PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni •Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski m. dnevnik :.y 73 - — z; ~n r* T> ; ~ o i-l L ; i h* -*> Cena 600 lir - Leto XLI. št. 8 (12.040) Trst, četrtek, 10. januarja 198 Predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit sprejel predstavnike zamejskih St Samo trdna in enotna manjšina lamvu postane subjekt v okolju, kjer živi Danes v tržaškem Kulturnem domu oh 17.15 skupna prireditev »Naš športnik« Letos bomo prvič skupno nagradili naše ter najboljše športnike in ekipe iz Primorske. Pobudniki te prireditve so Primorske novice, Radio in TV Koper, Radio TS A in Primorski dnevnik. Slovesnost bo v organizaciji ZSŠDI in jo bosta neposredno prenašali radijski postaji Koper in Trst A. V okviru današnjega nagrajevanja bodo tudi predstavili knjigo Saše Rudolfa »Olimpijski ogenj in dim«. V kulturnem delu bodo nastopili ansambel »TAIMS«, gledališki igralec Vladimir Jurc in slovenski kantavtor Andrej šifrer. Stanje Slovencev v Italiji obrazložili člani enotne delegacije Rajko Dolhar, Viljem Cerno, Marija Ferie tič, Boris Race, Jelka Gerbec in Filibert Benedetič JURE PENGOV LJUBLJANA — Prvič se je zgodilo, da so za isto mizo sedli predstavniki slovenskih narodnih skupnosti iz Italije, Avstrije in Madžarske in najvišji predstavniki slovenskega političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja. To se je zgodilo včeraj, ko je predsedstvo SR Slovenije na čelu s predsednikom predsedstva Francetom Popitom pripravilo novoletni sprejem. V uvodu je predsednik Popit še posebej poudaril, da so Slovenci razsejani po deželah, kjer živijo v različnih družbenih sistemih, celo v dveh vojaških blokih in ne glede na te razlike tvorijo most za povezovanje Slovenije in Jugoslavije s sosedami. Slovence v Italiji je na novoletnem sprejemu predstavljala enotna delegacija. Dr. Rafko Dolhar je opozoril na pomembne obletnice, ki jih ta čas obhajajo Slovenci v Italiji in od katerih so pričakovali več kot se je uresničilo. Najprej: minilo bo 40 let od osvoboditve, h kateri so veliko prispevali tudi oni sami; mineva 40 let slovenskega šolstva, v katero pa še vedno niso zajeti Slovenci v videmski pokrajini; minilo je 30 let od londonskega sporazuma, ki je poleg upanja prinesel veliko ra- zočaranje; vsak čas bo minilo 10 let od osimskega sporazuma, na podlagi katerega naj bi bila rešena vsa odprta vprašanja, pa temu ni tako. Poudaril je kako pomembna bo za dokončno rešitev položaja Slovencev njihova enotnost v nastopanju. Enotnost, kakršni smo priča v zadnjem času je že pokazala pozitivne rezultate. Prof. Viljem čemo je orisal napore Slovencev v videmski pokrajini, da bi z razvojem kulture in jezika u-trdili slovensko narodno zavest in tako odgovorili na o-čitke, češ da so samo posebna jezikovna skupina. Marija Ferletič, ki je spregovorila v imenu Sveta slovenskih organizacij je menila, da je na j več ja naloga vseh Slovencev v Italiji v tem letu utrditi svojo enotnost ne glede na prepričanje. Predsednik SKGZ Boris Race je prav tako sodil, da se je akcijska enotnost že doslej nekajkrat izkazala za koristno in odmevno, da pa bo taka in še bolj trdna e-notnost še posebno potrebna v naslednjih mesecih. Samo tako bo manjšina lahko postala subjekt v oblikovanju zakonskih rešitev za zaščito Slovencev in se uprla močnim političnim silam, ki poskušajo uzakoniti sedanjo razdeljenost Slovencev po pokrajinah in pravicah. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Naš športnik ’84 ____ ODO KALAN Rdeči brigadisti ubili policista Danes zvečer bo stekla v Kultur-nern domu v Trstu prva izvedba skup-® Proslave oziroma nagrajevanje z ni športnikov Primorske in i, Naziv te skupne proslave N f 'Sportnik ’84- jca efca*eri so se morda vprašali, za-] smo pravzaprav združili nagra-bor”le’ tu<4i ^ je potekal izbor naj-tor-, P° starih ustaljenih metodah, eJ ločeno za Slovensko Primorje in zamejstvo. enenSOV0T ie ze4° enostaven. Smo del razim nar°da, tudi če se tu pa tam vori U]e7no Po narečju, a vendar go-kaj vs* slovensko, vsi čutimo ne-lavnega. Meja, ki nas upravno in /e,.nas ne more ločiti, če hočemo in-0 skuPai sodelovati. ke mi si Pran to želimo. Športni-ču i?rairl? Obirati po lastnem kljunih rfT z!vim° in delamo v različni T)r®0i*k’ v različnih okoljih. To ki o epre,ca — vsak je izbral tiste, leta n S° naJb°tj izkazali. Že dolga da s0 ap^ìa-ìemo športnike in mislim, nt-orsktC*0 v zamejstvu kakor na Pri-tiste V*1 komisije izbrale dejansko Tej ’ . ,so bili -najbolj zaslužni, to-knltur^Vl^i!le^e Predstavnike telesne tem še danes tekmujejo in v 50(j .lamo in želimo, da bi poželi opusti?-06 večje uspehe; drugi so dar 1 akHvna tekmovanja, a venda yif,- ,/ai° in skušajo mlademu ro-SkiLiL 1,ubezen do športa. še vr!ii - proslava je torej znak na-òr0 ve m Po sodelovanju. Do-p°rnao da nam lahko le matica del se ohranimo kot suveren lu sl.», , na najzapadnejšem de- Že ^nsfce zemlje. Pičiti desetletji so nas hoteli u-n lzničiti. Takrat smo se " r" ll 2 ryrn~ L oi/c-c/ i* ra2Ramw°ZJe™’ danes se pa upiramo z vnU?iVaniu 2 vztrajnim delom, kultu Iturn obst°ia- Telesna kultura, iote> fc' P0spodarstvo, šola so del ce-st-avirno ""1 “ahko zelo enostavno prednost kot vitalnost naroda, vital-manjšine. so čisfo^e kolajne ali prva mesta Ro, fa0 gotovo spodbuda za mladi-ciljev £e bo borila za dosego istih nju, (L sak stopi na igrišče v upa-Ri podv;TnU tokrat uspel edinstve-nPrmain9 .i prestižna zmaga. To je takern ?! m človeško. Vendar sla po 7n°ralnirY,?€ku ne sme prevladati nad ne kuh, 1 vrednotami športa in teles-Tore * na SPIERÒ. ?n°tnosfiJe. ■ donašnja proslava znak in do o? ’ ifubezni do telesne kulture slovenskega naroda. RIM — Dva terorista sta včeraj popoldne v obmorskem kraju Torvaia-nica pri Rimu umorila 28-Ietnega policista Ottavia Conteja. Umor je bil očitno dobro pripravljen in dalj časa načrtovan. Mladeniča sta se s hitrim avtomobilom približala telefonski kabini, v kateri je govoril policist, ga potegnila iz kabine in izstrelila proti njemu iz neposredne bližine štiri naboje, tako da je bil Conte pri priči mrtev. Nato sta pobegnila. V večernih urah je neznanec telefoniral na uredništvo nekega dnevnika v Bariju in sporočil, da so policista ubile rdeče brigade. Vsekakor bi to lahko bilo res, kajti način terorističnega dejanja v precejšnji meri sovpada s taktiko rdečih brigad, vendar preiskovalci niso povsem prepričani v resničnost telefonskega poziva, kajti sporočilo je neznanec posredoval šele potem, ko so vest o umoru sporočili po radiu. Ottavio Conte je pripadal posebnemu policijskemu oddelku NOCS, izurjenemu za drzne in tvegane akcije, ki se je posebno izkazal v boju proti terorizmu. Sam Conte pa pri akcijah ni sodeloval že poldrugo leto. V zvezi z umorom policista Conteja je predsednik vlade Craxi sinoči sprejel notranjega ministra Scal-fara. Velesili bosta že marca začeli globalna razorožitvena pogajanja Zadovoljstvo ob ženevskem sporazumu Evropa še vedno v ledenem oklepu Polarni mraz še ne pojenja Val slabega vremena, ki je v preteklih dneh zajel vso Evropo še ni pojenjal. Včeraj so bili ponekod sicer zaznavni znaki rahlega izboljšanja, vendar pa še vedno od vsepovsod poročajo o hudi škodi, velikih zastojih, pa tudi o mrtvih in ranjenih. V ITALIJI je stanje še vedno kritično. Včeraj so ga preučili na medministrski seji, kjer so ocenili dosedanje ukrepe in ugotovili, da so tehnične in reševalne ekipe delovale dobro in učinkovito. Glavna letališča so odprta in letalski prevozi delujejo 80-odstotno. Zagotovljeni so glavni železniški prevozi, čeprav z velikimi zamudami. Velike težave pa so v stanovanjin, kjer so odpovedale številne ogrevalne naprave in so marsikje zamrznile vodovodne cevi. Zaenkrat je zagotovljena dobava električnega toka. Temperatura je povsod še vedno zelo nizka, marsikje sneži, največje težave pa so trenutno v Srednji Italiji. V JUGOSLAVIJI so imeli največ težav zaradi pomanjkanja električnega toka. V prejšnjih dneh je prišlo v Sloveniji celo do redukcij, včeraj pa so, še zlasti po zaslugi delavcev šoštanjske elektrarne ponovno zagotovili redno dobavo toka. Povsod po državi sneži, na nekaterih železniških progah je prišlo do lažjih nesreč še zlasti kritično pa je stanje na Kosovu. V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI se je včeraj stanje na cestah nekoliko, izboljšalo, temperatura pa je bila še vedno zelo nizka. Najnižjo so namerili v Forni di Sopra in Saurisu z 18 stopinjami pod ničlo. Letalska družba Aligiulia je odpovedala polete, preostali letalski promet pa se je redno odvijal. Zastoji v železniškem prometu so bili samo v Trstu. NA TRŽAŠKEM se je hudemu mrazu pridružila še burja, ki je pihala s sunki nad 100 km na uro. Mraz je že povzročil veliko škode. Prizadel je tako kmetovalce, predvsem cvetličarje in vrtnarje, saj je ogromno rož, povrtnine in sadik zmrznilo. Škodo pa so utrpeli tudi posamezniki, saj so popokale v hišah cevi, pokvarili so se avtomobili, z burjo pa so v mestu padli številni napušči, polomile so se televizijske antene itd. Cesta 202 je zaprta prometu. NA GORIŠKEM je mraz nekoliko popustil. Temperatura je bila še vedno 7 stopinj pod ničlo, ni pa dosegla 10 - 12 stopinj pod ničlo. Vseeno so težave tudi na Goriškem. Tudi tu so zabeležili rekordno število uporabljenega goriva za gretje stanovanj. VEČ NA NOTRANJIH STRANEH ŽENEVA — Komaj končani pogovori ameriškega državnega tajnika Shultza in sovjetskega zunanjega ministra Gromika so s svojimi spodbudnimi sklepi o razorožitvenem dogovarjanju med velesilama dali novega zagona popuščanju napetosti. Kot je navedel Shultz na predsinočnji tiskovni konferenci bodo tokrat razorožitvena pogajanja globalna zaobjela bodo torej vprašanja medcelinskih jedrskih raket, raket srednjega dometa m tako imenovana vesoljska orožja. O datumu in kraju pogajanj se bodo domenili v roku enega meseca, da bi lahko efektivna pogajanja že zabela marca meseca. Obe pogajalski delegaciji bosta ločeni na tri delovne skupine glede na specifičnost argumentov, a bodo delovale v medsebojni odvisnosti. Svet je uspeh ženevskih pogovorov pozdravil s precejšnjo mero realizma in treznosti, saj se vsi dobro zavedajo, da je bil storjen le prvi korak po skoraj petih letih poslabšanih odnosov in po 13 mesecih popolnega premora v vsakršnemkoli dogovarjanju. Sovjetska zveza je umaknila vse zahteve, ki so do sedaj pogojevale vsak začetek ra-zorožitvenih pogajanj. To pa ni izpadlo kot poraz, saj so tudi ZDA pristale na pogajanja o svojem »vesoljskem ščitu«, o katerem do Ženeve niso sploh hotele slišati. Obe velesili sta torej pristali na kompromis. Po Gromikovih izjavah bo vesoljsko orožje v bodočih pogajanjih najbolj trd oreh. Sovjetski zunanji minister je celo navedel, da je doseženi sporazum o pogajanjih v Ženevi le mali korak v primerjavi s tem, kar čaka delegacijo na področju demilitarizacije vesolja, a da se bodo Sovjeti vsestransko potrudili, podobno vnemo pa pričakujejo tudi od ameriških sogovornikov. Amerika že napoveduje pravo diplomatsko ofenzivo, da bi pri svojih zaveznikih čimbolj vnovčila ženevske pogovore. Včeraj so v Bruslju že poročali atlantski »šestnajsterici«. Danes bo v Italijo pri- spel Reaganov svetovalec za nacionalno varnost McFariane, ki bo o ženevskih pogovorih poročal tudi v Veliki Britaniji in Franciji. Tajnik za evropska vprašanja Burt bo odpotoval v Tokio, veleposlanik Nitze, pa bo informiral belgijsko, za-hodnonemško in nizozemsko vlado. Funkcionarji Reaganove administracije bodo v prihodnjih dneh obiskali domala vse države Zahoda, podali pa se bodo tudi v Vzhodno Evropo in v neuvrščeno Jugoslavijo. Kljub zadovoljstvu Zahodne Evrope pa je vseeno čutiti zaskrbljenost, da se supersili spet pogajata nad glavami svojih zaveznikov. V Evropi se namreč dobro zavedajo, da ameriška vesoljska protiraketna obramba ne bi mogla ščititi ameriških evropskih zaveznikov pred nizko letečimi sovjetskimi manevrimimi raketami, da bi torej ZDA skušale predvsem doseči kak uspeh pri strategičnem jedrskem orožju in ne pri taktičnem v zameno za »vesoljski ščit«. Slabše je v Španiji, Franciji, Belgiji in Romuniji V Italiji še vedno hud mraz živeža pa je za dober mesec V Sloveniji niso potrebne več redukcije Kljub visoki porabi zagotovljena dobava elektrike v Jugoslaviji Po vsej državi velike težave zaradi slabega vremena RIM — Hud mraz s snegom in poledico, ki je zajel Italijo, ni še pojenjal. Vremenoslovci napovedujejo celo še poslabšanje razmer na jugu, medtem ko na severu ne bi smelo biti posebnih sprememb. Včeraj je spet močno snežilo, kar je kljub prizadevanjem služb za odstranjevanje snega dodatno otežkočilo cestni železniški, pomorski in letalski promet. V Gornjem Poadižju je temperatura rahlo narasla, v Venetu so namerili do 25 centimetrov snega in ponekod so odpovedali telefonski kabli, kar velja mestoma še za Emilijo - Romagno,. kjer so tudi križi in težave s prometom na vseh cestah. V Toskani se je stanje zboljšalo, tako tudi v železniških prevozih, slabše pa je v Laciju: pokrajina Fresinone je pod 20 centimetrov debelo snežno odejo, veliko tovarn je zaprtih in plinske dobave so otežavljene. V Rimu je mestni promet reden in tudi šole so spet odprli. V Abrucih in Molizeju je močno snežilo, šole bodo zaprte do nedelje, tri osebe so podlegle mrazu. V Kampaniji še sneži, tako tudi v Neaplju, in v notranjosti so izmerili —11° Celzija. V Potenzi se je zaradi ledu brez hujših posledic iztirila lokomotiva. V Apuliji kljub obilici snega in hudemu mrazu ni večjih težav, pač pa Kalabrijo pestita poleg snega še led in toča. Sardinija je vsa pod snegom, ki ga je ponekod za 40 centimetrov. Ujma je prizadejala dokajšnjo škodo kmetom, posebno še gojiteljem oljk, ki jih je nenavadni mraz ožgal. Škode sicer zaenkrat ni mogoče oceniti. Živilska oskrba se v vsej državi odvija urejeno in živeža je na zalogi še najmanj za mesec dni, kar pomeni, da je preplah med potrošniki neupravičen. Sadja in zelenjave je več kot dovolj, le kakšne vrtnine je tu pa tam zmanjkalo, seveda pa marsikateri trgovec špekulira na cenah. Težave v oskrbi z živežem bi lahko nastale kvečjemu, če bi zmanjkalo goriva za tovornjake. Neprimerno slabše se imajo na tujem. V Franciji je mraz ugonobil do sedaj najmanj 30 ljudi, cerkve in postaje podzemskih železnic so dan in noč odprte, da lahko sprejmejo pre-mražene siromake. Mraz (do 35,5 stopinje pod ničlo) je uničil pdlovico oljčnega pridelka in močno prizadejal druge kmetijske nasade, pa tudi povzročil okvare na elektrovodih, zaradi česar je več pariških četrti ostalo brez toka, a elektronski računalniki v bankah so odpovedali. Zaloge soli za posipavanje zasneženih cest pohajajo, več tovarn (npr. Peugeot in Renault) je zaprtih, avtoprevozniki zahtevajo posebno državno pomoč. Ministrstvo za prevoze je zaradi tega sestavilo krizni štab. Belgijo pokriva pol metra snega, ki je paraliziral 'cestni in železniški promet, a reke so zamrznjene. Šole so po večini zaprte. V vsej državi je stekla solidarnostna akcija za pomoč revnim z nabiranjem odej, živeža in pečic. V Španiji je zaradi mraza umrlo kakih 20 oseb: v Vitorii (Baskija) so namerili izjemno 17 stopinj pod ničlo, a prvič po 25 letih je snežilo tudi na Balearskih otokih. Hud mraz je v središče samega Madrida prignal celo lisico, Bukarešto in velik del jugovzhodne Romunije prekriva poldrugi meter debela snežna odeja, ki je skoraj docela paralizirala avtomobilski promet. LJUBLJANA — Požrtvovalni vzdrževalci v termoelektrarni Šoštanj so včeraj odpravili okvaro in tako redukcije niso več potrebne. Stanje v omrežju je seveda še vedno kritično, saj je poraba za celih deset odstotkov višja od načrtovane, vendar bi ob razumnem varčevanju in seveda ob brezhibnem delovanju vseh naprav, slovenski energetiki lahko »zvozili« te kritične trenutke. Zvezni minister za energetiko Rade Pavlovič je včeraj sporočil, da je Jugoslavija 8. januarja dosegla absoluten rekord v porabi elektrike., No, ta dogodek, ob katerem (čeprav gre za rekord) nikjer ni igrala godba, so »proslavili« z redukcijami samo v Sloveniji. Drugod so se reševali z uvozom elektrike in pozivi občanom, naj vendarle razmislijo, ali ne bi kazalo ugasniti kakšno žarnico ali peč. Ti pozivi so seveda ob takih nizkih temperaturah, kakršne so doživljali te dni, precej akademske narave in tako je Beograd včeraj spet potolkel rekord : 20 milijonov 549 tisoč kilovatnih ur (za 30 odstotkov več kot običajno). Elektrarno v Šoštanju so torej včeraj popravili, kaže pa, da bodo manjše tudi težave v ostalih objektih. Temperatura se je namreč včeraj dvignila in tako preplaha, ki je nastal zaradi zamrzovanja črpalk ni več. Res pa je, da so gladine rek zelo nizke, zato je nekaj težav s pitno vodo (znižal se je nivo talnic), pa tudi nekatere tovarne, ki potrebujejo veliko industrijske vode, so v škripcih. Tegobam zaradi pomanjkanja elektrike se je ponovno pridružil tudi sneg. V nekaterih delih Jugoslavije je spet začelo snežiti, marsh kje so doživeli kar prave snežne viharje, ki puščajo za seboj zamete in obupane komunal-ce. Metež je v Makedoniji trajal kar deset ur. Promet je močno oviran, poškodovani pa so tudi nekateri električni vodi. Zaradi snežnih plazov je skoraj popolnoma odrezan od sveta Debar. Poseben problem predstavlja snežna ujma na Kosovu. Veliki zameti so izolirali področja Djakovice, Peči, Dečanov in nekaterih drugih predelov v Metohiji. V snegu sta obtičala dva avtobusa, več cistern, kamionov in avtomobilov. Oblasti so oklicale obsedno stanje in aktivirale štabe civilne zaščite, pa tudi inšpekcije. V Prištini so se namreč že pojavili špekulantje; Zaradi otežkočene preskrbe mest so namreč nekateri trgovci in peki začeli navijati cene prehrambenim proizvodom, nekatere občine Pa nasploh tarnajo, da jim zmanjkuje živeža, čeprav bi morale imeti rezerve za takšne primere. Na Donavi dežurajo ledolomilci, ki odstranjujejo ledene čepe, zaradi katerih je ovirana plovba. To je posebej usodno za elektrarne na mazut, ki težko čakajo na gorivo. Skrbi so imeli tudi železničarji saj so šele ob 13. un uspeh vzpostaviti normalno stanje na progah Beograd - Skopje, Sarajevo - Kardeljevo in Šabac - Ruma. Iztirilo je nekaj vagonov, na progi Beograd - Skopje pa je prišlo do trčenja vlaka Atene - Dortmund s cestnim plugom, (dd) • Samo trdna in «notna manjšina NADALJEVANJE S L STRANI Senatorka KPI Jelka Gerbec je spomnila, da mineva že 22 let od prvega .predloga za zaščito Slovencev v Italiji, da pa so v tem času rešili podobna vprašanja drugih manjšin v Italiji. Sodi, da bo pri oblikovanju zaščitnega zakona najbolj sporna točka priznanje Slovencev v videmski pokrajini. Pritrdila je, da je enotnost Slovencev pomembna, vendar bo za dosego čimboljšega zakona treba pritegniti tudi vse tiste italijanske sile, ki lahko k temu prispevajo. Filibert Benedetič (PSI) pa se je zavzel za večjo afirmacijo slovenske kulture, za katero je večinski narod več ah manj gluh. To lahko delno opravi kulturna dejavnost manjšine, neprimerno več pa je mogoče doseči z. bogatejšim posredovanjem kulturnih dobrin matičnega naroda. Tako kot Slovenci iz Italije so predstavili svoje probleme tudi avstrijski Korošci in Slovenci iz Porabja. Tudi Korošci so poudarjali, kako važna in učinkovita je njihova enotnost, povezana z napredno avstrijsko javnostjo. Od vojne do zdaj je Avstrija (po uradnih statističnih podatkih) zreducirala, asimilirala več kot polovico Slovencev. Od tod je razumljiva njihova občutljivost na poskuse, da bi odpravili dvojezično šolstvo in odpor proti vsiljevanju drugih protimanjšinskih zakonov, kompromisov ter pritiskov, da se odpovedo še tistim malo pravicam, ki jih imajo. Predstavniki Slovencev iz Porabja pa so povedali, da se njihov položaj počasi izboljšuje, da pa potrebujejo pomoč države matičnega naroda, predvsem pri negovanju jezika. Predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit je z obžalovanjem ugotovil, da so rezultati pri uveljavljanju pravic vseh treh skupnosti samo delno zadovoljivi. »Največja poguba bi bila,« je dejal Popit, »če bi razdrli doseženo enotnost. Samo trdna in enotna manjšina lahko postane subjekt, to je enakopraven partner pri določanju svojega .položaja v družbi in razmerah, v katerih živi. Pozdravil je tudi dejstvo, da narodne skupnosti niso več osamljene 'v državah, kjer obstajajo, ampak da pridobivajo vedno več zaveznikov iz naprednih vrst. Zagotovil je nadaljnjo podporo boju za uveljavitev pravic po enakopravnosti na kar poleg številnih dokumentov zavezuje tudi strateška opredelitev Jugoslavije do manjšinskih vprašanj, kot jo je oblikoval Edvard Kardelj in kot se u-resničuje tudi v Jugoslaviji. »Čutimo obvezo do povezanosti z borbo in razvojem slovenskih narodnih skupnosti kot matični narod, kot slovenska samoupravna socialistična družba in kot prva moderna, suverena slovenska država,« je dejal France Popit. Tudi ostali manj formalni del novoletnega srečanja predstavnikov Slovencev iz Vseh štirih držav je minil v pogovoru o razmerah, v katerih živijo, v izmenjavi izkušenj in v želji, da bi taka srečanja postala tradicionalna. JURE PENGOV Sodstvo o odgovornostih politične oblasti RIM — »Če je sodstvo v bistvu porazilo terorizem rdečih brigad, ni pa obenem zatrlo terorističnih pokolov, gre to pripisati tudi nezadostni zaslombi, ki je je bilo v preteklosti deležno pri institucijah pod nadzorstvom politične oblasti.« Tako zatrjuje osrednji izvršni odbor vsedržavnega združenja sodnikov v listini, s katero naproša predsednika vlade in ministra za notranje zadeve ter pravosodje za vrsto nujnostnih sestankov, kajti resna nevarnost, ki danes preti republiki, zahteva popolno in lojalno sodelovanje vseh državnih dejavnikov. Sodstvo bo do kraja opravilo svojo dolžnost v obrambo demokracije, piše v listini, zahteva pa največjo »pozornost in učinkovitost celovitega raziskovalnega aparata«, predvsem, pa sprejetje obveze, da se sodnikom zagotovijo »vse strukture in sredstva, ki so jim- potrebna vpričo njihove težke naloge«. Pomenljiva in hkrati zaskrbljujoča izjava sodnijskega združenja je sovpadla s slovesnostmi ob odprtju novega sodnega leta v raznih mestih Italije in z zaostritvijo polemik, ki zadevajo preiskavo o predbožičnem bombnem atentatu na brzee Neapelj - Milan oziroma delovanje tajnih služb, kakor tudi neurejene razmere v sodstvu. Njeno utemeljenost je posredno potrdil sam pravosodni minister Marti-nazzoli, ko se je v neprotokblarni o-bliki udeležil svečanosti na prizivnem sodišču v Bologni, da bi z ene strani izpričal solidarnost in obžalovanje za pokol na vlaku, z druge pa poudaril obvezo glede pobud za rešitev problemov, ki tarejo italijansko sodstvo in še posebej bolonjske sodnike zaradi posledic atentata. Toda vrnimo se k pokolu z dne 23. decembra, ki mu je bolonjski glavni tožilec Ottavio Lo Cigno po Martinaz-zolijevem posegu posvetil večji del svojega poročila. Po zagotovilu, da so se preiskovalci lotili dela z vso možno predanostjo, je tožilec naglasil: »Hipotez o tem, kdo je strašni zločin naročil in kdo izvršil, je več: ko pa bi se prezgodaj in, zgolj emotivno opredelili za eno, bi bilo to nevarno, ker bi lahko preiskavo preusmerilo s tira, zato upoštevajo preiskovalci zaenkrat vse možnosti. Nuja po razkrinkanju storilcev, še zlasti pa »terorističnih central«, narekuje popolno sodelovanje med sodstvom in vsemi drugimi institucijami ter varnostnimi službami, drugače bo tudi ta zločin ostal nekaznovan.« Glavni tožilec je tudi izrazil zadovoljstvo, ker je notranji minister zagotovil preiskovalcem sodelovanje varnostnih služb. Vroča tiskovna konferenca BEOGRAD — Na včerajšnji tiskovni konferenci Siniše Korice, jugoslovanskega ministra za tržišče in splošne gospodarske zadeve, je prišlo do precej vročih besednih dvobojev. Novinarji namreč niso bili preveč zadovoljni z razlago, češ da zadnji val podražitev in nasploh stanje na področju cen oziroma inflacije še nima dramatičnih elementov. Vztrajal je pri podatku, da je bila inflacija lani vendarle nižja kot lota 1983 : 52,4 proti 58,4 odstotka. Nato je še poudaril, da je vlada prepričana, da se bo inflacija letos še naprej zniževala. Najnovejše podražitve niso razlog za paniko, saj bodo povprečno rast maloprodajnih erti okrepile le za tri odstotke. Treba pa se bo seveda boriti z velikimi pritiski naraščajočih stroškov, je priznal Korica. ZIS tudi letos razmišlja o intervencijskem uvozu v primerih, ko preveč požrešnih domačih proizvajalcev ne bo mogoče drugače ukrotiti. Zakonom tržišča ho treba prilagoditi tudi davčno in denarno politiko, še naprej pa naj bi se zmanjševal drag uvoz. Korica je omenil pozitivne rezultate pri zmanjševanju porabe motornih bencinov z 2,1 milijona v letu 1981 na 1,7 milijona v lanskem letu. Ob sedanjih cenah bencina in napovedih novih podražitev bo po mnenju novinarjev takšnih »uspehov« v prihodnje še veliko več...(dd) Šesterčki v Rimu RIM — V rimski bolnišnici San Camillo so se včeraj rodili šesterčki, štirje moškega, dva pa zenskega spola. Njihovo zdravstveno stanje ni najboljše, saj tehtajo kot nedonošenčki v 30. tednu nosečnosti le po približno kilogram vsak. Zdravstveno osebje pripominja, da bo najbolj kritičnih prvih 48 ur; če to obdobje preživijo, ne bi smelo biti večjih težav. Tridesetletna Mara Di Pieri o se je hormonsko zdravila, da bi lahko zanosila in prav zato šesterčki bolj malo presenečajo. To je namreč že četrto rojstvo šesterčkov v Italiji v zadnjih desetih letih, odkar hormonsko zdravijo žensko sterilnost. LINEM »Linea« obvešča cenjene stranke da se danes prične RAZPRODAJA moških, ženskih in športnih oblačil s popusti od 20% do 80% ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188 - TRST Obv. občini 5/12/84 MOBILSEDIA s. n. c. É| j pohištvo in stolice za opremo Ul. Flavia di Stramare 95/a — Tel. 23-23-60 V TRGOVINI DONAGGIO % razprodaja 0 razprodaja 0 razprodaja zimskih moških in ženskih oblačil DONAGGIO - Nabrežje 3. november 9 - TRST Nadaljuje se mraz s polarnimi temperaturami Tudi v naši deželi veliko težav zaradi izrednih vremenskih razmer Po povratku KD v občinski svet Prizadevanja občinskih upraviteljev iz Tipane VIDEM — Furlanija - Julijska krajina je še vedno v ledenem objemu z nizkimi temperaturami ter mrzlim vetrom in ledom, ki povzročajo številne težave in nevšečnosti. V teku včerajšnjega dne se je stanje na cestah dokaj izboljšalo v Primerjavi z jutranjimi urami, ko je v noči zapadli sneg močno oviral promet. Tudi po avtocesti, kjer je dopoldne med Quartom d’Altino in Mestrami še snežilo, se je promet odvijal normalno. Družba AN AS je seveda imela' veliko dela, še posebej na odseku državne ceste med Amarom in Tolmečem (zaradi poledice), ki jo je posipala s soljo in šodrom. Oba prelaza, tako Monte Croce Carnico kot Mauria, sta bila prevozna brez večjih težav in brez zimske opreme. S področja Kanalske doline gre ponaviti, da je zimska oprema priporočljiva v Reklanski dolini in sicer med Saletom in Ne-yojskim sedlom. Zimska oprema pa J® obvezna na pokrajinski cesti, ki Pelje s Tabi ja na Molcrinje (od bm 5 dalje). Vse ostalo ceste so Prevozne brez težav. Nadaljuje se tudi zelo mrzlo vre-Najnižje temperature v noči ^od torkom na sredo so namerili v Forni di Sopra in Saurisu z 18 stopinjami pod ničlo. Pri Belopeških Jezerih je najnižja temperatura do-Segla —17 stopinj, na Nevejskem sedlu —15 stopinj, v Ravasclettu "17 stopinj, v Tolmeču —11 stopinj, v Vidmu pa —8 stopinj. Okrog 12. ?re je bilo pri Belopeških jezerih in v Forni di Sopra —15 stopinj, Pa Nevejskem sedlu —13 stopinj, v Kavasclettu —12 stopinj, v Saurisu "10 stopinj, v Tolmeču —7 stopinj. v Vidmu pa —2,8 stopinje (s 47 °dstotki vlage). 2 izjemo Pordenona, kjer se je v opoldanskih urah pokazalo sonce, je odo povsod drugod po deželi oblaga- Po dolinah na Trbiškem in po Plinski Furlaniji je pihal zelo mr-veter, v Trstu pa močna burja. tudi lagune in druge vode so bile včeraj še vedno pod ledeno skorjo. Na ronskem letališču, kjer je deželna letalska družba Aligiulia zaradi izrednega meteorološkega stanja in istočasnih številnih bolezenskih odsotnosti osebja ukinila letalske zveze do 18. januarja, se je ostali letalski promet odvijal normalno. Tudi v železniškem prometu (z izjemo Trsta) ni bilo večjih težav. Najhujše težave . zaradi tako slabih vremenskih razmer pa morajo prenašati tisti prebivalci s potresnega območja Furlanije, ki še živijo v montažnih hišicah. Bojazen obstaja, da bi se tudi v Furlaniji ponovilo, kar se dogaja v južni Italiji, kjer so se polarnim temperaturam pridružile tudi obilne padavine snega, kar bi nedvomno še otežkočilo življenje prizadetih. TIP ANA — Opozicija KD se je po obdobju odsotnosti, ki je sledila izvolitvi novega župana Elia Berre (nasledil je Giuseppu Balochu, oba pa pripadajo občinski listi) ponovno vrnila (19. decembra lani) v občinski svet. Njena vrnitev z bistveno pozitivnim zadržanjem, čeprav je v opoziciji, dokazuje, da je KD zaenkrat opustila poizkus, da bi razpustili občinski svet zaradi pomanjkanja večine izvoljenih. Občinska lista namreč razpolaga le s pičlo večino, upravni akti novega odbora pa dajejo vtis, da ima popolno zmožnost upravljanja in da se je zavzela, da bi odgovorila na vse potrebe prebivalstva. Njegova glavna skrb je položaj podjetja CEI iz Ferrare, ki bi po nalogu deželne uprave moralo opraviti obnovitvena dela na od potresa prizadetih poslopjih. Če je v Ti-pani stanje zaskrbljujoče, ni pa nič manj rožnato v drugih občinah, kjer bi to podjetje moralo opraviti podobna dela. Občinska uprava misli, da bo lahko čimprej dodelila dela krajevnim podjetjem, ko bo enkrat prejela dovoljenje od deželne uprave. Vremenske merilne naprave ob poledenelem Belopeškem jezeru Križana odprla obnovljeni hotel v Follarli FOLGARIA — V kraju Carbonare di Folgaria na istoimenski visoki planoti v tridentinski pokrajini so pred kratkim odprli obnovljeni hotel Turist, ki ga upravljata Križana Zlatan Bogateč in Neva Tence, brat in sestra, ki sta se odločila za skupno pot na turistično-gostinskem področju. »Čeprav sem več kot 25 let vodila frizerski salon v mestu,« nam je povedala Neva Tence, »je bila moja skrita želja vedno ta, da bi odprla svoj hotel ali svojo restavracijo. Lani jeseni se mi je ponudila edinstvena priložnost, govorila sem z bratom, ki je mogoče bolj kot jaz nagnjen za to dejavnost in odločila sva se za usoden korak. Zavedam se, da v začetku ne bo lahko, življenje je pač samo eno in zato je vredno nekoliko spremeniti vsakdanji ritem in tudi vsakdanje navade. Zakaj sva izbrala prav Folgario? Prvič zato, ker sva tukaj dobila najboljše pogoje za novo dejavnost, drugič pa, ker si ta kraj v zadnjih letih močno utira pot v konkurenci smučarskih središč, kot dokazuje tudi dejstvo, da je bil dvakrat zaporedoma sedež vsedržavnega festivala Unità na snegu.« Hotel, ki ga upravljata Križana, stoji v bližini žičnic, ki peljejo na tamkajšnja visokogorska smučišča in tudi zelo blizu tekaških prog, za katere tamkajšnja visoka planota slovi daleč naokrog. Hotel Turist (tel. (0464) 75106) nudi tedenske smučarske pakete in je zato primeren zlasti za šole in za družine, odprt pa bo do Velike noči. »Kljub inflaciji in kljub velikim stroškom so cene uslug v našem hotelu v bistvu iste kot v lanski sezoni,« nam je še povedala Neva Tence, ki je v Folgario prinesla skupno z bratom tudi kraško in tipično kriško kuhinjo. V njunem hotelu deluje namreč edina ribja restavracija v tridentinskem pogorju. Do preverjanja o konsenzu občinske uprave iz Tipane je vsekakor prišlo ob prazniku za ostarele na sedežu socialnega centra, katerega se je udeležil tudi ansambel »Zvezde« z Opčin. Prisoten je bil tudi župan Berrà, med drugimi pa je v imenu slovenskih kulturnih društev govoril tudi prof. Viljem Čemo, ki je prisotne pozdravil v slovenščini. Ostarelim iz Tipane so ponudili sladkarije, občinske oblasti pa so jim predvsem izkazale prisrčnost in pozornost. Ambicija občinske uprave in predvsem njenega župana pa je, da bi utrdili podjetje Mipot iz Viškorše, ki bi lahko nudilo kakšno novo delovno mesto in da bi proučili in uresničili nove gospodarske posege. Žal pa zaradi svoje prisotnosti nikakor ne izstopa Gorska skupnost Terskih dolin, na katero se je občinska uprava že obrnila s programom zahtev, ki pa so bile doslej usmerjene v popolnoma nasprotno smer. Delegacija iz Tolmina bo danes obiskala Videm VIDEM — Delegacija sindikatov in občinske skupnosti iz Tolmina, ki jo bo vodil predsednik Vojko Robič, bo danes gost delavske zbornice iz Vidma. Na pogovorih bosta delegaciji proučili vprašanja skupnega interesa, ki so povezana ■ z delavskim svetom s posebnim poudarkom na zaščito tuje delovne sile in na gospodarski razvoj obmejnega področja. Tolminska delegacija, ki se bo pogovarjala tudi z videmskim županom Angelom Candolinijem in predsednikom trgovinske zbornice Giannijem Bravom, Se bo poleg tega srečala še z upokojenci in delavci iz čedaj-skega območja in iz Benečije. Evropski poslanci KPI v naši deželi ri-ST — Sinoči je dospela na obisk f ariani jo - Julijsko krajino delegala evropskih komunističnih parla-entarcev, ki bo imela celo vrsto sre-, ni s tukajšnjimi političnimi, gospodarskimi in družbenimi dejavniki. Čla-jec^ delegacije Vera Squarcialupi se le. , 0 sin°či v Pordenonu že srečali? *am*ia.išnjo zvezo za zaščito o- ^Ihines se bo delegacija KPI, v kate-tudi tržaški poslanec Giorgio ^Ri. srečala s predstavniki dežel-Vrir sveta in deželnega odbora, pogo-ka|6 Pa *KI imela tudi z deželno sindi-zvezo GCIL - CISL - UIL. Jutri. *aj Se bodo komunistični poslanci k,. e. * z deželnimi gospodarskimi v v\' P°P°ldne ob 16. uri pa se bodo sta,Tzaškem Novinarskem krožku se-na, * s slovensko enotno delegacijo, n ar bodo imeli tiskovno konferenco, v „ riiteri bodo podali obračun obiska “asi deželi. Ali bi bilo tako gospodarsko sodelovanje še »obmejno« ? KOPER — Položaj v zvezi z obmejnim gospodarskim sodelovanjem se iz leta v leto slabša, so ugotovili delegati treh zborov skupščine obalne skupnosti na torkovi seji in se zavzeli, da bi najkasneje letos morali na tem področju narediti red. »Če bi prebrali vsa izhodišča o tem sodelovanju iz leta 1954 in upoštevali vse sporazume od videmskega, tržaškega, goriškega in navsezadnje tudi osimske, bi ugotovili, da je zdajšnji način reševanja te problematike vse dalj od temeljnih, dogovorjenih ciljev,« je menil predsednik skupščine obalne skupnosti Livij Jakomin. »Lani smo v zvezi z obmejnim gospodarskim sodelovanjem z Italijo govorili kot a »legalnem švercu«, sprejeli smo za vse udeležence enako omejitev, letos kaže, da bo še slabše, nihče pa se od odgovornih ne vpraša, kaj to pravzaprav pomeni za uresničevanje osimskih sporazumov,« je še dodal predsednik obalne skupščine. Lani so z odlokom ZIS za vse omejili na 15 odstotkov vrednosti celokupne menjave med Italijo in Jugoslavijo. S 'tem naj bi razpolovili iz leta 1983 doseženo menjavo po tržaškem in gori-škem sporazumu. V letu 1984 sta Jugoslavija in Italija po obeh sporazumih zamenjali za 891,5 milijarde lir blaga, to je približno 20 odstotkov več, kot leto prej (namesto, da bi bil za skoraj polovico manjši). Obmejno gospodarsko sodelovanje je lani še zmeraj pomenilo približno tretjino vse menjave med Italijo in Jugoslavijo, odloku torej ni uspelo znižati tega deleža na 15 odstotkov. Nejasnosti in administrativno odločanje a pogojih menjave po obeh sporazumih so povzročile presežek jugoslovanskega gospodarstva v. izvozu, tako da je bilo nekaj časa več kot 80 milijard lir brezobrestno vezanih na italijanskih avtonomnih računih (to naj bi po nekaterih izračunih prineslo našemu gospodarstvu devet do deset milijard lir čiste izgube). Poleg tega pa je omejevanje menjave prekinjalo utečene posle in povzročalo spore ob razdeljevanju izvozno-uvoznih kvot. Delegate skupščine obalne skupnosti pa je najbolj motila informacija, da bi naj po novem odloku izenačili vse jugoslovanske udeležence in sicer tako, kot je predlagala sekcija zz pospeševanje obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, da bi vsi udeleženci od ustvarjenih deviznih pravic 27,5 odstotka izločili za skupne potrebe. Združeno delo z obmejnega območja pa naj ne bi bilo nikakršna izjema. V tem primeru sploh ne bi šlo več za »obmejno« gospodarsko sodelovanje, temveč le. za eno od oblik blagovne menjave med Jugoslavijo in Italijo. »Marsikdo ne pozna v celoti pomena obmejnega gospodarskega sodelovanja, saj ne gre le za gospodarske tokove, ampak za gospodarsko-poli-tični akt,« je menil Drago Mislej, sekretar medobčinskega sveta SZDL Koper. Leo Fusilli, predsednik skupščine interesne skupnosti za prosveto in kidturo pripadnikov italijanske narodnosti pa je menil, da bi brez take oblike sodelovanja težje uresničevali politiko narodnostnega sožitja in dvojezičnosti. Zato so delegati obalne skupščine sklenili opozoriti vse odgovorne republiške in predvsem zvezne forume, da bi pri sprejemanju novih določil o obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo morali upoštevati tudi drugi del predloga prej omenjene sekcije za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z Italijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, da namreč za proizvodne organizacije z obmejnega območja ne bi veljale enake omejitve, kot za ostale udeležence v tej menjavi. BORIS ŠULIGOJ TONE SVETINA Med nebom in peklom ------- 339. ____ v , je čas, da kritično misli o sebi in o stvareh, da a^ere ie bil zapleten brez svoje volje. Ugotovil je, so stvari, ki se jim človek ogne, pa tudi take, ki , Hm je mogoče ogniti, če se o pravem času zave, ^Peljejo. m . opivodova grožnja je imela okus po pepelu. Cu-: 16. da ga je vsak dan manj, da je kot zemlja, ki rakSProti odplavlja voda. So bili že njegovi prvi ko-1 napačni? Ga vodijo v blodnjak kot vola v klav-str°?-^ar je mislil pozabiti, so se spomnili drugi. Od-k aniti pričo, je rekel Batog. Nihče ne mara človeka, lju.Ve za, sramoto ali majhnost tistih, ki so postali ve-t6vj Poti, ki se začno razhajati, preden bi^ lahko dn .e VzPoredno, So srečanja, ki vodijo v nesrečo. Ho-r>. Po Doti rm katero ne bi bil smel nikoli stopiti. dejal, da je prva zamera boljša <-uuje. v6 ^®žko je biti osamljen, kot so nekatere živali. Kdo 5bi ■ tudi živali poznajo žalost. Spoznanja, ki jih je M 50 bila grenke zeli. Gorje mu, kdor je pijan samozaupanja vase! Gorje mu, kdor preceni svoje e niu je večkrat zadnje. moči! Požro ga tisti, ki so se ga najbolj bali. Začutil je, da ga postaja strah. Strah pa je nesposobnost za obvladovanje misli in položaja. Strah mehča oholost. Tudi Batoga je bilo strah, čeprav se je delal pogumnega in se je šalil z usodo. Zdaj je natanko vedel, da je odporen proti strahu, ki prihaja od zunaj, pa brez moči pred tistim, ki prihaja od znotraj. Bal se je svojih. Ni imel obrazca, kako bi se jim zoperstavil. Strah pred neznanim ga je uničeval in krepil obenem. Slutil je, da se mora pripraviti na spopad z neznanim. Tesnoba pa ga je obdajala celo v sanjah. To enolično čakanje, ko je kopnel njegov bataljon, je pretrgala nesreča. .Z ostankom ljudi je bil v hlevu, kjer so pregledovali orožje. Nenadoma je nekdo kriknil. Bomba gori! Vedel je, da je časa samo štiri in pol sekunde, Sedemnajstletnemu partizanu Tončku, ki je bil pred kratkim prišel v odred, se je sprožila paradajzarica, privezana k pasu. Bomba je šumela in omrtvičila vse okrog sebe. »Lezite!« je zavpil nekdo od vodnikov. Deček je hipoma prebledel, objel bombo z obema rokama in se vrgel na trebuh. Eksplozija ga je vrgla od tal. Odtrgala mu je obe roki v zapestjih in mu spremenila črevesje v krvavo1 kašo. Samo premikal je ustnice, ki so mu jih močili z vodo. Umrl je, še ppeden so mu spravili črevesje v trebušno votlino. Kakšna hrabrost v nekaj delcih sekunde! Noben od soborcev ni bil niti ogreben. Občutek za skupnost to je tisto, kar drži ljudi skupaj, ne pa kazni in ustrelitve za vsako figo. Moč je zavest in samoodgo- vornost posameznika za obstoj celote. Ob tej nenavadni smrti se je Karlo zavedal sile, ki drži gibanje skupaj in ga vodi naprej. Sklenil je, da se ne bo predal malodušju ne užaljenosti. Zrl bo dejstvom v oči z enakim mirom, kot je gledal v line utrdb, s katerih so sovražniki sejali smrt. Nekaj dni po tem žalostnem dogodku se je v bataljonu ustavil odredni kurir, ki je hitel v korpusni štab in je bil Karlov dober prijatelj. Zaupno mu je povedal, kakšna katastrofa je doletela odred. Njegov štab, ki se ni s Prelož premaknil že več kot mesec dni, so v jutranjem mraku napadli Nemci in ga razbili. Požgali so vas in postrelili nekaj civilistov. Štab je bil opozorjen, da bodo Nemci napadli. Poročilu ni verjel. Batog je odšel k ljubici, Savo pa spat. O novici nista obvestila niti bataljona, ki je bil na dosegu, da bi lahko prišel na pomoč. Nista ukazala stroge pripravljenosti in izdala ukrepov za preprečen j e napada. Po zaslugi obveščevalcev, ki so ravnali po svoje, pa Nemci le niso mogli presenetiti štaba, ker jih je zaseda zadržala z močnim ognjem in so se ogroženi lahko umaknili. Preden se je napadeni odred ustavil, je vas gorela z živino vred. Nezadovoljstvo ljudi je prekipelo. Razočarani so bili nad vojsko, ki naj bi jih branila. Novi poveljnik kapetan Savo pa se je razburil nad kritiko kmetov in aktivistov. Nepremišljeno je izrekel besede, ki mu jih niso mogli odpustiti: »Kaj se razburjajo, saj smo se rešili brez izgub! Požigajo pa povsod. Nič me ne gane, če pogori nekaj primorskih kmetij, saj je vsa Dolenjska v ruševinah.« Z včerajšnje otvoritve sodnega leta na tržaškem sodišču V Trstu manj kriminala in več civilnih prekrškov Naša pokrajina še vedno »tranzitno področje« za mamila z Bližnjega vzhoda Na tržaškem sodišču je bila včeraj zjutraj že tradicionalna slavnostna otvoritev sodnega leta, ki so se ja udeležili najvišji predstavniki političnih, vojaških in drugih civilnih oblasti iz Furlanije - Julijske krajine. Slovesnosti sta se udeležila tudi predstavnika Višjega sodnega sveta in Vsedržavnega združenja sodnikov, glavno poročilo o »stanju pravice« v naši deželi pa je imel glavni tožilec pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Ferruccio Franzot. Prva in tudi glavna ugotovitev, ki izhaja iz Franzotovega poročila je ta, da je Furlanija - Julijska krajina v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami (zlasti na Jugu) relativno zelo mirna dežela, čeprav smo v zadnjih mesecih priča nekaterim zaskrbljujočim znakom naraščanja kriminala. To velja skoraj izključno za videmsko pokrajino, kjer smo v zadnjih dveh mesecih zabeležili kar tri umore. Političnega kriminala v naši deželi po mnenju dr. Franzota skorajda ni, čeprav smo si od glavnega tožilca včeraj pričakovali vsaj omembo črnega prevratni-štva, ki ima kljub določenemu »molku« zadnjih mesecev v našem mestu še vedno precej razpredene politične korenine. V Trstu ne delujejo tolpe organiziranega kriminala, ki nima nikakršnega družbenega ali gospodarskega zaledja in zato je treba redke kriminalne podvige (rope, tatvine itd.) pripisati izključno »pobudam« posameznikov, ki v veliki večini primerov nimajo nobenih vezi z mafijo ali s kamoro. Pač pa je naša pokrajina tudi v preteklem letu potrdila vlogo »tranzitnega področja« za skoraj vsa mamila, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda in ki so namenjena v severno Italijo in v druge severnoevropske države. S tem v zvezi je dr. Franzot izrazil priznanje finančni straži in drugim organom javne varnosti, ki so v letu 1984 zaplenili veliko količino mamil ter aretirali 23 razpečevalcev, večinoma tujih državljanov. Nekoliko bolj zaskrbljujoč pa je položaj na področju civilnih obravnav, kjer je v prejšnjem letu naraslo število prekrškov. Sodišča v štirih pokrajinah naše dežele so imela največ dela s finančnimi prekrški (stečaji in podobno) in tudi s pravnimi spori med zasebniki in med zavarovalnimi družbami glede avtomobilskih nesreč, ki pri nas iz leta v leto naraščajo. Naraslo je tudi število razporek, za kar nosi zasluge predvsem Trst, ki je baje med prvimi mesti v državi po številu razveljavljenih civilnih porok. Dr. Franzot je v svojem poročilu tudi obravnaval že kronično pomanjkanje sodnikov v deželnem sodnem okrožju, občuteno pa je tudi pomanjkanje upravnega osebja po sodiščih, kar močno otežkoča zlasti delo na preturah, ki imajo kot znano sedaj nove in bolj razširjene pri- stojnosti na področju kazenskega zakonika. Glavni tožilec je tudi ocenil položaj v zaporih, ki ni rožnat, zlasti če pomislimo, da so vse stavbe, kjer imajo svoj sedež zapori, zelo stare in torej že od zdavnaj neprimerne. To velja tudi za tržaški ICoroneo, ki ima trenutno 253 gostov, 23 več kot jih dovoljuje zakon. Od teh 253 zapornikov jih je samo 85 takih, ki jim je sodišče že odre-dilo dokončno kazen. DANES NA UNIVERZI Prof. Jože Pirjevec o narodnem vprašanju V dvorani Ferrerò na tržaški leposlovni fakulteti (Ul. dell’Università 7) bo danes popoldne prof. Jože Pirjevec predaval o narodnem vprašanju v slovenskem in v italijanskem odporniškem gjbanju. Srečanje spada v okvir tečaja, ki ga prireja Deželni zavod za proučevanje odporniškega gibanja v sodelovanju z inštitutom IRRSAE. Jutri seja Slavističnega društva v Trstu Jutri, 11. januarja, ob 18. uri se bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, Trst) letos prvič sestalo na redni seji Slavistično društvo v Trstu, da bi razpravljalo o smernicah, načrtih in nalogah slavistične stroke pri nas. Sejo sicer sklicuje društveni odbor, vendar je zaradi zanimf.vegja dnevnega (reda odprta vsem članom, poznavalcem in ljubiteljem slavistične problematike. • Gostje doma za ostarele »M. Ca-pon« in centra za pomoč ostarelim nia domu z Opčin so se zahvalili bersa-ljerjem sekcije »Toti« za decembrski koncert v zavodu. Poklicni zavod »Jožef Stefan« razpolaga od ponedeljka z dvema novima učilnicama Poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan razpolaga od ponedeljka z dvema novima učilnicama. Prostora sta v drugem nadstropju šolskega poslopja v paviljonu B v kom-prenzoriju pri Sv. Ivanu: enega bo zavod uporabil za učilnico, drugega pa za računalniški laboratorij. Ravnateljstvo poklicnega zavoda je že avgusta lani zaprosilo tržaško občino naj poseže pri tržaški pokrajini, ki je lastnik šolskega poslopja, da bi zavodu Stefan dodelili nekaj učnih prostorov v dotlej še neizkoriščenem drugem nadstropju. Poklicni zavod se je zaradi večjega števila razredov (letos 13, v lanskem šolskem letu 12) spet znašel pred perečim vprašanjem pomanjkanja prostorov. Občinski odbornik za šolstvo Vattovani si je sicer ogledal prostore, ker pa vse do decembra ni bilo odgovora na prošnjo po prostorih, je vodstvo šole decembra spet urgiralo pri občini, da bi se stvari premaknile z mrtve točke. Česar niso bile zmožne napraviti oblasti, so pa storili starši, profesorji in neučno osebe. 25 staršev, 10 pro-fesorev in člani neučnega osebja so s prostovoljnim delom ob sobotah popoldne in ob nedeljah zjutraj v krat- kem počistili dve učilnici v drugem nadstropju, hodnik in stopnišče, prepleskali stene in pološčili tla, tako da so bili ob koncu božičnih in novoletnih počitnic prostori nared. Kot rečeno bo en prostor služil za učilnico, drugi pa za računalniški la boratorij. Šola namreč razpolaga z dvema računalnikoma, namerava pa še boljše opremiti laboratorij, da bo zadostil novim potrebam, ki jih narekujejo šolske dejavnosti. Na zavo- du Stefan so namreč v sklopu profesorskih programov uvedli za vse tri oddelke (monterjev RTV, kemijskih operaterjev in orodnih mehanikov) pouk računalništva, in sicer dve uri tedensko. S prizadevnostjo staršev, profesorjev in neučnega osebja je tako poklicni zavod lahko dobil tiste prostore, za katere je že zdavno zaprosil pristojne oblasti, ki pa so bile doslej gluhe za te prošnje. Natečaj za učitelja za pomoč prizadetim otrokom Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst obvešča zainteresirane učitelje, da je na šolskem skrbništvu na ogled razpis natečaja za vstop v stalež na slovenski osnovni šoli in sicer kot pomožni učitelj za pomoč prizadetim otrokom. Razpisano je samo eno prosto mesto. Prošnjo lahko predložijo učitelji, ki imajo predpisano specializacijo za poučevanje prizadetih otrok. Rok za predstavitev prošnje zapade 19. januarja 1985. Pismena naloga bo 18. marca 1985. Na šolskem skrbništvu je na ogled tudi ministrska okrožnica, ki se nanaša na premestitve učnega osebja osnovne šole. Zainteresirani učitelji bodo dobili na skrbništvu tudi obrazce prošenj. Rok za predložitev prošnje zapade 25. januarja 1985. Izidi volitev za obnovo deželne komisije za naše šole Deželni šolski urad je sporočil uradni izid volitev za obnovo deželne komisije za vprašanja slovenske šole, ki jo pridvideva zakon štev. 932 iz leta 1973. Volitve so bile 13. decembra lani. Izvoljeni so bili: Miroslava Braini (predstavnica didaktičnih ravnateljev), Aldo Štefančič (predstavnik ravnateljev nižjih srednjih šol), Giuseppe Rude z (predstavnik ravnateljev višjih srednjih šol), Marco Paulin (predstavnik učiteljev), Leopold Devetak (predstavnik profesorjev nižjih srednjih šol) in Samo Pahor (predstavnik višjih srednjih šol). Zveza industrijcev o davčnih spremembah Medtem ko bo Slovensko deželno gospodarsko združenje z jutrišnjim sestankom (ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška) zaključilo krog množičnih srečanj o novostih zakonskega odloka z davčno reformo miru-stra Visentin!jia, bo imelo prav tako jutri svoje informativno predavanje tudi združenje tržaških industrijcev Assindustriali. Novosti bodo članom orisali davčni izvedenci dr. Valentinčič, polkovnik finančne straže Spigai, dr. Danza in dr. Cailigaris. Podrobni analizi besedila zakonskega odloka bo sledila navedba obvez industrijskih podjetij za obdobje do izdaje podrobnejših ministrskih navodil. Srečanje bo jutri, ob 16. uri na sedežu zveze na Trgu Škorklja 1. V bolnišnici mlad brezposelni invalid ki je uklenjen protestiral pred Občino Despot - ena osrednjih figur sodobne slovenske dramatike Tržaška občina ni storila vsega, bar je v njeni pristojnosti, da bi nudila primerne pogoje za življenje Lucianu Rusconi ju, mlademu brezposelnemu invalidu brez stanovanja, ki je več kot mesec dni uklenjen v verige protestiral pred tržaško občinsko palačo na Trgu Unità. Ta očitek je občinski svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel iznesel v svojem odprtem pismu tržaškemu županu, v katerem ga seznanja, da so morali Lucianu 'Rusconiju 3. januarja prepeljati v bolnišnico na Katinaro, ker se je njegovo zdravstveno stanje (boleha namreč za sladkorno boleznijo in je v zadnjem mesecu shujšal kar za 13 kilogramov) še poslabšalo. Parovel omenja, da je že pred časom predstavil v dvorani občinskega sveta seznam 1200 podpisov občanov za pomoč invalidu. Občina bi morala Rusconiju nuditi oskrbo, kar pa je storila z zamudo in povsem neprimerno za zdravstveno stanje Rusconi ja. Mladeniču je namreč občina plačala stroške za bivanje v penzionu, ki ga Zanimiva razprava o obiskujejo pretežno prostitutke ; v neogrevani sobi, kjer Rusconi sploh ni imel možnost, da bi si segrel hrano. Za prehrano je invalid prejemal tedensko 30 tisoč lir podpore za nakup hladnih jedi, kar sploh ni primemo za njegovo zdravstveno stanje. Parovel v svojem posegu želi, da bi bil Rusconi deležen tiste pomoči, ki je v takih primerih običajna : primerno ogrevano bivališče in hrano v pričakovanju zaposlitve (na Krajevni zdravstveni enoti je še nekaj mest za invalide, ki niso še zasedena) ali ponovnega izplačila pokojnine. • Tržaška občina je na Trgu Libertà pred avtobusno postajo uvedla prednostno progo za avtobuse. Ukrep je bil potreben, ker so vozniki parkirali svoja vozila pred postajo in tako mnogokrat ovirali izhod avtobusov. Prednostna proga se začenja ob izhodu iz postaje in teče za nekaj desetin metrov do semaforja v bližini poslopja s hišno številko 2. kraškem stavbarstvu Kljub ledenemu mrazu in naletavajočemu snegu se je v torek zvečer v Slovenskem klubu zbralo prijetno poslušalstvo ob predavanju, ki sicer po naslovu sodeč ni obetalo kdove kako aktualno temo. Vabilo pa je vsekakor ime predavatelja, Tarasa Kermaunerja, s katerim ponavadi ne. izostane živahna in na trenutke precej burna razprava. In tako je bilo tudi tokrat. Pod naslovom Vprašanje despota v dramah Aleksander praznih rok Vitomila Zupana in Aleksander Veliki Vla-dimira Kavčiča, je Kermauner razvil literarno-politični esej, v katerem ni manjkalo tudi številnih zgledov in vprašanj iz sodobne slovenske dramatike nasploh. Despot je namreč ena osrednjih figur slovenske povojne dramatike, ki jo srečamo pri JavorškuT Torkarju, Kozaku, Smoletu, Rožancu in seveda pri Zupanu in Kavčiču. Razlog je iskati v obračunu s časom vojne in revolucije in v prizadevanjih za utemeljitev nove slovenske estetike povojnega časa. V Kermaunerjevi analizi obeh Aleksandrov je v ospredju kritika revolucije kot univerzalnega pojma, ki poraja nov despotizem, ker ne zmore ločitve od tako imenovanega milena-rizma, ne zmore prehoda iz predzgodovine v zgodovino. Med revolucijo padejo vse religije, vojna postane sveta, njeni voditelji pa mesije, popolni junaki. Kmalu po vojni pa za- vest spozna, da nobena zmaga rii popolna, zato se začne spraševati, kdo je kriv za prelito kri, če ni pripeljala k zastavljenim ciljem. Vprašanja, ki si jih zastavlja današnja slovenska dramatika, potrjujejo dileme, ki jih je poznala že grška tragedija, ki je prikazovala obup, nemoč in zločinskost junakov in zmagovalcev. Kermaunerjev esej ugotavlja v tako imenovani orientalizaciji ali bliža-nju tretjemu svetu eno glavnih potez povojne slovenske zgodovine in še posebno zadnjega desetletja. Drsenje iz Evrope ali balkanizacija, kot mu ne- kateri pravijo, je po njegovem mne' nju ena največjih skrbi Slovencev> pa tudi jugoslovanske skupnosti. Zlasti ta zadnja ugotovitev je spfO' žila dokaj polemično razpravo, v k-°' kar dokazuje s tremi ali šti-t0 i P°rtreti, ki jih je pripravil za Ta?3Zsiav°> a jih ni dal na ogled v g Cvrtem prostoru. visf,Se sprehodimo po galeriji, kjer rnarpjkTh dvajset njegovih večjih in kitni l- se b 07770 sprehodili ob kita'u-1 7nolivih, skoraj izključno ob Sle sorah, ki jih objemajo me-kakš fcot - k* Porov je izhlapevalo ne- g0r770 vlago, meglo, ob vznožjih teh ali iJ10 ie rnenda prav povsod voda, oajg ero ali reka in nad njimi pla-riy , ^odrze ptice, na kakem griču ali sto vzpetim pa čepi naselje, me-čl0’v ?racl, pač nekaj, kar označuje Prav oziroma njegovo prisotnost. točn gotovo pa bomo na vsaki sliki, kTanJe p? riebu vsake njegove po-lune”? rddeli prvi ali zadnji krajec n° ’ kar je nekakšen pečat, nekakš-mojs^no potrdilo avtentičnosti tega ski Ta' Poleg tega pa mladi kita j-tek$t°S* doda na vsako olje kratek 7iem’ seveda 'v kitajščini in povpreč-Srafiji S7nidniku nedostopni kitajski jarnU,^.'vei le kljub dvem akademi-hiojL .klub šoli pri velikih kitajskih fcopp . 777 kljub izpopolnjevanju stro-in y°?t7 .fua italijanskih akademijah stal i!..altianskem likovnem svetu, o-Uajbni-iski ljudski umetnik in to v L1 Plemenitem smislu. (Fre) Vrsta jubilejev v znamenju Bacha, Handia in Scarlattija Slovenci v Evropskem letu glasbe z bogatim umetniškim programom Tudi mednarodni simpozij o Jakobu Gallusu in njegovi dobi LJUBLJANA — Z novoletnim koncertom Slovenske filharmonije v veliki dvorani Cankarjevega doma smo sc tudi Slovenci pridružili množičnemu praznovanju Evropskega leta glasbe - 1985. Kajpada jo novoletni koncert zgolj simboličen, medtem ko je program manifestacij raztegnjen čez vse leto in se bo v Sloveniji zaključil s prihodnjim prednovoletnim koncertom z deli Handia in Bacha (v Ljubljani in Zagrebu). Evropsko leto glasbe sta za letos oklicala Evropski svet in Evropska gospodarska skupnost, da bi kar najbolj slavnostno počastili 300-letnico rojstva J. S. Bacha, Handia in D. Scarlattija, treh velikih baročnih skladateljev. Tem jubilejem so dodali kasneje še A. Berga in H. Schiitza. Cilji, področja in programi praznovanj so se še razširili, zlasti v pogledu zaščite, izkoriščanja in bogatenja skupne glasbene dediščine in poglabljanja zavesti o kulturni identiteti Evrope z vsemi njenimi različnostmi, množičnostjo občinstva, akcij v korist osnovnih nosilcev glasbenega življenja, širšega glasbenega izobraževanja, izboljšanja pogojev za sodelovanje pri različnih glasbenih aktivnostih, zlasti mladine in nacionalnih manjšin. Posebna skupina je pripravila pregled področij, ki naj bi jih upoštevali pri pripravi programov za Evropsko leto glasbe. Ta področja so: glasba in kulturna identiteta Evrope, glasba in politika na področju kulture, glasbeno izobraževanje in pouk glasbe, glasbene raziskave, izpopolnjevanje glasbenikov in izboljšanje njihovega položaja, stimulacija skladateljem, izdajateljska dejavnost, živi koncerti, televizija in radio. Akcijo Evropskega leta glasbe koordinira Evropski organizacijski odbor, ki ga vodi Walter Scheel, bivši predsednik ZR Nemčije. V štiriindvajsetih državah, ki se akcije udeležujejo, pa so organizirani nacionalni odbori. Ti organizirajo in koordinirajo izvajanje programa na nacionalni ravni. Jugoslovanski odbor vodi Be-rislav Popovič, predstavnik Zveze organizacij skladateljev Jugoslavije, iz Slovenije pa je v njem dr. Primož Kuret, profesor na Akademiji za glasbo. Evropski organizacijski odbor je že lani marca v Benetkah razpravljal o nekaterih nosilnih temah Evropskega leta glasbe, kot sta Glasba in družba ter Koreni in tradicija evropske glasbe. Posebej je za nas pomembno, da je evropski odbor povabil k sodelovanju tudi Jugoslavijo, čeprav ni ne članica EGS ne Evropskega sveta. Povabili pa so tudi različne vladne in nevladne organizacije kot so UNESCO, OECD, Evropska fondacija, Nordijski svet, Evropsko združenje za TV, Evropsko združenje glasbenih festivalov, konservatorijev in glasbenih akademij, organizatorjev koncertov, Mednarodno federacijo društev, avtorjev in skladateljev, Glasbene mladine . . . Skupno kar 46 organizacij na mednarodni ravni. Pridružitev Jugoslavije k praznovanju Evropskega leta glasbene je na svoji 84. seji potrdil Medrepubliški koordinacijski odbor za kulturno in prosvetno sodelovanje s tujino, v Sloveniji pa je pobudo prevzel Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje skupaj s še šestnajstimi ustanovami, društvi in družbenopolitičnimi telesi. Slovenska akcija ne bo usmerjena le v predstavitev naše glasbene ustvarjalnosti evropski javnosti, ampak bo opozorila tudi domačo javnost na razmere v slovenski glasbi in pritegnila pozornost k reševanju ■doslej nerazrešenih problemov na tem področju. Za nas je še posebej pomembno, da je Evropski organizacijski komite potrdil, da lahko Jugoslavija enega izmed svojih projektov predloži na seznam za mednarodno financiranje. Jugoslovanski odbor je to sprejel kat veliko priznanje, saj na tem seznamu ni kar devet držav, članic Evropskega sveta. Štirje jugoslovanski projekti pa bodo dobili oceno kot »evropsko pomembni«. To so: Glasba v korelaciji in stapljanju z drugimi umetnostmi v pogojih razvitih množičnih medijev in komunikacij; Skladateljske sinteze 80 let; Glasbeno ljudsko ustvarjanje manjšin (narodnosti) in marginalnih skupin; Mednarodno tekmovanje glasbene mladine. Jugoslovanski odbor je iz celotnega programa izbral projekt za centralno finansiranje — mednarodni simpozij o Jakobu Gallusu in njegovi dobi. Simpozij o Gallusu bo proti koncu oktobra v Ljubljani, že sedaj pa je zagotovljena močna mednarodna udeležba muzikologov. Izšel bo zbornik razprav, tri Gallusove plošče v seriji Ars Musiča Sloveniae (dve sta že izšli), pripravili bodo razstavo Gallusovih izvirnih tiskov in ponatisov njegovih skladb, v Narodni galeriji bo koncert njegovih del, izšla pa bo še prva knjiga Gallusove zbirke motetov Opus musieum. Evropski odbor naj bi sofinanciral še en projekt (v sklopu Gallusa) — izdajo knjige Orgle na Slovenskem, s tem da bi prispeval za odkup 630 izvodov knjig v angleščini ter nemščini. Knjige bi razposlali po svetu glasbenim ustanovam, s čimer bi izkoristili izredno priložnost za predstavitev naše orgelske dediščine. Knjigo pripravljata dr. Edvard Škulj in Milko Bizjak, izšla pa bo aprila pri Državni založbi Slovenije. DZS pa bo izdala še knjigo dr. Primoža Kureta Glasbena Ljubljana v letih 1900-1920 ter notno izdajo Ptujske zapuščine v uredništvu Milka Bizjaka (gre za novo odkritje doslej večinoma neznanih partitur nekaterih nemških in avstrijskih skladateljev). Med posameznimi akcijami na Slovenskem v o-kviru praznovanja Evropskega leta glasbe naj o-menimo več koncertov Slovenske filharmonije, na primer cikel Bachovih kantat, ki že poteka, tri koncerte Bachovega Matevževega pasijona (dva v Ljubljani, eden v Zagrebu), avtorski koncert skladatelja in dirigenta Luciana Beria (v Ljubljani in na zagrebškem mednarodnem glasbenem biena- lu), že omenjeni prednovoletni koncert. Svoj kon-cevù bo v Ljubljani pripravil tudi Državni konservatorij G. Tartini iz Trsta z dirigentom Stojanom Kuretom, kot solistka bo nastopila tudi harfistka Jasna Merlak - Corrado. Glasbena mladina Slovenije pripravlja »večer mladih skladateljev«, sicer pa bo v Cankarjevem domu letos kar sedemnajst mladinskih matinej na generalkah Slovenske filharmonije. Zelo zanimivo bo srečanje z ljudskimi pevci in godci — prikaz slovenske ljudske vokalne in instrumentalne glasbe. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije napoveduje serijo koncertov po Jugoslaviji z jugoslovanskim in partizanskim samospevom. Komorni orkester RTV Ljubljana pripravlja trinajst koncertov naše baročne glasbe (po Jugoslaviji, v Italiji in Avstriji). V Cankarjevem domu bo tudi velika razstava gramofonskih plošč z izvedbami slovenskih poustvarjalnih umetnikov, prav tako pa bo zanimiv večer z deli Bacha, Handia in Scarlattija v izvedbi slovenskih umetnikov, simpozij na temo Interpretacija Bachovih orgelskih del in Scarlattijevih del za čembalo, že februarja pa bo koncert Akademskega zbora »Ivan Goran Kovačič« s korali J. S. Bacha. Ljubljanski zbor Consortium musieum pripravlja Bachov Janezov pasijon, Handlovega Salomona ter dela H. Schiitza. Slovenska pevska zveza napoveduje izdajo antologije slovenskih zborovskih skladb na Prešernova besedila, ob Mladinskem pevskem festivalu v Celju bo tudi okrogla miza na temo Glasbena vzgoja pri nas . . . Obsežen program bo ob Evropskem letu glasbe prevzela RTV z oddajami kot so: Sodobna slovenska glasbena ustvarjalnost na področju simfonične glasbe, Sodobna komorna in solistična glasbena ustvarjalnost na Slovenskem, Sodobna slovenska zborovska glasbena ustvarjalnost, Marij Kogoj in njegova opera Črne maske . .. Simfonični orkester RTV Ljubljana bo počastil 30-letnico umetniškega delovanja, Komorni zbor RTV Ljubljana pa 40-letnico. Jeseni bodo organizirali še Kogojeve dneve 85 (Kanal, Gorica, Trst). Na RTV bo še tekmovanje mladih glasbenikov, zanimiva bo izdaja Komorne skladbe 1941-1945, izdaja plošče z deli, nastalimi med NOB, izdaja Mu-zikološkega zbornika v angleščini. Mladi violinisti se bodo udeležili III. meddeželne revije mladih violinistov treh dežel v Fari ob Soči v Italiji, 20 učencev in 20 pedagogov iz vse Slovenije pa III. srečanja mladih slovenskih glasbenikov treh dežel v Trstu. K temu slovenskemu programu pa je treba prišteti še tuja gostovanja, saj je več kot očitno, da bodo mnogi tuji ansambli in solisti hoteli, tako kot mi, tudi čez mejo pokazati, kaj sami pripravljajo v Evropskem letu glasbe. Za zdaj napovejmo le dve pomembni gostovanji: Wa-shingtonske filharmonije z dirigentom in solistom violončelistom Matislavom Rostropovičem in Tokijskih madrigalistov z Bachovimi deli. MARIJAN ZLOBEC Ob 17.15 velika svečanost ob nagrajevanju naših in najboljših športnikov is Primorske »Naj« športniki danes v Kulturnem domu v Trstu Namiznoteniške igralke Krasa Samo Kokorovec V tržaškem Kulturnem domu bo danes s pričetkom ob 17.15 veliko slavje. Najboljši športniki, ekipe in zaslužni delavci — naši in iz Primorske — bodo prejeli priznanja za svoje uspehe in delo na športnem področju za leto 1984. Na odru v Kulturnem domu se bodo tako zvrstili vsem nam dobro znani obrazi od Sama Kokorovca, Jureta Franka, Lidije Lapajne, Krasovih namiznoteniških igralk, Borisa Viteza, Marka Bana, igralcev Jadrana, odbojkaric Mebla, jadralcev Jadra iz Kopra. Priznanje bodo prejeli tudi naši zaslužni delavci Marija "U-šaj-češčut, Leonard Kralj, So- lare Franko nja Milič in srednja šola Srečko Kosovel - Športni krožek. Bogat bo tudi kulturni spored. Nastopili bodo ansambel »TAIMS«, gledališki igralec Vladimir Jurc in slovenski Lidija Lapajne kantavtor Andrej šifrer. Na današnji prireditvi pa bodo predstavili tudi knjigo Saše Rudolfa »Olimpijski ogenj in dim«. Skratka, prireditev, ki je ne gre zamuditi. Včeraj ženski smuk za svetovni pokal Švicarke v ospredju kratke vesti - kratke vesti BAD - KLEINKIRCHHEIM (Avstrija) — Olimpijska zmagovalka v smuku iz Sarajeva, Švicarska Micha-le Figini je včeraj osvojila smuk v Bad - Kleinkirchheimu za SP. Sicer pa so na tej tekmi Švicarke dosegle pravo zmagoslavje. Druga je bila Črto je va, tretja Ehratova. Velike poraženke tega smuka so bile avstrijske predstavnice, medtem ko je ugodno presenetila Italijanka Carla Delago, ki je osvojila deveto mesto in s tem tudi 17. mesto v kombinaciji. Figini jeva je osvojila tudi kombinacijo in je sedaj druga na lestvici za SP, na kateri še vedno vodi Zahodna Nemka Marina Kiehl. Vrstni red smuka 1. Figini (Švi.) 1’43”23; 2. Òrto (Švi.) 1’43”83; 3. Ehrat (Švi.) 1'44”32; 4. Kirchler (Av.) 1’44”33; 5. Walliser (Švi.) 1’44”61; 6. Graham (Kan.) 1’ 44”64; 7. Kiehl (ZRN) 1’44”67; 8. Win-kler (Av.) 1’44”94; 9. Delago (It.) 1’ 44”96; 10. Charvatova (ČSSR) 1’44”97. Vrstni red kombinacije 1. Figini (Švi.) 18,33; 2. Kiehl (ZRN) (ZRN) 18,57; 3. Walliser (Švi.) 34,75; 4. Orili (Švica) 34,95; 5. Kirchler (Av.) 37,25 ... 17. Delago (It.) 62,38. Lestvica za SP 1. Kiehl (ZRN) 117; 2. Figini (Švi.) 105; 3. Kirchler (Av.) 93; 4. Walli-ser (Švi.) 87. Podvig Santola V prvi polfinalni tekmi odbojkarskega pokala prvakov je Santal iz Parme doma s 3:1 premagal sovjetsko moštvo Radioteknik iz Rige. Šah: za naslov svetovnega prvaka Garri Kasparov pred novo zmago? MOSKVA — Včerajšnjo 40. partijo šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Anatoli jem Karpovom in Garri jem Kasparovom so prekinili v 41. potezi. Kasparov je imel bele figure in ima ob prekinitvi, po mnenju strokovnjakov, velike možnosti za zmago. Partijo bodo nadaljevali danes. Kot je znano, doslej vodi Karpov s 5:1. Teniški »Masters« turnir v New Yorku NEW YORK — V prvih dveh srečanjih teniškega »Masters« turnirja v New Yorku so dosegli naslednja izida: Jarryd (Šve.) - Sundstrom (Šve.) 6:4, 6:1; Krtek (ZDA) - Krick-stein (ZDA) 7:5, 6:3. Pariz — Dakar AGADES (Nigerija) — Američan Chuck Stearns (yamaha) je bil včeraj najboljši v šesti posebni vožnji z motorji na rallyju Pariz - Dakar, najboljši čas med avtomobilisti pa je zabeležil Francoz Raymondis Vrstni red posebne vožnje (motorji) : 1. Stearns (ZDA) yamaha 3.39’02”; 2. Auriol (Fr.) cagiva 3.44’31” ; 3. Kubicek (Švi.) ktm 3.46’25”. Skupna lestvica: 1. Bacou (Fr.) yamaha 25 ur 616”; 2. Laly (Fr.) honda Vrstni red posebne vožnje (avtomobili) : 1. Raymondis - Bos (Fr.) land rover 2.22’37; 2. Zaniroli - Da Silva (Fr.) mitsubishi 2.42’57”; 3. Metge -Lemoyne (Fr.) porsche 2.29’40”. Skupna lestvica: 1. Colsoul - Lopes (Bel.) mitsubishi Nogomet: disciplinski ukrepi De Agostini (Udinese) izključen za tri kola MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v A ligi izključila kar za tri kola nogometaša Udinese]a De Agostinija, podobno kazen pa je prejel tudi Soldà (A-talanta). Za eno kolo pa je izključen Galderisi (Verona). V B ligi sta za dve koli izključena Ingozzo (Bologna) in Onofri (Genoa), za eno kolo pa: Sala (Genoa), Gin-vanelli (Catania), Sola in Loseto (Bari). Žico zopet trenira VIDEM — Brazilski nogometni as Žico, član Udineseja, je včeraj pQ daljšem zdravljenju zopet začel trenirati. Vse kaže, da bo Žico nared za prvenstvene tekme 10. februarja, ko bodo Videmčani igrali doma proti Veroni. Drevi v finalnem delu košarkarskega pokala prvakov V središču pozornosti italijanski derbi v Bologni Namizni tenis: četrtfinale «play-off« Krasova dekleta zaradi snega niso mogla v Cagliari Krasove namiznoteniške igralke bi morale včeraj igrati povratno četrtfinalno srečanje »play-off« v prvi ženski italijanski ligi. Naše predstavnice pa iz Rima niso mogle poleteli v Cagliari, ker je bilo sardinsko letališče zaradi snežne ujme zaprto. Naše igralke so se tako iz Rima vrnile domov. Namiznoteniška zveza bo sporočila novi datum tega srečanja. Podvig Cergota in Miliča v Glinščici Lucijanu Cergolu in Lucijanu Miliču je včeraj uspel lep podvig. Preplezala sta namreč v alpskem stilu zledsneli slap v Glinščici. Leto 1985 se ni začelo na najboljši način za naše barve. Čeprav je bil poraz proti Liber-tas Pordenone lahko predvidljiv, nisem pričakoval, da bomo tako na lahko prepustili točki nasprotniku in to v Nabrežini, kjer bi morali biti nepremagljivi. V sobotni tekmi je prišlo jasno do izraza, da smo ob mreži še kar prodorni, da pa smo v igri na polju še nezadostni. Temu elementu bo potrebno v bodoče nameniti več truda in več vadbe. V prvi vrsti je odpovedal sprejem servisa, ki pa je obenem tudi prvi element za graditev protinapada. Nasprotnice so dosegale kar po tri, štiri zaporedne točke neposredno na servisu, česar ne bi smele naše izkušene igralke dovoliti. Pomanjkanje dobrega sprejema ni dbvolilo podajačid, da bi lahko dobro servirala tolkačice, zato so bili naši napadi precej predvidljivi in neprodomi. To je izrabil nasprotnikov blok, ki ga sestavljajo visoke igralke ter nas z lahkoto za- V središču pozornosti današnjega, 3. kola finalnega dela košarkarskega pokala prvakov bo srečanje v Bologni med domačim Granarolom in rimsko Bancoromo. Pričakovati je izenačeno in borbeno srečanje. Bolonjčani bodo imeli prednost, da igrajo pred domačim občinstvom, Rimljani pa so trenutno v boljši formi. Zagrebška Gibona bo sprejela v goste še nepremagano moštvo Makabi-ja iž Tel A vi va. Zagrebčani so dokaj ambiciozno startali v tem pokalu in bodo dali vse, da na domačem igrišču osvojijo svojo drugo zmago. Naj dodamo še, da se bosta v Madridu spoprijela domači Real in moskovska ekipa CSKA. LESTVICA PO 2. KOLU: Makabi 4; Granarolo, Bancoro-ma, Gibona in CSKA 2; Real 0. ustavljal. To trditev jasno dokazuje dejstvo, da smo uspeli v vsej tekmi napadati s hitro podajo le enkrat. Da je sprejem pešal, je logična posledica netreniranja. Prvi element, ki odpove po dolgem počitku je ravno sprejem. To je logično, ker je ta prvina odvisna predvsem od zbranosti, avtomatizacije in kar se bo laiku čudno zdelo od hitrosti v premikanju. Dovolj je, da se igralka za drobec sekunde prepozno premakne ali prepozno dvigne roke, pa gre žoga na tribune. Gledalcu in predvsem nepoznavalcu odbojkarske igre se kajpak čudno zdi, kako je mogoče zgrešiti sprejem, saj žoga prihaja od daleč in je torej predvidljiva. Vedeti pa je treba, da vsak igralec, ko servira, da žogi določen impulz, da žoga leti v določeni zaželeni krivulji. Nekdo bo udaril žogo z rotacijo, drugi jo bo poslal na nasprotno igrišče brez rotacije, tretji jo bo dal kratko itd. Nasprotnik mora vse te variante v KORAČEV POKAL Sinoči so odigrali vrsto četrtfinalnih tekem v štirih skupinah Korace-vega pokala. Licor — Jollycolombani 95:96 (51:45) JOLLY: Innocentin 2, Bargna 2, Bosa 12, Brewer 12, Riva 42, Marzorati 5, Anderson 21, Cappelletti, Fumagalli, Sala. V barcelonskem moštvu sta bila najboljša strelca Philips (28 točk) in Di-chema (21). Simac — Strojitelj 94:86 (47:48) SIMAC : Bo selli 7, D’Antoni 15, Premier 22, Meneghin 14, Gallinari 2, Schoene 14, Carrol 20, Bariviera. V moštvu iz Kijeva so največ ko- trenutku zaznati in se postaviti v najboljši položaj, da servis dobro u-brani. Če pri tem slabo preračuna let žoge, je takoj napaka in točka za nasprotnika. Zaradi teh lastnosti postavljamo trenerji sprejem servisa na prvo mesto kot najtežji element v igri odbojke. To se laikom čudno zdi, kajti vse te težkoče se s tribun ne vidijo; dobro pa znajo ovrednotiti težavo sprejema spoznavale! odbojke Pri vsakem porazii pa mora trener izluščiti nekaj pozitivnega. V soboto me je razveselilo dejstvo, da čeprav je bila igra nezadovoljiva, nisem opazil zmedenosti in kaosa kot v prejšnjih tekmah. Enostavno igralkam ni šlo od rok. Kljub temu smo pri vseh izgubljenih setih dosegli preko deset točk, kar dokazuje, da je Pordenone sicer dobra ekipa, a ne nepremagljiva. Sedaj stopamo v drugi del priprav. Po štirimesečnem treniranju so se igralke med božičnimi počitnicami od- šev dosegli Rijžov (27), Volokov (22), Šjaptala (16) in Belostenij (15). Ferro! — Ciaocrem 86:95 (41:48) CIAOCREM: Boselli 6, Anchisi 12, Thompson 34, Vescovi 6, Deveraux 21, Mentasti 16. Peroni — Aris Solun 100:94 (57:41) TURNIR ALPE-ADRIA Australian — Olimpija Smelt 109:98 (59:44) AUSTRALIAN VIDEM:' Turel 14, Luzzi Canti 3, Lorenzan 16, Graberi 5, Della Fiori 12, Cagnazzo 10, Settari ni 6, Valerio 4, Milani 18, Nater 21 točk. počile, tako da bodo z večjim zagonom nadaljevale s treningi v naslednjem štirimesečju, ko bo šlo zares. Dosegli smo svoj slog igre, igralke se med seboj že dobro poznajo, vsaka že ve mesto, ki ji pripada v ekipi in to moramo seveda piliti in privesti homogenost ekipe do optimuma. S sobotnim porazom smo si verjetno zapravili prvo mesto v skupini. Sedaj se z Nerveso borimo za o-svojitev vsaj drugega mesta. SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Tiringer 14,. Blaznik, Zdovc 12, Koffl' para 4, Kljajič 8, Subotič 31, Hauptman 12, Todorovič 8, Rojko, Kovačevič 19. VIDEM — V sinočnji tekmi turnirja Alpe-Adria so Videmčani z odličnim Naterjem pod košema zaslužen0 zmagah. Pri Austrahanu ni igral Da-lipagič, pri Olimpiji Smelt pa ni bil° Vilfana. Mladi »azzurri« so premagali Grke LATINA — V prijateljski nogometni tekmi reprezentanc do 19 let j® Italija premagala Grčijo s 3:0 (0:0)-Strelci : Bortoluzzi, B aggio in Giunta- ODBOJKA ŽENSKE UNDER 15 Olympia — Dom Agorest 2:1 (15:6, 10:15, 15:8) OLYMPIA: Vrtovec, Ferri, Pavi°-Scrozzolo, Bednarik, Vetrih, Bensa- DOM AGOREST: Nanut, Ožb°t. Pintar, Lutman, Furlan, Mosetti, Sfiligoj, Paulin, Prinčič, Rinelli, Orel Peter in. Derbi najmlajših odbojkaric je PrL padal izkušenejši Olympii po dokaj izenačenem boju. Domovke so P' lympio spravljale v težave zlasti 5 servisi. Poudariti velja, da igralk® Olympie trenirajo že dalj časa, d°" movke pa so novinke. Specializirana trgovina za SMUČI TURNO SMUČANJE VZDRŽEVANJE SMUČI Ob nakupu darilo za vas! TRŽIČ - Ulica* Parini 5 Telefon 0481/45735 ESPBUT MONFALCONE komentar trenerja združene ekipe meblo franka drasiča V igri na polju nezadostni domači šport Danes ČETRTEK, 10. januarja 1985 ODBOJKA DEČKI 19.00 v goriškem Kulturnem domu: prapor - AGLI Ronke DEKLICE 18.00 v Trstu, na »1. maju«: Friul-exPort - Sokol. Jutri PETEK, 11. januarja 1985 ODBOJKA DEČKI 4).00 v Trstu, licej Petrarca: Inter 19°4 - Sloga _ 1. ŽENSKA DIVIZIJA 40.00 v Trstu, šola Volta: Volley 80 -Breg. Prekinitev do 26. januarja Po končanem prvem delu bo košarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem prekinjeno do 26. januarja, ko bo na sporedu prvo povratno kolo. Posnetek je z dolinskega derbija med Borom Radenska in Kontovelom Electronic Shop Odbojka: start 1. divizij na Tržaškem Tudi štiri naše šesterke Ta konec tedna se bosta na Trža-skem pričeli še odbojkarski prven-v ženski in moški 1. diviziji. V nasi pokrajini se bo za napredovanje y» T> ligo potegovalo po 10 ženskih in " moških šesterk. V primerjavi s Preteklima dvema sezonama glede šte-5la nastopajočih ekip ni prišlo do ve-kih sprememb. Pred dvema letoma bilo prijavljenih za moško prven-y„° 1- divizije 12, lani pa 13 ekip. zenski konkurenci je nastopilo pred verna letoma 12 šesterk, lani pa sa-: mo osem. i 'Tlede na število prijavljenih ekipi ? v ženski konkurenci samo ena sku-: tuia Prvenstvo! bo razmeroma dolgo,, JU se ko zactoje kolo igralo konec: etjega maja meseca. V moški konkurenci -bosta dve skupini. V skupini: v “° prvenstvo sklenjeno 20. aprila,. ^ skupini B pa že mesec prej. Prvi: ve ekipi iz vsake skupine bosta po-i 111 Uigrali še dodatne tekme. Prva. . skupine A se bo srečala z drugo /,lupine B in obratno. Zmagovalca dveh neposrednih obračunov (do-koV-^- v gosteh, lahko odloča tudi hcnik v setih ali pa celo v osvojeni 111 izgubljenih točkah) napredu->)r~„v višjo D ligo. Zmagovalca obeh jem ma'ov<<’ i'u tako lahko imenu-iin Se ^osta še spoprijela za poikra-žen 1 nasl°v v tej konkurenci, pora-v; -ea Pa za 3. mesto na končni lest-ijeni- ”^°ški skupini sta tako sesta v- , SKUPINA A: Utat Vecchia Pada- na igrišče mlade moči, kar pa je še najbolj spodbudno. Žensko prvenstvo pa ne bo tako kakovostno (vsa; tako izgleda glede na nastopajoče šesterke). S tem pa bo veliko bolj izenačeno, saj bodo skoraj vse ekipe sestavljale mlade in neizkušene odbojkarice. To so seveda samo napovedi, katere samoi prvenstvo lahko povsem postavi na glavo. Naj bo tako ali drugače igrišče bo kot vedno najboljši razsodnik in vsi odbojkarji bodo imeli precej priložnosti, da pokažejo svoje zmožnosti in sposobnosti. V ženski konkurenci bodo nastoiple naslednje ekipe: Inter 1904, Polisportiva Le Volpi B, Kontovel Electronic Shop, Club Altura, Sokol. CUS Trst, Volley Duke 80, Breg, Prevenire in Polisportiva Le Volpi A. (G. F.) NA GORIŠKEM 1. ŽENSKA DIVIZIJA Olympia — Torriana 3:0 (15:4, 15:9, 15:2) OLYMPIA GORICA: M. in C. Bettolini, Klanjšček, Doktorič, Olivo, Ko- sič, Vinci, Antoni, Mazgon, Del Zotto, Primožič. V prvem kolu 1. ŽD je šesterica O-lympie prepričljivo odpravila Tornano iz Gradišča in tako potrdila, da sodi med boljše ekipe tega prvenstva. Iz samega izida posameznih setov lahko razberemo, da Goričanke niso imele večjih težav pri osvojitvi prvega para točk. 1. MOŠKA DIVIZIJA Val — Libertas Gorica 3:1 (15:11, 15:11, 13:15, 15:13) VAL: Mučič, Cej, Boškin, Prinčič, Coceani, Bastiani, Devetak. »Plavo-rdeči« so pospravili tretji par točk v tem prvenstvu. Čeprav v tej postavi ne igrata dva standardna igralca Vogrič in Zavadlal, ki sta prestopila v člansko ekipo, moramo biti zadovoljni z nastopom naših fantov. Jelavičevi varovanci si večkrat privoščijo najosnovnejše napake, vseeno pa predvajajo moderno in hitro odbojko. Slabi so bili tokrat predvsem v bloku in v obrambi, tako da jim je Libertas odtrgal set in nudil večji odpor od pričakovanega. (Zip) V soboto doma proti Oderzu brez vsakršnega podcenjevanja Sobotno gostovanje v Castelfran-cu je za nami in uspeli smo nadoknaditi enega od domačih spodrsljajev na začetku prvenstva. Ko smo se vozili proti Ca-stelfrancu, smo i-meli še vsi živo v spominu lansko tekmo, ki je bila 20 sekund pred koncem prekinjena in smo morali nato čakati v garderobi kar celo uro, da smo lahko v spremstvu policije zapustili dvorano. Čeprav smo skušali vse lanske dogodke pozabiti, smo globoko v podzavesti le bili pod vtisom neprijetnih in mučnih prizorov. Zavedali smo se tudi, da so domačini ob prekinitvi prvenstva sigurno analizirali svoje delo in rezultate ter da bodo skušali v nadaljevanju prvenstva popraviti slabe rezultate v zadnjih kolih. To nam je potrdil tudi naslov v njihovi brošuri, ki smo jo dobili pred tekmo. Pisalo je namreč leto novo — Jadran star, torej bodo skušali prav proti nam zaigrati na vso moč. Zato je bila edina pot do zmage da s silovitim začetkom umirimo njihove ambicije in tudi vročekrvno publiko. To nam je tudi v celoti uspelo, saj smo že v 14. minuti prvega polčasa vodili za 21 točk. Domači so bili namreč zelo netočni v napadu in ob dobrem skoku jim nismo dovolili razviti njihove igre. Tako je razlika stalno rasila in 21 točk je bila tudi nai-večja prednost za nas. Ob IS točkah razlike v polčasu in ob poškodbi Maura ter štirih osebnih napakah Sandiju smo se zavedali, da nas čaka še zelo dolgih 20 minut drugega polčasa. In res so domačini postali nevarnejši v napadu in tudi v skokih pod košem. Razlika je začela počasi kopneti in tudi sodnika sta nam z nekaj čudnimi odločitvami še otež-kočila delo. Toda vse se je dobro končalo in če bi se točno držali dogovora, da v zadnjem napadu ne igramo več na koš, bi tudi ne dobili nepotrebnega koša za 3 točke in bi zmagali s petimi točkami razlike. Konec dober, vse dobro, pravi'pregovor, vendar se moramo tudi tokrat kaj iiaučiti, predvsem to, da nam v bodoče ne bo zadostoval za zmago samo en polčas res dobre igre. Položaj na lestvici je zdaj po zmagi v Casteljrancu še ugodnejši za nas, saj smo se znebili še enega zasledovalca. Fidenza je namreč s porazom v Trevisu zaostala za dve točki in tudi vrh se nam je po porazu Vicenze približal. Seveda nas čaka še naporno delo, da ujamemo tri vodilne ekipe, toda že v soboto je priložnost, da se ob zmagi z Oderzom in ob derbiju Udine Nord - Stefanel še za dve točki približamo poraženi ekipi tega srečanja. Oderzo je ekipa, ki je zelo slabo startala v prvenstvu, saj je prvo zmago zabeležila šele v 6. kolu. Zato sem bil nemalo presenečen nad njimi, ko sem si ogledal tekmo Ser-volana - Oderzo, kjer so gostje prepričljivo slavili. Sploh niso slaba e-kipa, tudi višino imajo in dobrega »playmakerja«. Branijo se s široko consko obrambo 2-1-2, kjer je veliko prostora za prodiranje in podaje pod koš, manj pa za mete z razdalje. Prav igra pod košem bi morala biti naš adut v sobotnem srečanju. Uporabljajo sicer tudi posamično obrambo, vendar precej manj kot consko. Na vsak način smo v srečanju favoriti in samo podcenjevanje nasprotnika nas lahko spravi v težave. Upamo, da bo Mauro v soboto že okreval ob zvinu gležnja in da bomo lahko konkretno zaigrali v zadnjem kolu prvega dela. Rezultati zadnjega kola so nekako pričakovani, saj smo napovedovali, da bo Vicenza popustila in res je izgubila v S. Donaju, preseneča morda samo poraz Servolane s Tre Stelle Modena, ki jo je postavil še bolj na dno lestvice, prav na zadnje mesto iz katerega se bodo naši mestni tekmeci težko izvlekli. Veliko smole je tudi to pot imela ekipa Italmonfalco-neja kjer je Udine Nord podaljšek izsilil z metom za tri točke prav v zadnjih sekundah tekme. Torej v soboto ob 21. uri bomo skušali nadaljevati zmagovito serijo proti Basket Oderzu. Voln TČ. 7 v cecilia raua- laira. Trst, Bor, DLFAC Opicina, Pal-i 0 Sistiana, . Club Trst in Polisportiva Le 1865, Volk, Volpi. Nu5UPINA B: VIS Trst, Inter 1904, Pallavolo Trst Mir amare, DL PnJi eV’ Bozzol in Prevenire, sim, .Sverna letoma so nastopale 3 ga -6r pe 8esterke in sicer Kras, Slo-v vr- °F' Kras je tokrat napredoval |e Ugo, isti uspeh je lani požela st •?’ tako da se je naše zastopaj nižala iz tri na dva in letos je 10 0 Bor. V ženski konkurenci je bi-dvJh i (lvema letoma 5 šesterk, ob Gkipah Brega še Bor, Sloga in Zoni °Tel Electronic Shop. V lanski se-Eler/.kila samo Sokol in Kontovel Pridni0,1CvSh°P. letos Pa se jima je Kot 1 86 stvo nz*P°vedujejo nekateri bo prven-v0st,V j* moški diviziji precej kako-ke na°\ bodo za nekatere šester-boiVfl s.. bili starejši in prekaljeni od-rjL Ostale ekipe pa bodo poslale Še okrepiti moško interligo Mioskii odbojkarska interliga za najmlajše, za razliko od ženske, še ni docela prodrla v delovne programe naših odbojkarskih društev. Letos so prireditelji sestavih dve starostni skupini, kar je nedvomno pripomoglo k izboljšanju ravni tekmovanja, o čemer smo se lahko prepričali na decembrskih turnirjih v Tstu in Gorici, kljub temu pa je podobnih srečanj premalo in težko je najti termine, ki bi zadovoljili vse sodelujoče. Sedaj, ko se prvenstva dečkov pri nas končujejo (na Primorskem imajo uradnih obveznosti manj:, zato tudi manj težav s termini), bi bilo menda mogoče pogosteje prirejati interligo, čeprav drži, da bo večina naših mladih igralcev igrala tudi v L diviziji ali že igra v drugih članskih ligah. Vsekakor priložnosti za nabiranje novih tekmovalnih in prijateljskih izkušenj s primorskimi sosedi ne gre zamuditi. Na sliki: srečanje interlige Val -Sloga v Trstu. obvestila PRIMOTOR KLUB obvešča, da bo srečanje članov danes, 10. t. m., v gostilni pri Rumeni hiši v Barkovljah (Strada del Friuli 293) ob 20.30. NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR vabi osnovnošolce in srednješolce, tudi začetnike, na redne treninge, ki so vsak torek in petek na liceju Prešeren od 17. ure do 19.30. Ob istih dnevih od 19. ure dalje je vadba rekreativcev. Vabljeni! ŠD MLADINA obvešča, da se predsmučarska telovadba redno nadaljuje ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Z S Š D I obvešča, da bo jutri, 11. januarja, ob 20.15 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. S P D T obvešča vse tiste, ki jih zanima treking okoli Anapum v Himalaji, naj se telefonsko obrnejo na dr. Ivana Simu-niča v jutranjih urah (tel. št. 227-372). AL Vlru nogometnega prvenstva 3. zaostfliX, ne' lijonov švicarskih frankov, istočasno pa je moral plačatj 35 milijonov frankov za uvoz raznih pesticidov, da ti zaščitili pridelek od mrčesa, ki bi ga lahko uničil žabe... Ogroženi so tudi sloni. Kljub prepovedi lova v Azil* in Afriki računajo, da vsako leto prodajo približno 18" ton slonove kosti. Krokodilja koža je ena najbolj dragocenih: zaradi tega ubije v Latinski Ameriki vsako lel° milijon krokodilov, tako da je 15 od 21 vrst krokodil011 v nevarnosti, da izumrejo. V Franciji zgorela hiralnica: 40 mrtvih BEAUVAIS (Francija) — Okoli 40 oseb je izgubilo življenje v silovitem požaru, ki je prejšnjo noč zaradi kratkega stika izbruhnil v domu upokojencev v Grand vil-liersu, kraju severno od Pariza. Iz goreče zgradbe so rešili 160 oseb in jih premestili v bolnišnici v Beauvaisu in Chantillyju. Kakor hitro je izvedel za novico, eno izmed najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih letih v Franciji, je predsednik Francois Mitterrand odšel na kraj dogodka. Zaradi tega se je redna tedenska seja vlade napovedana za 9.30 pri- čela kasneje. Med takšnimi požari, ki so izbruhnili v domovih upokojencev, bolje rečeno hiralnicah, naj omenimo podtaknjeni požar v kraju Sant Jean De Losne, v departmaju Cote d’or aprila leta 1980, v katerem je umrlo 32 upokojencev. Zaradi požara je mestno jedro v Trovesu od včerajšnjega jutra v plamenih. Kraj so v zadnjih letih zaprli za promet in ga obnovili ter predstavlja eno izmed največjih turističnih privlačnosti. V preteklosti je bil sedež nadškofije in je značilen po tramovih vgrajenih v fasade. Grozi ZDA strašna zadolžitev ? RIM — »Če se bomo zaradi primanjkljaja še zadolževali, bomo imeli v tre)1 letih s tujino večji dolg kot ga imajo najbolj zadolžene države na svetu, Meti' ka, Brazilija in Argentina: 300 milijard dolarjev», je v nekem predavanju v prostorih Banca d’Italia izjavil nekdanji Carterjev veleposlanik v Italiji R*' chard Gardner. »Medtem ko državam v razvoju priporočamo, naj napravijo red v lastni hiši, bi ZDA ob sedanji politiki ne mogle prejeti posojila mednarodnega denarnega sklada.« Gardner je nadalje izjavil, da bi postal dolar nezanimiv, če v tujini ne ti hoteli več sprejemati dolarja in posojati ZDA po 100 milijard na leto, možnost; ki bi se lahko uresničila v oddaljeni prihodnosti. Gardner je navedel tudi neka) predlogov, kako naj bi preprečili vzpon dolarja. Miki Muster z ■ -- RAZBOJNIKI - s. Miki — /ŠUSTER