. 7233, ki odhaja iz Dolnje Lendave ob 9.55 in prihaja v Čakovec ob 10.59. 14. Proga Celje—Velenje. Izostaneta ob nedeljah in praznikih vozeča potniška vlaka štev. 4817 in 4818. 15. Proga Karlovac—Ljubljana gl. kol. Od Karlovca do Ljubljane gl. kol. izostane potniški vlak štev. 1010, ki odhaja iz Karlovca ob 1.05, iz Novega mesta ob 3 40 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 6.02, od Ljubljane gl. kol. do Novega mesta potniški vlak štev. 1013, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 10.10 in prihaja v Novo mesto ob 13 ter od Novega merta do Karlovca potniški vlak št. 1009, ki odhaja iz Novega mesta ob 0.17 in prihaja y Karlovac ob 2.50 Potniški vlak štev. 1009, ki vozi od Ljubljane gl. kol. samo do Novega mesta in ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 21 55 in prihaja v Novo mesto ob 0.12 ima postanek tudi na vseh postajališčih. 16. Proga Trebnje—St. Jani na Dol. Izostane rr.ošani vlak štev. 4634. ki odhaja iz Trebnjega ob 12 40 in prihaja v Št. Janž ob 13.34 In mešani vlak št. 4635, ki odhaja iz Št. Janža ob 14.07 in prihaja v Trebnje ob 15.20. 17. Proga Novo mesto—Straža Toplice. Izostane mešani vlak štev. 4738, ki odhaja iz Novega mesta ob 21.40 in mešani vlak štev. 4737, ki odhaja iz Straže Toplice ob 22.10. Popolni vozni redi so razvidni iz stenskih voznih redov, ki izidejo s 1. oktobrom L 1. ter ?e dobe tudi v nakup na vseh postajah. MAM OGLASI Vsaka drobna vrstica I-30 Uln ali vsaka besed« 50 par. Na|man|il oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vISe. Za odgovor snamuu Na vpraianfa brc« znamke ne odgovarjamo! Mesto učenke iščem za svojo 14 letno hčerko v trgovini. Ljudsko šolo je dovršila z odličnim uspehom, Naslov: Melhifor Deželak, Sv. Miklavž, LaSko. 6C2o 1.2.500 DINARJEV posodim brezobrestno hifcn. posestniku — zahtevam pa , PRAZNO SOBO s kuhinjo j in plafam Se po 100 T)in ! mesečno za pol leta naprej. 1 Ponudbe na upravo lista 1 pod Šifro: »Sigurno« 6018. STROJNIK obenem KURJAČ, se takoj sprejme k Wolfovi lokomobiii. Stanovanje na razpolago. Več se izv« v upravi pod številko 0638. gatermojstra" sposobnega za postavljanje venecijank, potrebujem. Ponudbe in pogoie i je treba javiti P. VUKO-TIČU, agent. kom. noslo-valnica, PODGORICA — Črna gora. 6593 Foto M. Japelj Maribor Aleksandrova c. it. 25/m. nudi lepe slike in zelo poceni. DVA VAJENCA za mizarsko obrt sprejmem takoj. JOŽE LOJK, Rožna dolina pri LJubljani. 6601 Velika soba 2 postelji, in sobica pri boljši rodbini se takoj odda 2 ali 3 visokošol-kam ali visokošolcem. — Naslov v upravi: it. 6619. Učenko m litega liira sprejmem v trgovino z me-Sanim blagom na d e ž e 1 i ; hrana in stanovanje v hiši. Biti mora dobra raOunarica. — Pqnudbe je poslati do , 5. okt. na upravo lista pod značko «Močna 14 do 15 let«. Več pečarskih POMOČNIKOV za montažo kakor tudi za formacijo peči v tovarni se išče za takojšnji nastop. — Ponudbe naj se pošljejo upravi pod: 6595. ITČENC A močnega, s primer, šolsko izobrazbo, sprejmem. — Hrana in stanovanje v { ' hiši. — Naslov v upravi lista pod: »Dežela« 6530. "zakonski par brez otrok išče stanovanje 1—2 sob s pritiklina-mi. Naslov v upravi pod številko 6592. 2 mizarska vajenca sprejmem. Naslov v upravi lista pod številko 6604. izučena trgovine s steklom in porcelanom, z znanjem nekaj nemščine, se vzame v stalno službo. Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval na: JULIJ KLEIN, Ljubljana. VODNO KOLO železna os, dolga 4,30 m, 10 cm v premeru, dva oboda iz N. P. 10 v premeru 4 m ter dvoje zob- Brezplačno pošljemo vsakemu kupcu na željo, mau'aktur-ne vzorce pravkar prispelih novosti, kakor: sukna za ogrtače modna sukna > sukna za obleke sukna za gosposke obleke sukna za gosposke suknje modne parhente modne ilanele šiione flauele za perilo klot za odeje gradi za modrace posteljnino itd. itd. Vse blago rddajamo po zelo ugodnih cenah! Menufaldurna trgovina DOLČEK ft, ,«», Maribor, Gosposka 27 Razpošilja se na vse strani! ■■■■rCTM-^iraTCKiOTraenramTOMircsrara^MKK; raaaaBg Visoko pirit 1i š a aTbrecelJ v Rožni dolini je pod zelo trgovina z lesom in pre. ugodnimi pogoji naprodaj, raogom na drobno in de-- GALE — Rožna dolina 1>cl° — se priporoča po cesta V, št. 24. 6110 solidnih cenah. Maribor, -----------------------Koroška cesla št. 49. Dvokolesa popravlja najbolje, najhi- IZJAVA treje in najcencje Podpisani se zahvaljuje, da je g. Konrad iSemel od rrnDT.Mir« , . ■ slopil od nadaljnjoga posto- rLUKJAMClC, Ljubljena, panja napram meni. Nunska ulica štev. 3. Dravograd, 23. sept. 1926. ---------------------JURIJ LAKNER. KINO-APARAT najnovejše konstrukcije, prvovrstni, .... ----------- 1 za izdelo- , , , -- __ elektr. in ročni pogon, sc vanje konfekcije — dobe M Ari t* pr°dasta BR: vsle,d Preselitve poceni delo na dom v konfekcij. «AULIC — Smarca pri proda. Naslov v upravi industriji Josip IVANČIČ, KammI<" 66361 »Slovenca« pod št. 6617 Ljubljana, Miklošičeva 4. Časopisna vest, da s 1. oktobrom t. 1. ustavimo brat, je brez našega znanja prišla v javnost. — Sporočamo vsem našim cenj. naročnikom, da imamo večje množine la. Portlandcementa na razpolago, tako, da lahko vsako naročilo v teku 24 ur izvršimo. Ravnateljstvo »ZAGOEKE« d. d. tovarna cementa — Zidani most. Io Meteorološki *avod v Ljubljani, dne 27. septembra 1926. Višina barometra 308-8 m Opazovanja Baro. meler Toploto ,c Rel. vlaga ' % Veter In brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin m •jjE se £ e C. IS kral čas o!) opazovsnlu vnimAo?" 7 7600 14-0 94 NE 3 10 dež 46-2 15-8 13-9 8 760-6 14-3 93 NE 4 10 Ljuiiijant (dvorec) 14 7(30-2 15-0 96 NE 1 10 dež 19 759-5 15-3 94 NE 3 10 21 761-4 14-1 91 N 3 10 dež Maribor 760-0 15-0 94 E 3 10 5 22 13 761-5 16-0 98 SSE 2 10 16 21 15 Ec.l< iv d 762-7 17-0 53 SE 3 7 — . 24 9 Saraj . 764-0 16-0 61 ESE 1 7 . — 25 11 Sr<©i> ;e 767-7 14-0 67 mirno 1 — 24 5 Du ,!>•<> vnlk 764-8 20-0 59 mirno 0 — 26 10 Split 7 7629 21-0 51 SE 4 10 — 25 20 Prcga 758-4 12-0 — N I 10 7 19 12 Glinasta peč velika, pripravna za vel. dvorano ali za 2 kmečki peči, radi prezidave ugod. naprodaj. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, Sodna ulica 1. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaaccm, da je naša nadvse ljubljena soproga, hčerka, sestra in sinaha, gospa Mifena Smm mi Perhayc v petek, dne 24. septembra, po kratki in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki blage pokojnice so se položili v soboto v rodbinsko grobnico na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Trst - Maribor, dne 26 septembra 1926. Dr. RUDOLF in JAKOB PERHAVC, brata — v imenu ostalih sorodnikov. VoSno in bombaž za strojno pletenje in I vsakovrstna ročna dela ' dobite po najnižjih ccnah 1 v veliki izberi pri Karlu j PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4. Zahvala. Za vse neštete dekaze iskrenega sočustvovanja, poklonje-ne vence ter mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti našega predragega brata, gospoda duhov, svetnika in župnika Avguština Šinkovec izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Pred vsem se pa zahvaljujemo Prevzvišenemu gosp. knezoškofu za blagoslov, g. kanoniku Lavrenčiču za pogreb, g. svčtniku Berniku za cerkveni govor, monsgr. dr. A. Ušeničniku, gg. kanonikom ljubljanskim, proštu Čerinu, dekanoma Koblarju in Mraku, ter vsej čč. svetni in redovni duhovščini. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Dereaniju, sreskemu poglavarju Ogrinu, zastopnikom tukajšnjih uradov kakor tudi zastopnikom raznih društev — zlasti jeseniških in loških ter tudi domadih —. Vsem udeležencem tisočera hvalal Kamnik, dne 27. septembra 1926. vseh vrst kupi po najvišji dnevni ceni FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 36. Žalujoči ostali. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Izmučen od težke življenske borbe nas je zapustil naš dobri soprog, oče in ded, gospod Ivan Vrhunec gostilničar in posestnik okrepčan s tolažili svete vere, v 75. letu svoje starosti. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo dne 29. septembra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Mir in pokoj njegovi duši! Selca nad Školjo Loko, dne 27. septemba 1926. Žalujoča rodbina VRHUNEC, Za Jugoslovansko luktrno » ljub liani: Karol C*& Izdajatelj: dr, Fr. Kolov« Urednik: Franc Tcrsetflav,