POŠTNINA PLAČANA srva' Muzejski tr 3000 Ce/je IHTI Bonačev toplar v Nazarjah v'imX illlliN milili Vsako s.objato od 8. do 12. ure: • STALNA RAZSTAVA »NAZARJE SKOZI CAS« • RAZSTAVNO - PRODAJNI PROSTOR DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI Pošta odslej tudi na najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net Y asaderstvo (jradbenistvo Svetovanje vezave diplomskih nal (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) j « a FIRMO 5GDd° Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje -grafično in ĆRNOBELO oblikovanje BARVNO TISKANJE Andrej Terglav s.p Andraž 96b 3313 Polzela EKO-POPUST 10 % Tei.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-2T4 www.terglav:si Velja za prednaročila za leto 2010. * 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo vse vrste fasad notranje in zunanje strojne omete gradimo stanovanjske objekte • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno4«ošaro tip površine kupnina v stanovanja stanovanja EUR z DDV £ Garsonjera 29,87 m2 od 60.205,00 naprej I Enosobno od 47,97 m2 od 90.084,22 naprej naprej Dvosobno od 56,52 m2 od 103.398,61 naprej naprej Investitor in prodajalec: Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji. Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba. Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. O Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad.si Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika. Parkirno mesto 10.000 Eurz DDV Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik. Savinjske novice št. 48,3. december 2010 OSBfcoajfl KNJIŽNICA e*w* Tretja stran Svet v boju proti aidsu Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1988 razglasila 1. december za svetovni dan boja proti aidsu. Danes živi na svetu 33,4 milijona ljudi s potrjeno okužbo, med njimi je okoli 2,5 milijona otrok. Leta 2008je bilo potrjenih 2,7 milijona novih okužb. 22 milijonov ljudi, ki so okuženi, živi v podsaharski Afriki. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ob svetovnem dnevu boja proti aidsu opozorila na zaščito človekovih pravic vseh tistih, ki so okuženi z virusom HIV. Ljudje, ki živijo z virusom HiV, bi morali imeti pravico do zdravljenja in dostop do vseh ključnih socialnih storitev, kot so izobrazba, zaposlitev, prebivališče, socialno zavarovanje in v določenih primerih tudi azil. Evropska komisija je ob svetovnem dnevu boja proti aidsu pozvala k učinkovitejšemu preprečevanju in testiranju na okužbo z virusom HIV, Zgodnje odkrivanje je ključno za uspešno zdravljenje in podaljševanje življenja. Ocene kažejo, da se približno tretjina okuženih z virusom HIV v Evropi ne zaveda svoje bolezni. Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) napoveduje, da se v petih letih noben otrok ne bo več rodil z virusom HIV. Po podatkih Unicefa se sedaj vsak dan z virusom HIV rodi več kot tisoč otrok. Prenos virusa z matere na otroka naj bi z zdravili do leta 2015 po vsem svetu povsem izkoreninili. Svetovno javnost je v minulih dneh presenetil tudi papež Benedikt XVI., ki je izjavil, da bi lahko bila uporaba kondomov za znižanje tveganja za okužbo z virusom HIV sprejemljiva. S tem je papež izrekel zgodovinske besede, saj je Cerkev vse doslej izrecno nasprotovala vsem vrstam kontracepcije. V seriji intervjujev, ki so objavljeni v knjigi z naslovom Luč sveta, izšla je prejšnji teden, je Benedikt XVI. na vprašanje o uporabi kondomov odgovoril, da Cerkev v tem ne vidi prave in moralne rešitve, »a v nekaterih primerih, katerih namen je znižati tveganje okužbe, je to lahko prvi korak na poti k bolj humani spolnosti.« Omenjena knjiga temelji na pogovorih nemškega novinarja Petra Seewalda s papežem in vsebuje približno 280 strani z odgovori Benedikta XVI. na več kot 90 vprašanj o njem, Cerkvi in svetu. IZ VSEBINE: 48 Tema tedna: Spolne bolezni ostajajo problem......4 Komunali Mozirje in Gornji Grad: Na zimo dobro pripravljeni...........5 Slovenski gospodarski prvaki: BSH četrto najboljše podjetje v Sloveniji.6 Upravna enota Mozirje: Milena Cigale nova načelnica..............6 Lepa Njiva: Nova cesta za lažje življenje.............7 Meta Driar, performerka: Gornjegrajski umetnici se odpirajo vrata evropskih razstavišč...........9 Karitas Mozirje - Šmihel: 7. dobrodelni koncert...............12 Dobrodelna Košnikova gostilna: Zgodbe Košnikovega ata in glasba za mlado družino..........12 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 48,3. december 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 1. DECEMBER, DAN BOJA PROTI AIDS-U Spolne bolezni ostajajo problem Ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu se globalna kampanja z geslom Držimo obljubo - ustavimo aids v Sloveniji dopolnjuje z geslom Univerzalni dostop in človekove pravice. V letu 2009 je bilo v celjski regiji na novo odkritih šest okuženih s HIV, v letošnjem letu do septembra pa še dve osebi. A ne le aids, tudi ostale spolno prenosljive bolezni ostajajo problem, predvsem med mladostniki so zelo razširjene kla-midijske okužbe. OSEBE S SPOLNO BOLEZNIJO SE HITREJE OKUŽIJO S HIV VIRUSOM V Sloveniji spolno prenosljive bolezni v primerjavi z nekaterimi drugimi državami niso močno razširjene, a velika spolna aktivnost najstnikov kljub temu predstavlja dovolj velik problem. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opo- zarjajo, da klamidijske okužbe v visokem odstotku potekajo brez bolezenskih težav, posledice njihove okužbe v mladosti pa najbolj prizadenejo ženske v rodni dobi zaradi neplodnosti, izvenmater-ničnih nosečnosti in kroničnih bolečin v mali medenici. Vse spolno prenosljive bolezni poleg samih bolezenskih posledic prinašajo še bistveno večjo možnost okužbe z virusom HIV. Kot razlagajo na zavodu, oseba s spolno boleznijo, ki je sočasno okužena s HIV, prenese HIV okužbo na druge z nezaščitenimi spolnimi odnosi tudi z do 10-krat večjo verjetnostjo. Tudi oseba okužena s katerokoli spolno boleznijo ima bistveno večjo možnost, da se z virusom HIV okuži, če ima nezaščitene spolne odnose s HIV okuženimi osebami. AIDS VSE BOLJ KRONIČNA BOLEZEN »Spolni način širjenja je najpomembnejša pot prenosa HIV okuž- be. S spolnimi stiki se okuži od 75 do 85 odstotkov odraslih. Dosledna uporaba kondomov varuje pred okužbo s HIV in tudi večino drugih spolno prenosljivih okužb,« pojasnjuje dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Zato dr. Alenka Trop Skaza poudarja pomen varne spolnosti po ABC programu (A -abstinenca v spolnosti, B - bodi zvest, C - kondom). Okuženi in bolni se kljub precej visoki osveščenosti javnosti ne spopadajo le z zdravstvenimi težavami, ampak tudi z diskriminacijo, socialno izolacijo in ce- Naša anketa Je Izobraževanje mladih o spolnih boleznih zadovoljivo? Spolne bolezni so ena največjih nadlog človeštva. V Sloveniji tovrstne prenosljive bolezni v primerjavi z nekaterimi drugimi državami ne predstavljajo zelo velikega problema, kar je pravi čudež glede na to, da je po nekaterih podatkih že več kot četrtina petnajstletnikov spolno aktivna. Kljub temu se premalo zavedamo, da se aids in druge spolno prenosljive bolezni prenašajo tudi pri nas, ne samo »tam daleč«, in da je število okužb v porastu. Zato bi bilo dobro, kot zatrjujejo poznavalci, da bi za izobraževanje mladih o spolnosti v šolah uvedli program vzgoje za zdravo spolnost oziroma tej temi nameniti več pozornosti. Kaj o tem menijo Zgornjesavinjčani? Martin Lesjak, Mozirje Mislim, daje poučevanje o spolni vzgoji prepuščeno iznajdljivosti in entuziazmu posameznih učiteljev. Zdi se mi, da so spolnost in spolno prenosljive bolezni še vedno tabu tema, ki se je ne dotikamo radi. Vsaj v času, ko sem jaz rasel, je bilo tako, pa tudi sedaj ne verjamem, daje drugače. Kar se odraslih tiče, se mi zdi, da smo malo lahkomiselni, no, ne vsi. Andreja Zupan, Potok V učnih načrtih je tega ogromno že od prvega razreda dalje, pravzaprav že iz vrtca. In ne vidim nobene potrebe, da bi tega moralo biti več. Veliko pa je tudi sodelovanja šole z zdravstvenimi ustanovami. Zdravstveni domovi pripravijo precej predavanj in to je vse načrtovano ter ni prepuščeno stihiji ali iznajdljivosti učitelja. Tudi odrasli bi se morali zavedati posledic, a če imaš enega partnerja, se zaščitiš tako, daje obema v zadovoljstvo, če pa jih imaš večje potrebno uporabiti kondom. Boštjan Kranjc, Rečica ob Savinji Otroci bi morali v šoli imeti poseben program vzgoje za zdravo spolnost, saj pogosto niso osveščeni, kar se spolno prenosljivih bolezni tiče. Saj jih opozarjajo v šoli, ampak se mi zdi, da je tega premalo. Odrasli smo sicer osveščeni, kar se spolnih bolezni tiče, ampak marsikdo v tistem kritičnem trenutku na to ne pomisli, temveč potem, ko je že prepozno. Marija Sodja Kladnik, Nazarje Zdi se mi, da je tehnično dovolj poskrbljeno. Zdravstveni delavci prihajajo na šolo in predstavljajo pasti, kar se čustvenega dela tiče, pa žal ne. Ta manjka pogosto tudi pri odraslih. Odrasli se premalo zavedamo, da so tudi v našem okolju spolno prenosljive bolezni. V ospredju so telesni užitki, nikoli pa ne pomisliš, kaj lahko to pozneje prinese. Kristina Remic, Prihova Ozaveščenost mladih je bistveno premajhna, zato je večja verjetnost, da spolni odnos tudi vzrok za kakšno bolezen. Že v osnovni šoli bi morali uvesti programe za zdravo spolnost. Tudi med odraslimi je enako. Tudi ti se ne zavedajo, da so spolno prenosljive bolezni tudi pri nas, zato tega niti ne morejo prenesti na svoje otroke. Zato je spolna vzgoja prepuščena v osnovnih šolah učiteljem, ti pa se znajdejo na različne načine. Zadnje čase se o tem niti mladi ne pogovarjamo dovolj. Vladimir Ogradi, Bočna Zelo dobro je, da dobijo informacije tako o spolni vzgoji kot tudi o spolno prenosljivih boleznih. Moj otrok je te informacije dobil, saj je tudi njena smer izobraževanja v srednji šoli povezana z zdra-vsh/om. Zdi se mi, da se odrasla populacija ne zaveda v celoti, da spolne bolezni niso »tam nekje daleč«, temveč so tudi del našega vsakdanjika. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem ______________________________________j_________________________________J lo popolno izključenostjo iz družbe. Zato na zavodu še enkrat poudarjajo, da se okužbo z HIV virusom ne prenaša z dotiki, objemanjem, rokovanjem, niti s poljubljanjem, razen če je prisotna kri ali semenska tekočina. Tudi kihanje, kašljanje in piki insektov HIV okužbe ne prenašajo. Po besedah dr. Trop Skaza aids vse bolj postaja kronična bolezen, saj so na razpolago različne kombinacije antiretrovirusnih zdravil, ki upočasnjujejo razvoj bolezni pri okuženih in bolnih. Vsekakor pa je zgodnje odkritje okužbe bistveno za počasnejše napredovanje okužbe v aids, za kar je potrebno pravočasno testiranje. Kljub temu da je testiranje možno na številnih mestih, tudi v epidemiološki ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, inje prostovoljno, strogo zaupno in brezplačno, se v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno malo ljudi odloči za testiranje. Se pa trend izboljšuje, saj je bilo lani opravljenih za 20 odstotkov več testov na okužbo s HIV kot v letu 2008. Do novembra letos pa seje testiralo 200 posameznikov. Tatiana Golob EPIDEMIOLOŠKA SLIKA HIV/AIDS V CEUSKI REGIJI IN SLOVENIJI Inštitutu za varovanje zdravja je bilo v obdobju od 2000 do 2009 iz celjske regije prijavljenih 45 okuženih s HIV. V letu 2009 je bilo v celjski regiji na novo odkritih šest okuženih s HIV, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je bila okužba na novo odkrita pri dveh osebah. Največ okuženih je bilo v celjski regiji prijavljenih leta 2005, ko je bila HIV okužba ugotovljena pri osmih osebah. V Sloveniji so na Inštitutu za varovanje zdravja od leta 2000 do 2009 zabeležili 293 ljudi okuženih s HIV, med njimi 258 moških in 35 žensk. V desetletnem obdobju je umrlo 25 bolnikov z aidsom. V Sloveniji je najbolj prizadeta skupina moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. V letu 2009 je inštitut zabeležil 48 primerov HIV okužbe, kar je za 35 več kot pred desetimi leti. Med okuženimi prevladujejo moški (40 moških in 8 žensk). Zaskrbljujoče je, da je bila pri 46 odstotkih okuženih (pri 22 osebah) okužba odkrita pozno in posledično je bila pri njih zamujena priložnost za uspešnejše zgodnje zdravljenje, ki pri bolniku upočasni propadanje imunskega sistema. (vir: Zavod za zdravstveno varstvo Celje) GORENJE PO LETOŠNJIH TREH ČETRTLETJIH NAD PRIČAKOVANJI Dobiček že presegel letni načrt Pretekli teden so nadzorniki Gorenja obravnavali in potrdili nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine Gorenje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Poslovni rezultati kažejo dobro delo uprave družbe, ki ocenjuje, da bodo najpomembnejši cilji, zastavljeni v letošnjem poslovnem načrtu, doseženi ali preseženi. Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih ustvarila slabih 966 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je 11,6 odstotka več kot v primerljivem obdo- bju lani. S tem je bil znatno izboljšan poslovni izid iz poslovanja, ki je znašal 44,4 milijona evrov. Čisti dobiček v višini slabih 17 milijonov evrov je že v prvih devetih mesecih za skoraj 67 odstotkov presegel letni načrt. Divizija aparatov za dom je v devetih mesecih letošnjega leta dosegla dobrih 700 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 9,3 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta. Višje prihodke od prodaje je Gorenje ustvarilo s povečanjem obsega poslovnih aktivno- sti ter z izboljšanjem izdelčne in geografske strukture prodaje, predvsem v Rusiji, Ukrajini, Nemčiji, Turčiji, Grčiji in v skandinavskih državah. V nekaterih evropskih državah je obseg prodaje padel, kar je delno nevtraliziralo rast na prej naštetih trgih. Boljši poslovni rezultati so bili doseženi tudi zavoljo prevzema švedskega proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov Asko, kije od 1. avgusta 2010 vključen v Gorenje. Najvišjo rast prodaje, in sicer skoraj 23 odstotkov oziroma pre- ko 44 milijonov evrov, je dosegla divizija ekologije, energetike in storitev, medtem ko so se v diviziji notranje opreme prihodki od prodaje zmanjšali za 13,5 odstotka na slabih 27 milijonov evrov. Nižji obseg poslovnih aktivnosti je posledica še vedno zaostrenega položaja v panogi in načrtnega zmanjševanja dobav določenim kupcem, ki so se znašli v finančnih težavah in so jim kreditne zavarovalnice odrekle sodelovanje. Benjamin Kanjir KOMUNALI MOZIRJE IN GORNJI GRAD Na zimo dobro pripravljeni Ekipe so na cestah vse od petka popoldan (foto: Benjamin Kanjir) V Gornjem Gradu in v Mozirju je bilo pretekli vikend na sedežih komunalnih podjetij delo v polnem teku. Prve snežne padavine so narekovale začetek zimske službe, na katero so bili v obeh podjetjih dobro pripravljeni. V Gornjem Gradu izvaja pluženje in posipanje cestišč 17 podizvajalcev. Razvejanost cestne infrastrukture zahteva veliko mehanizacije, ki je na Komunali Gornji Grad nimajo. Kljub temu je direktor Zdenko Pur-nat zagotovil, da jih prvi sneg ni presenetil. Ceste na njihovem območju so bile na prvi delovni dan v novem tednu prevozne brez posebnosti. Na zalogi imajo dovolj začetnih količin posipnih materialov. V lanskem letu so za posipanje cest porabili okoli 500 ton peska. Podobno stanje je tudi na cestah, za katerih prevoznost v zimskem času skrbi Javno podjetje Komunala d.o.o. Mozirje. V podje- tju imajo nekaj svojih vozil, aktivnosti pa dopolnjujejo s podizvajalci. Ekipe so na cestah vse od petka popoldan, ko so pričeli s prvim posipanjem. Ob tem polnijo stranske deponije posipnega materiala. Nekaj preglavic so v času vikenda povzročala podrta drevesa. Sneg je bil namreč južen in težak. Delavci so zato s cestišč odstranjevali tudi podrta drevesa, ki so onemogočala prevoznost. Vinko Zahojnik, ki je v podjetju odgovoren za ceste, je ob tem zagotovil, da večjih preglavic in presenečenj kljub temu ni bilo. Prejšnja zima je bila zelo pestra in obilna s padavinami. Mozir-jani so za posipanje porabili okoli 1.900 kubičnih metrov gramoza in 700 ton soli. S temi količinami so zagotavljali bolj ali manj stalno prevoznost cest, brez večjih zastojev, kar nameravajo tudi letos. Benjamin Kanjir SLOVENSKI GOSPODARSKI PRVAKI BSH Hišni aparati četrto najboljše podjetje v Sloveniji Razne revije in ustanove vsako leto primerjajo podjetja po različnih poslovnih kazalnikih: tržni vrednosti, prodaji, dobičku... V prilogi časnika Delo Posel & denar so v ponedeljek, 29. novembra, objavili lestvico najboljših slovenskih podjetij v letu 2009, kjer je na prvem mestu Holding Slovenske elektrarne (HSE), na drugem mestu je novomeška Krka, tretje mesto je zasedlo podjetje Knauf Insulation iz Škofje Loke, na četrtem mestu pa najdemo nazorske BSH Hišne aparate, ki so v sredo v poslovni coni Prihovi odprli nov proizvodni obrat za njihovo invalidsko družbo. SPREMEMBA EKONOMSKEGA MODELA NUJNA Kot so zapisali v Delu, v sedanjih razmerah, ki so še vedno izrazito krizne, najbolje poslujejo tista podjetja, ki jim je hiter razvoj in ustvarjanje vedno novih izdelkov najpomembnejše poslovno vodilo. Podjetja, ki so se zaradi krize spustila v varčevanje na vseh koncih, tudi pri zaposlenih, se še vedno ubadajo s poslovnimi težavami ali pa so že propadla. Po ocenah mednarodne svetovalne družbe A. T. Kearney se globalne gospodarske razmere ne bodo vrnile v stanje pred krizo vsaj še deset let, takrat pa bomo priča novim razmerjem moči v svetovnem gospodarstvu. Dobili bomo monetarni sistem več enakovrednih valut, središče ekonomskih aktivnosti se bo premaknilo proti Vzhodu, državni dolgovi bodo občutno večji, največji trgi pa bodo še vedno na Zahodu. Kot poudarjajo poznavalci, bo morala v tem času Slovenija spremeniti svoj ekonomski model, saj se sedanji izkazuje kot neučinkovit. Mednarodne primerjave kažejo, da so slovenska podjetja (v povprečju) v primerjavi s podjetji vtujini manj dobičkonosna, manj produktivna in ustvarijo manj sredstev na enoto ustvarjenega prihodka. Predvsem pa se v težavah odzivajo veliko prepozno, najpogosteje šele takrat, ko imajo že izgubo. VEČ KOT POLOVICA NAJBOLJŠIH PODJETIJ PROIZVODNIH To je pokazala tudi raziskava časnika Delo. Lestvico najboljših podjetij v Sloveniji so pripravili na podlagi 20 poslovnih kazalnikov za leto 2009. Med približno 500 podjetji, ki so se uvrstila na lestvico največjih izvoznikov, največjih podjetij po skupnih prihodkih, najuspešnejših po čistem dobičku, po dodani vrednosti na zaposlenega ter največjih po številu zaposlenih, so jih izbrali 120, ki so se po poslovanju v lanskem ietu še posebno izkazala. Več kot polovica podjetij na tej lesbici je proizvodnih, ostalo so storitvena podjetja. Povečini so to veliki izvozniki, ki se odlikujejo tudi po drugih poslovnih kazalcih. Za podjetje BSH Hišni aparati Nazarje so v Delu zapisali, da se je lani izkazalo po vseh poslovnih kazalnikih, še posebej pa po donosnosti sredstev, kjer so zasedli 6. mesto, in po čistem dobičku, kjer so se uvrstili na 19. mesto. Franci Kotnik UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Milena Cigale nova načelnica Ministrstvo za javno upravo je izdalo odločbo, s katero na položaj načelnice Upravne enote Mozirje imenuje Mileno Cigale. Cigaletova je na ta položaj imenovana od 1. decembra dalje za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Milena Cigale je bila po odhodu v pokoj dotedanjega načelnika Vinka Poličnika imenovana za vršilko dolžnosti načelnika od 13. septembra dalje. Uradniški svet, ki je razpisal prosto delovno mesto, je na razpis prejel pet prijav. Odločbo o imenovanju za načelnico je Cigaletova prejela 25. novembra. Milena Cigale, ki živi v Nazarjah, je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Na upravni enoti je zaposlena že od leta 1997 in je v tem času delala kot vodja refera- (foto: Marija Lebar) ta za kmetijstvo, kasneje je bila pomočnica vodje oddelka za okolje in prostor, nazadnje pa je ta oddelek tudi vodila. Marija Lebar OBČINSKI SVET NAZARJE Z novim letom brezplačna pravna pomoč za občane Na 2. redni seji seje v četrtek, 25. novembra, sestal nazorski občinski svet. Obravnavali so predloge imenovanj odborov in komisij, županja Majda Podkrižnik pa jih je seznanila z odločitvijo o ponudbi pravne pomoči občanom. Nekaj dni pred redno sejo je imel nazorski občinski svet še korespondenčno sejo, na kateri je bila na predlog mandatne komisije imenovana statutarno pravna komisija. Slednja je takoj po konstituiranju obravnavala Odlok o organiziranosti in načinu dela odborov krajevnih skupnosti v občini Nazarje. Omenjeni akt so svetniki obravnavali že v prejšnjem mandatu, vendar je bil takrat umaknjen iz obravnave. Županja je na seji v četrtek predlagala, da se ta odlok sprejme po skrajšanem postopku, saj želi, da bi novoizvoljeni odbori krajevnih skupnosti začeli delati že v decembru. Svetniki so imeli na odlok kar nekaj pripomb, predvsem na način imenovanja oziroma izvolitve krajevnih odborov. Sklenili so, da vsak svetnik v roku enega tedna poda pisne predloge in pripombe na ome- njeni odlok pravno statutarni komisiji. Tako bo odlok ponovno obravnavan na 3. seji občinskega sveta v decembru. Pri tem je županja opozorila, da mora kljub temu delo v krajevnih skupnostih funkcionirati in izpostavila delovanje zimske službe. Občinski svet je obravnaval poimensko sestavo komisij in odborov ter predloge, ki jih je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na svoji prvi seji. Predloge so potrdili. Pri tem je ostala sestava občinske volilne komisije in štaba civilne zaščite enaka kot v prejšnjem mandatu. Županja Podkrižnikova je svetnike seznanila, da bo občina organizirala brezplačno pravno pomoč za občane in je na sejo povabila pravnico Polono Levar Krajnc. Ta je predstavila delovanje take oblike pomoči v nekaterih občinah, ki jo imajo že dalj časa. Kot kaže, je zanimanje občanov za to povsod izjemno. Pričakuje se, da bo ta pomoč v Nazarjah začela delovati vjanuar-ju 2011, o čemer bo občina občane še posebej obvestila. Marija Lebar LEPA NJIVA Nova cesta za lažje življenje V soboto, 27, novembra, so namenu predali nov odcep ceste v Lepi Njivi. Trak pa so družno prerezali mozirski župan Ivan Suhoveršnik in Skornškovi. Pridobitev je blagoslovil župnik Sandi Koren. Gre za cestni odsek, ki se odcepi od občinske ceste Mozirje-Le-pa Njiva in preko mostu vodi do domačije Lopatnek. Kot je v nagovoru povedal župan, je bilo letos iz občinskega proračuna urejenih okoli pet kilometrov prenove cest, večinoma na stranskih odcepih, pri tem pa ni vračunana cesta v Šmihel. »Približno toliko cest občina posodobi vsako leto. Čaka nas še prenova ceste, ki iz Mozirja pelje v Lepo Njivo inje zelo dotrajana. Vendar bomo cesto urejali skupaj z napeljavo vodovoda, ki bo tekel ob njej. V Z odprtja novega odcepa ceste proti Gre za povezavo vodovoda Letošč z vodovodom Ljubija. Projekt je že prijavljen za sredsh/a Službe Vlade OBČINA GORNJI GRAD Številne odločitve že na drugi redni seji Lopatneku (foto: Marija Lebar) RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,« je povedal župan in izrazil upanje, da ne bo treba predlogo čakati. Domačim ob novem odcepu in obiskovalcem je zaželel, da bi se po novi cesti varno vozili. Morda bi se zdel komu 135-me- OBČINA REČICA trski odsek res kratek, a za tamkajšnje prebivalce je velikega pomena, saj se od tod vsakodnevno vozijo v službo in šolo. V snegu je asfaltno cesto mnogo lažje očistiti, makadam na cesti, ki se vzpenja, pa so neurja nenehno načenjala in odnašala. Ob tem, ko so pripravljali podlago za asfaltno prevleko, so cesto tudi nekoliko prestavili in izravnali največji klanec. Na mostu čez Ljubijo so namestili novo ograjo. Večino so opravili sami, na pomoč pa so priskočili tudi sosedje. Občina je sredstva primaknila k asfaltni prevleki. »Veseli smo, da se nam danes uresničuje dolgoletna želja po sodobni cestni povezavi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pri tem kakorkoli pripomogli,« je zbrane nagovoril Dani Skornšek. Dogodekje popestril harmonikar, prisotni pa so se potem zadržali še v prijateljskem druženju. Marija Lebar V četrtek, 25. novembra, so občinski svetniki občine Gornji Grad po hitrem postopku sprejeli odlok o kategorizaciji občinskih cest. Damjan Anflej iz podjetja Axis, ki operativno izvaja prenovo veljavnega odloka, je predstavil potek cest v občini in svetnike seznanil s spremembami napram sedaj veljavnem odloku. S strani direkcije za ceste na prometnem ministrstvu je bilo izdano pozitivno soglasje na vsebino predlaganega odloka in glede uskladitve občinskih in gozdnih cest s strani Zavoda za gozdove Slovenije niso imeli pripomb. Svetniki so nov odlok po skrajšanem postopku sprejeli. Na seji so obravnavali predloge sklepov za imenovanje odborov in komisij občinskega sveta. Predloge je podala komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Enajst delovnih teles občinskega sveta so sprejeli soglasno. Pripombe so imeli le na sestavo odbora za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in prostorsko planiranje. V tem odboru naj bi bila večina članov Slovenske ljudske stran- ke, vendar so se po razpravi ie strinjali, da je glavna naloga odbora, da dela dobro za vse občane, ne za stranko. Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli odlok o dopolnitvah odloka o gospodarskih javnih službah v občini. Odlok seje navezoval na podjetje Eko toplota energetika d.o.o Ljubljana, ki ima v lasti infrastrukturo, preko katere se izvaja javna služba oskrbe s toplotno energijo. Zaradi teh okoliščin je bilo potrebno spremeniti 12. člen odloka tako, da je možno koncesijo podeliti na podlagi neposredne odločbe, pogoje za opravljanje koncesije pa določiti v sami koncesijski pogodbi. Obravnavana je bila vloga investitorja Boštjana Rihterja za oprostitev plačila komunalnega prispevka za gradnjo vlečnice Bukovje. Pet od enajstih svetnikov je bilo za oprostitev, saj so menili, da mora občina spodbujati nove dejavnosti, predvsem take, ki so dobrodošle za mnoge občane. Z minimalno večino so svetniki izglasovali, da je investitor komunalni prispevek dolžan plačati. Štefka Sem Pričetek izgradnje dopolnilnega kanalizacijskega omrežja Oktobra je izvajalec CM Celje pričel z izgradnjo sekundarnega voda kanalizacijskega omrežja na relaciji Varpolje-Spodnja Rečica. Zaradi tega je spremenjen prometni režim na nekaterih cestah. Odvisno od izvajanja del bo zapora v delu trase v Varpoljah delna ali občasno popolna, prometni režim pa je urejen z ustreznimi prometnimi znaki. Oktobra so na občini Rečica ob Savinji prejeli sklep Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko o odobritvi sofinanciranja dopolnilnega kanalizacijskega omrežja Varpolje-Spodnja Rečica. Župan Vinko Jeraj je tako 25. oktobra podpisal pogodbo z izvajalcem WWW. del, kije bil izbran na javnem razpisu, to je podjetje CM Celje. Kot so povedali na občini, je pogodba vredna dober milijon evrov. Od tega bosta država in Evropski sklad za regionalni razvoj prispevala 308.521 evrov. Za Izvedbo projekta je občina najela posojilo pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu v višini 330.000 evrov. Posojilni pogoji so izjemno ugodni, saj se posojilo uvršča med spodbude občinam za urejanje okolja. Dela v Varpoljah so se že začela, v ostalih naseljih bodo stekla nekoliko kasneje. Investicija bo v celoti zaključena leta 2012. Marija Lebar .net WELLNESS CENTER ZALA TOPOLŠICA Indijska znanost o zdravju tudi pri nas Ayurvedo je predstavil gost iz Indije dr. Rajesh Shrivastava (foto: Marija Lebar) Dan odprtih vrat, ki so ga v novem topolskem centru zdravja pripravili v soboto, 27. novembra, je bil tematsko posvečen ayurvedi v Sloveniji. Kot predavatelja so povabili dr. Rajesha Shrivastava iz Indije, v pozdravnem nagovoru pa je spregovorila direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh. Po predavanju je sledil še ogled wellness centra in okrogla miza na temo o ayurvedi. Kot je povedal predavatelj, je znanje o ayurvedi in njena uporaba v Indiji stara že več kot 5.000 let. Sama beseda je sestavljena iz dveh delov, in sicer pomeni ayu življenje in veda pomeni veda. Njen osnovni princip je, da človeka obravnava kot del vesolja, kot mikrokozmos v Po lanskoletnem premoru, ko dotedanji vsakoletni organizator belega koncerta v Logarski dolini, Hotel Plesnik, po trinajstih letih ni organiziral popularnega božično-novo-letnega koncerta, letos ta spet bo. Skupaj so stopili trije organizatorji, ki bodo združili svoje moči in organizacijske sposobnosti. Kot napovedujejo, bo koncert ob vsakem vremenu. Hotel Plesnik, Logarska dolina d.o.o. in Center Rinka bodo v nedeljo, 26. decembra, priredili bo-žično-novoletni koncert z bogatim glasbenim in razvedrilnim programom. Na velikem odru bodo nastopili domači kulturniki z nepo- makrokozmosu. Pristop k človekovemu zdravju je celosten, kar pomeni, da se ne osredotoča samo na fizično zdravje oziroma bolezni, temveč enakovredno obravnava tudi njegovo duševno, čustveno in duhovno telo. V ta namen je veda ljudi razvrstila v tri osnovne tipe značilnosti. To so vata, petto in kaffa, ki imajo vsak svoje lastnosti. Osnovni tip je človeku dan že od rojstva. Če oseba v mladosti doživlja travme, telesne ali čustvene pretrese, pa lahko pridobi tudi nekaj značilnosti katerega od drugih dveh tipov. Takrat postane njeno zdravje na katerikoli ravni (ne samo na fizični) ogroženo. Po besedah predavatelja je ayur- grešljivimi otroci iz vrtca in šole Solčava, citrar Karli Gradišnik, Nuša Derenda, skupina The Moonlighting orchestra ter Slovenski ok- tet. Vedno inovativni, humorno-pi-kantni in etno nabrušeni moderator, glasbenik in »šovmen« Franci Podbrežnik pa že vneto raziskuje luknje v solčavski kroniki ter zbira sočne podrobnosti o glasbenih gostih. Osrednjo prireditev bodo prireditelji nadgradili s še drugimi dogodki, ki se bodo vrstili v prazničnih dneh. Mednje sodi tudi prikaz živih jaslic pri gostišču Na razpotju (pred koncertom), ki so se v minulih dveh letih lepo prijele. Jože Miklavc vedsko znanje tako obsežno, da ga ni mogoče zaobjeti v eno samo človeško življenje. Ayurveda medicina daje močan poudarek preventivi in zdravemu načinu življenja, ne prakticira pa vegetarijanstva. Uči, da je večina naših bolezni psihosomatskega izvora in nastopijo takrat, ko smo na kateremkoli nivoju v neravnovesju. Predstavil je nekatera zdravila in masažna olja za posamezne značajske tipe in določe- BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Nedavno so v nazorskem podjetju BSH zaposlenim, ki so septembra sodelovali v akciji ob tednu mobilnosti, podelili nagrade - pohodne palice za športno oziroma nordijsko hojo. S tem želijo v podjetju zaposlene spodbuditi k bolj zdravemu načinu življenja in varovanju okolja. Akcijo Evropski teden mobilnosti v Sloveniji organizira ministrstvo za okolje in prostor. Letošnji slogan akcije je bil Potuj pametneje, živi bolje. Zaposleni v BSH so se akciji pridružili tokrat že četrto leto zapored. Vodstvo podjetja se zaveda pomena okoljske odgovornosti in pomena zdravja zaposlenih, zato jih na različne načine vzpodbuja k zdravemu življenjskemu slogu. K temu sodi tudi uporaba organiziranega prevoza na delo, ki ga imajo v podjetju za svoje zaposlene. ne bolezni. Zdravila so izključno rastlinskega izvora in človek od njih ne postane odvisen. V centru Zala osnovno ayurved-sko obravnavo nudijo že sedaj, jo pa nameravajo še razširiti v skladu s tem, kako bodo pridobivali potrebna znanja. Direktorica Fijavž-Špehova je povedala, da se njihovi obiskovalci radi odločajo za ta način terapij. Marija Lebar Eden od motivacijskih ukrepov v tej zvezi je tudi sodelovanje v omenjeni pobudi. Letos se je vabilu pridružila skoraj polovica vseh zaposlenih. V času akcije so za prihod na delo v večini uporabili prevoze z avtobusom in kombijem, bližnji so v službo prihajali peš. Nekaj se jih je odločilo za uporabo kolesa. Vsi sodelujoči so zato nedavno prejeli nagrado - športne pohodne palice. Letošnji odziv na akcijo je bil v BSH-ju boljši od lanskega, kar je gotovo rezultat ozaveščanja o pomembnosti zdravega sloga življenja in varovanja okolja. Kot so povedali v podjetju, se bodo tudi v prihodnje trudili sodelavce seznanjati z nujnostjo spremembe potovalnih navad in uporabo bolj trajnostno naravnanih pristopov. Marija Lebar Miklavž na Rečici ob Savinji Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so tudi letos pisali pismo Miklavžu. Menda je v občini in v okolici veliko otrok, ki bi jih radi obdarili z lepim darilom in prijetnim kulturnim programom, je bilo zapisano v pismu. Dobrotnik seje odzval in zatrdil, da se bo v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri ustavil na Rečici, obdaril otroke in poskrbel za kratek klepet. Ker so v društvu ugotavljali, da je letos v občini in širše veliko, veliko pridnih otrok in da sami ne bodo zmogli finančnega bremena, naprošajo starše, da v trgovini Mercator na Rečici in vrtcu Rečica kupijo ustrezne Miklavževe bobne, s katerimi bodo malčki upravičeni do lepega in uporabnega darila. Marija Sukalo 14. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V LOGARSKI Obeta se izjemno doživetje na snežni poljani Nagrade za sodelovanje v akciji ob tednu mobilnosti META DRČAR, PERFORMERKA Gornjegrajski umetnici se odpirajo vrata evropskih razstavišč Gornji Grad in London. Podeželski kraj in velemesto sta (za zdaj) končni postaji in hkrati razpotji, na katerih se ustavi »dekle iz naše ulice«. Umetnostjo je popeljala s podeželja v mesto, ki ga je »težko presenetiti«. Meta Drčar s Tlake v Gornjem Gradu je izbrala umetnost performanse. Z njo se ne ukvarja samo študijsko, ampak ji preprosto vse bolj postaja bistvo življenja. V družini, zaradi katere se vrača v Gornji Grad, že od malega doživlja spodbudo. Mama Jožica izvira iz umetniške družine, ljubitelj umetnosti je oče Matjaž. Brat Andraž študira računalništvo; tudi zato ji pomaga pripravljati internetno stran v angleščini (www.metadr-car.com). »Zveza z domačimi ni problematična. Težko pa je oditi od doma pri 19. V Londonu je toliko dela, da mi je fajn, pogrešam pa domače, vse.« Očetov stric je slikar Lebič, njegova sestra likovna pedagoginja. V takem okolju je Metino zanimanje za umetnost naravno. Najprej je šla v Ljubljano na umetniško gimnazijo, od tam pa v London na Central St. Martins. Na tej svetovno priznani univerzi za umetnost je diplomirala iz fine arta, zdaj se pripravlja na magisterij iz plesnega teatra, saj hoče združiti likovno umetnost in ples. Ta jo je že v srednji šoli tako prevzel, da seje vpisala v plesno šolo Kazina, postala leta 2005 državna prvakinja v uličnem plesu ter s skupino »uličnih« plesalcev zaplesala še v sam vrh na evropskih in svetovnih prvenstvih. Gibanje ob glasbi jo sprosti, trening klasičnega baleta pa je del priprave na magisterij. Meni namreč, da bo s plesnim znanjem laže usmerjala plesalce. Tudi v teatru, plesnem in »navadnem«, je redna obiskovalka, za dušo pa si privošči filmske kreacije zelo ali malo manj znanih režiserjev, kot so Bergman, Herzog, Antonioni, Wong Karwai. UMETNOST, KI ZDRUŽUJE ZVOK, GIBANJE IN PROJEKCIJO Že gornjegrajska osnovna šola je bila vzpodbuden prostor za njene samozavestne risarske začetke. Na umetniški gimnaziji v Ljubljani seje učila klasičnega risanja portretov, figur, aktov, nato pa jo je v London zvabil študij ilustracije in je novo, verjetno bo podoben odziv v Ljubljani. V Londonu pa se da po razstavi takoj pogovarjati o performansi.« Dopolnjujeta se, kadar razmišljata o zvoku in gibanju, iščeta sveže Meta Drčar: »V Italiji se obiskovalci drugače odzovejo na najino predstavo, vse jim je novo, verjetno bo podoben odziv v Ljubljani.« (foto: arhiv Mete Drčar) slikarstva. Najprej jo je prevzel videoart, nato performansa - moderna konceptualna umetnost, ki seje »intenzivno začela razvijati že v 60. letih, sedaj pa zopet postaja vse bolj priljubljena pri občinstvu. Če hočeš delati v svetu umetnosti, moraš ubrati druge poti. Tudi slikarstvo je v Londonu moderno in konceptualno, ne klasično. Vsak se lahko nauči risati, če le ima voljo. Za originalnost v umetnosti pa je potreben presežek«. Na fakulteti je spoznala še nekaj: »V 2. letniku sem imela krizo, nisem se razumela s profesorjem. A kritika vzpodbudi, da si še bolj deloven, močnejši. Na faksu je negativna kritika koristna.« Toda na trgu odloča pozitivna kritika. Ta prinese ponudbe in teh jima ne manjka. Jima? Slovenka Meta in Kitajka Dori Deng sta se spoznali v študentskih letih, prvič pa sta združili ustvarjalne moči pri izdelavi diplome in takoj dobili vrsto povabil. Njuna performansa je edinstvena celo za London. Julija sta se predstavili v Italiji na ZOOart 2010. Razstavljali sta v Londonu, Oxfordu, Brightonu. »V Italiji se obiskovalci drugače odzovejo na najino predstavo, vse jim ideje, o končni podobi izdelka imata isto mnenje. »Glavno inspiracijo za najino delo črpava iz prostora, z gibi telesa in živo projekcijo pro- storu dodava novo dimenzijo. Združujeva zvok, telo in projekcijo.« Razlaga, kako projektor projicira dvodimenzionalni lik na plesalčevo te- lo. En plesalec hodi v ritmu, ki predstavlja trikotnik ali kvadrat, in drugi s fizično interakcijo preoblikuje lik. Tako s telesom ustvarjata novo dimenzijo. Peggy Phelan razlaga performanso kot umetnost sedanjosti, ki ne more biti arhivirana s fotografijo, videoposnetkom... Težko jo je tudi prenesti na papir. Na vprašanje, ali obstaja slovenski izraz za performanso, se nasmeji: »0 performansi sem se učila v Angliji, zato je težko to izraziti v slovenščini. V Sloveniji ni toliko razvita. Ekstremna performerka na svetu je Marina Abramovič. Za diplomski esej sem imela njeno umetnost performanse, učila sem se skozi njo. V Londonu performansa zelo živi, prav tako v New Yor-ku, Berlinu, zato je občinstvo zagotovljeno.« 12. januarja bosta Meta Drčar in Dori Deng razstavljali v Galeriji ŠKUC v Ljubljani. Andreja Gumzej NAZARJE Best of Savinjska 2010 V soboto, 18. decembra, prireja podjetje Cameleon production v industrijski coni Nazarje zanimivo prireditev, katere namen je širši javnosti predstaviti aktivnosti Zgornje Savinjske doline na področju turizma, kulinarike in športa, predstaviti najbolj perspektivna zgornjesavinjska podjetja in z zanimivim dogajanjem ter eksotičnimi avtomobili na njihovih razstavnih prostorih kar najbolj navdušiti obiskovalce. Cameleon production je zgornje-savinjsko podjetje, ki se ukvarja s predelavami vozil. Ker so z dolgoletnim trudom in močno voljo pred slabima dvema letoma pridobili zaupanje Renaultove tovarne, so se podali v nenavaden projekt, katerega končni rezultat je bila zmaga in naslov evropskega prvaka oktobra v Rotterdamu na Nizozemskem. V soboto, 18. decembra, bodo na pokriti površini 1.500 kvadratnih metrov postavili na ogled dvajset predelanih vozil. Gre za vozila, katerih vrednost se začne pri petdeset tisoč evrih in so po večini del evropskih avtomobilističnih dogodkov, na katerih tekmujejo v različnih kategorijah predelave vozil. Razstavni prostori bodo atraktivno opremljeni, s posebnim programom pa bo predstavljeno vsako podjetje posebej. Za zaključek prireditve bodo pripravili nagradno igro in podelitev priznanj, za vrhunec dogodka pa bo poskrbela trenutno najbolj iskana pop-rock skupina v Sloveniji - Tabu. JH ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE (ČZS) Noč kritičen do ministrstev za okolje in zdravje Čebelarji celjske regije na posvetu v Mozirju (foto: Marija Lebar) V Mozirju so se v petek, 19. novembra, zbrali čebelarji celjske regije na posvetu, ki gaje zanje pripravila Čebelarska zveza Slovenije. V regiji deluje v štirih zvezah 39 čebelarskih društev, katerih predstavniki so se udeležili posvetovanja. Predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč je podal poročilo o delovanje ČZS v tem letu. Zbrane je najprej pozdravil predsednik gostiteljice Čebelarske zveze Savinjsko-šaleškega območja Franc Šmerc. V kratkih besedah je orisal projekte, ki jih je ČZ SA-ŠA realizirala letos. Med njimi je omenil izvedbo čebelarskega praznika v Velenju, v okviru katerega so pripravili tudi čebelarsko razstavo. Predstavil je še projekt, ki so ga uresničili v okviru programa Leader in sofinanciranjem Evropskega kmetijskega sklada. V tem sklopu so izdali zgoščenko in brošuro Iz preteklosti v prihodnost. Ob video projekciji je nato Boštjan Noč podal poročilo o uresničevanju lani začrtanih nalog krovne zveze slovenskih čebelarjev. Skoraj vse naloge so bile uspešno izvedene aii so v izvajanju. Izredno seje izboljšala komunikacija z nekaterimi pristojnimi ministrstvi, predvsem s kmetijskim ministrstvom, treba pa bo urediti še področje čebelarske zakonodaje, je povedal Noč. Prav tako ni dovolj posluha za nekatere čebelarske pobude na ministrstvih za okolje in zdravje. Veliko je bilo narejenega na področju izobraževanja in usposabljanja čebelarjev. Predstav- niki slovenskih čebelarjev so bili dejavni tudi v okviru Evropske unije, kjer so se udeležili prve konference čebelarskih organizacij. Dobro potekajo projekti, kot sta medeni zajtrk in podpis peticije za ohranitev kranjske sivke, v katerem so zbrali okoli 30.000 podpisov in jih predali kmetijskemu ministru. V dveh letih jim je uspelo članstvo povečati za skoraj 700 članov, kar je naloga tudi za naprej. Samo osveščeni čebelarji, ki čebelarijo v skladu s higienskimi smernicami zdrave in varne hrane ter svoje čebele zdravijo na ustrezen in strokovno preverjen način, lahko potrošnikom zagotavljajo kakovosten med. Tolikšno povečanje članstva gre pripisati intenzivni promocijski dejavnosti. V letošnjem letuje bilo samo v tiskanih medijih, brez vštetih televizijskih oddaj, objavljenih 1.073 člankov o čebelarski tematiki. Pri tem je predsednik omenil tudi Savinjske novice, ki objektivno spremljajo aktualno čebelarsko tematiko. Marija Lebar SAVINJA - ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽEUA IN TURIZMA Srbi navdušeni nad Zgornjo Savinjsko dolino V sredo, 17. novembra, je Zgornjo Savinjsko dolino obiskala sedemčlanska delegacija iz Srbije. Trije predstavniki razvojne agencije in predstavnik občine Leskovac ter trije predstavniki združenja tkalcev iz Zaječarja so bili gostje zavoda Savinja. Dolino so obiskali z namenom ogleda primerov dobre prakse trajnostnega razvoja podeželja. Obiskali so elektrarno na bioplin na kmetiji Hrašan v Letušu. Na Ljubnem so si ogledali ribogojnico pri Povhu, v Solčavi so jim predstavili prikaz predelave volne in polstenja ali fil-canja. Na zavodu Savinja je direktorica Cvetka Mavrič gostom predstavila njihovo dejavnost, spoznali so se z domačo kulinariko in tečaji v Fašunovi hiši. Podrobno so lahko videli, kako se izvajajo razni projekti preko LEADER programa. Kot primer je bil predstavljen solčavski sir-nek. Spoznali so vlogo podeželskega razvojnega jedra in pomembnost lokalne uporabe surovin od sadja do lesa ter njihovo umestitev v turistično ponudbo. Med tridnevnim obiskom so srbski gostje obiskali še Gorenjsko in Prekmurje, spremljala sta jih predstavnika centra za trajnostni razvoj podeželja z Naklega. Nad našo dolino so bili očarani. Predvsem so opazili, kako čisto in urejeno je povsod. Zadovoljni so bili, da so lahko spoznali dejavnost zavoda Savinje in po besedah Mavričeve so že sedaj dobro pripravljeni na vstop v Evropsko unijo, saj dobro poznajo razne postopke in ukrepe. Štefka Sem OBČINA SOLČAVA IN POŠTA SLOVENIJE D.0.0. Kmetije ob panoramski cesti odslej deležne dostave pošte na dom Na Bukovnikovi kmetiji so (z leve) mag. Andrej Rihter, Alojz Upnik, Heda Mančki, Dušan Sovinšek, Jelka in Vilko Ošep posneli zgodovinsko fotografijo (foto: Bernarda Prodnik) 29. november bo za kmetije ob panoramski cesti v Solčavi dan, ki ga ne bodo pozabili. Po dolgoletnem trudu občine, da bi tudi na te kmetije dnevno dostavljali pošto, seje to končno uresničilo. Prve dostavljene pošiljke so na najvišje ležeči kmetiji v Sloveniji, v Bukovcu, pričakali domači, župan občine Solčava Alojz Upnik, direktor Pošte Slovenije, Poslovne enote Celje mag. Andrej Rihter, upravnica poslovne enote Pošte Slovenije v Solčavi Heda Mančič, zaposleni v občinski upravi, nekdanja upravnica pošte Anica Podbrežnik in nekaj krajanov. POPLAČAN DOLGOLETNI TRUD Župan Alojz Lipnik je bil vesel nove pridobitve. Poudaril je, da je, kljub temu da storitev za Pošto ekonomsko gledano ni zanimiva in profitna, toliko bolj pomembna za krajane. Dolgoletni trud, da bi višje ležečim kmetijam omogočili enakopravnost tudi na tem področju, seje izplačal. Izpostavljene predalčnike, v katerih se je do sedaj nabirala pošta, je zamenjal pismonoša Dušan Sovinšek, ki bo odslej premagoval pot do 1.327 metrov nad morjem visoke kmetije Bukovnik, in to vsak delovni dan. Da to za »vremensko neobčutljive« poštarje ni problem, je dokazal že prvi dan, ko seje podal na pot kljub 40 centimetrom novo zapadlega snega. POŠTA TUDI NA NAJVIŠJE LEŽEČO KMETIJO V SLOVENIJI Mag. Andrej Rihterje izrazil zahvalo solčavski občini za sodelovanje v projektu dostave pošte na višje ležeče kmetije in vzpostavitev enakopravnega položaja za vse prebivalce občine. V PE Celje so ponosni, da bodo odslej vsakodnevno dostavljali pošto na najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji, in upajo, da bodo občani s pridom uporabljali poštne, denarne in druge storitve, ki jih nudi Pošta Slovenije. Samo v novembru so v njihovi poslovni enoti omogočili 1.045 gospodinjstvom dostavo pošte na dom. Na območju Zgornje Savinjske doline so vta namen zaposlili tri nove pismonoše, in to za območje Solčave, Luč in Gornjega Grada. Tako se bodo odslej številna gospodinjstva srečevala s pismonošo petkrat tedensko. Na obmo- čju doline je sicer še nekaj območij, kjer ni dnevne dostave, večina so to območja, kjer ceste niso lokalne, ampak imajo oznako vožnje na lastno odgovornost, kjer se pojavi problem z zavarovanjem vozil in pismonoš. Kako dobrodošla storitev je to za prebivalce oddaljenih kmetij, sta pokazala gospodarja na Bukovnikovi kmetiji, Jelka in Vilko Ošep, ki sta pismonošo in vse navzoče pričakala pred domačo hišo. Dostava pošte, tako osnovna in samoumevna stvar za večino Slovencev, tudi v 21. stoletju prinaša veliko veselja tistim, ki doslej tega »razkošja« niso poznali. Štefka Sem IZLETNIK CELJE D.D. Zlati volan za Marjana Osovnika Marjan Osovnik je tik pred upokojitvijo prejel prestižno nagrado zlati volan (foto: Štefka Sem) Celjski avtobusni prevoznik Izletnik ter Zavarovalnica Triglav vsako leto podelita nagrade najboljšim šoferjem. Šoferji, ki v preteklem letu niso imeli nobene nesreče, prejmejo priznanja, po petih ali desetih letih pa le-ti dobijo še posebne nagrade, srebrni ali zlati volan. Letos je 16 od 19 šoferjev iz Izletnikove poslovne enote v Mozirju dobilo priznanja in denarno nagrado, najbolj cenjeno nagrado, zlati volan je pripadel Marjanu Osovniku, je povedal vodja enote Robert Klemenak. Marjan Osovnik že 24 let vozi avtobus pri Izletniku Celje. V tem času je prejel 20 priznanj in srebrni volan. Po desetih letih brez nesreče na cesti mu je letos pripadla čast, ki soje deležni le redki, nagrada zlati volan. Kljub temu da se je v tem tednu upokojil, bo priznanje prejel še prihodnje leto, saj tudi letos ni imel smole na cesti. Povedal je, daje poleg znanja potrebno tudi veliko sreče, da jo vedno »zvoziš« brez težav. Vsaj za enkrat pa kot upokojenec ne bo pogrešal avtobusne vožnje, saj zaradi bolniških staležev trenutno primanjkuje šoferjev in bo svojemu dolgoletnemu delodajalcu rade volje priskočil na pomoč, kadar bo to potrebno. V zadnjih petnajstih letih je priznanje zlati volan prejelo pet šoferjev iz mozirske poslovne enote Izletnika Celje. Štefka Sem KARITAS MOZIRJE - ŠMIHEL PRIREDIL 7. DOBRODELNI KONCERT Proti materialni in duhovni revščini V tednu dobrodelnosti in v letu, v katerem je Slovenski kari-tas praznoval 20. obletnico delovanja, so člani te dobrodelne organizacije, ki delujejo v združeni župniji Mozirje - Šmihel, 21. novembra priredili koncert v Kulturnem domu Mozirje. Vodila sta ga Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik. Častni govornik je bil župnik in publicist Karel Gržan, ki trenutno službuje v Lučah. Čestital je organizatorjem koncerta in povedal, da ga je prevzel in pretresel zaradi izbora glasbenih gostov in najbolj simpatičnega voditeljskega para. »Prav je, da se je dala »beseda« glasbi, zato ker glasba zveni, beseda beseduje in sreča človeka tam, kjer je on najbolj občutljiv. Vsak izmed nas ima v sebi fine strune, in ko zazveni glasba, zazveni naš notranji jaz. V tistem sočutju, v tistem Nastop ansambla Navdih (foto: Ciril M. Sem) čutenju, ki nas odpre bližnjemu, v katerem lažje zaznamo in prepoznamo stisko, po kateri nas kliče Ljubezen. In kote pokliče Ljubezen, je preprosto vredno in dobro odgovoriti. Dobro je biti dober.« Nadalje je razmišljal o stiskah sodobne- ga človeka, ki bi jih bilo manj že samo zato, če bi podarili čas pozornosti, besedo vzpodbude, samo nasmeh: »Danes smo mnogi v stiskah samo zato, ker mislimo le nase, rešujemo le sebe. Ko rešiš in se morda samo nasmehneš nekomu, si se nasmehnil samemu sebi in si storil dobro njemu in sebi.« Na koncertu so nastopili pevci in ansambli iz vse Slovenije, najprej mešani pevski zbor Surrexit, ki se posveča sakralni zborovski pesmi. V uvodnem nagovoru je moderatorka Janja Irman Kolar omenila, da se zdi moto koncerta Nič revščine, ukrepajte zdaj! utopično, toda »z malimi koraki smo vendarle na poti k njemu. Revščina in uboštvo, bogastvo in neenakost niso povezane samo z denarjem, temveč že z zelo majhnimi dobrimi mislimi ali deli«. Nato so zapeli in zaigrali: citrarka Tanja Lončar, solisti Robert Kreslin, Ivo Mojzer, David Grom in Irena Tratnik, ansambli Foxy teens, Katrca, Navdih in Dolenjski zvoki, Uršulinke - Urška band, Navihani muzikanti, flavtistka Glasbene šole Nazarje Manja Pančur in Mozirski koledniki. Andreja Gumzej Zgodbe Košnikovego ato in glasba za mlado družino Mito Trefalt, ki upodablja Košnikovega ata, je med glasbenimi točkami skrbel za dobro voljo in se je kljub temu, da po njegovem šteje že 111 let, dobro odrezal. Spomnil se je številnih šaljivih dogodkov in poskrbel, da bo Košnikova gostilna Pustoslemškovim in obiskovalcem ostala v lepem spominu (foto: Štefka Sem) no pomagajo drugim v nesreči. Številni glasbeniki in pevci ter Košnikov ata so tako združili moči in se od- li nove moči za premagovanje številnih ovir, kijih še čakajo. Za dobrodelno gesto se je Pustoslemškova Dobrodelna Košnikova gostilna je privabila veliko število obiskovalcev in nastopajočih (foto: Štefka Sem) povedali honorarjem v plemenit namen. Kot pokrovitelj prireditve se je pridružil Šport center Prodnik in vsi skupaj so družini Pustoslemšek da- vsem sodelujočim zahvalila, ni pa pozabila niti na tiste, ki njeni družini stojijo ves čas ob strani. Štefka Sem V nedeljo, 28. novembra, sta Kulturno društvo Ljubno ob Savinji in Dobrodelno društvo France Trefalt v dvorani ljubenskega Kulturnega doma pripravila dobrodelno Košnikovo gostilno. Preko 2.100 evrov zbranih z donacijami, vstopnino in prodajo domačih izdelkov članic društva Komen so organizatorji podarili družini Pustoslemšek iz Florjana pri Gornjem Gradu. Ivica Pustoslemšek je spomladi izgubila moža v delovni nesreči v gozdu. Ostala je sama z dvema osnovnošolskima hčerkama Karmen in Natalijo ter 96-letnim starim očetom. Na Budnavi kmetiji, kjer živijo, je od takrat vse na njenih plečih, k sreči se najdejo ljudje, ki nesebič- Nastopili so: Mito Trefalt, ansambli Pero, Minutka, Ojstrica, Euro kvintet in Slovenski zvoki, Tapravih 6, harmonikarji Primoža Zvira, Habrovi fantje in Mešani pevski zbor KD Ljubno ob Savinji. DOBRODELNA KOŠNIKOVA GOSTILNA Zgodovina in narodopisje C Zgodbe in pripovedi iz naših ferajeD (3) Piše: Aleksander Videčnik Rdeče mleko Če je krava dajala rdeče mleko, je bil to znak, da so jo skrivno molzle coprnice. Proti temu so se ljudje branili tako, da so železni drog razbelili In ga zasadili pod kap domače hiše, kjer so hudobne coprnice bile na delu. V luknjo so nato vlili mleko krave, ki je bila ogrožena, to pa je povzročilo, da je coprnico hudo peklo in da je bila vsa opečena. Z njo so strašili otroke V Pustem Polju je bila znana kot coprnica Ko-čarjeva Roza. V okoliških vaseh so strašili otroke, da bo prišla ponje in jih odpeljala z metlo, če niso bili ubogljivi. Bila je zelo špasno oblečena, veljala je za posebnico, nosila je namreč »pruštah« in vedno klobuk na glavi. Menda, tako so pravili ljudje, je imela kar več pruštahov in klobukov, to pa je bilo tiste čase za ženske nenavadno... Zbirališče coprnic V Zadretju je bilo splošno znano, da se coprnice zadržujejo v Mejah - od Plonove čez Dreto, višje Sečkega grabna in tudi v Plonovskem pru-hu, ki leži ob cesti med Pustim Poljem in Krašami. Izzivanje coprnic V Primožu je bila velika nedelja in takrat je bil običaj, da so fantje že ob zori pričeli pritrkovati oziroma zvoniti. V temačnem jutru so prišli na vrh in v daljavi zagledali premikajoče se luči. Takoj so vedeli, da gre za coprnice, ki so se tam rade zbirale. Korajžni so bili, da so začeli dražiti zle žene - vpili so: »Coprnica, veša ti po rit meša.« Ko so to slišale, so se hitro približale, da bi fante osmodile. Ti pa so vedeli, da jim pod kapom strehe nič ne morejo, zato so se urno umaknili k steni cerkvene strehe. Coprnica molzla kravo Pri Kropovšku je gospodar opazil, da krave nimajo več toliko mleka, in posumil je, da so zato krive coprnice. Resje kmalu ugotovil, da molzejo po srebotu, ki ga vržejo čez streho v hlev. Če je gospodar zjutraj srebot odstranil, gaje drugo jutro spet našel. Potem mu je uspelo coprnice pregnati z žarečim železnim drogom, kot je bilo že opisano... Ključar Lomšek Rastočki ključar Lomšek je bil znan kot domači zdravilec, kije tudi zagovarjal. Ljudje so ga spoštovali in prihajali k njemu po razne nasvete. Nekoč je šel mimo Murčeve kmetije in se tam pogovarjal z gospodarjem. Ta mu je potožil, da coprnice kradejo mleko iz njegovega hleva. Lomšek mu je svetoval - na sveti večer je treba krmo, ki se bo položila na sveti dan, postaviti v košu pred hlev, v katerem molzejo coprnice. Vendar mora koš stati zunaj prostora pod kapom. Baje je pomagalo. Premikajoče se luči Rastočka mati je večkrat videvala premikajoče se luči, kot da bi svetili z baklami. Najhuje je bilo v Drčarjevih požarih, kjer so se zbirale coprnice in plesale divji ples. Čudaške žene so coprnice V Primožu so vedeli ljudje povedati, da so bile coprnice zelo žleht ženske. Večinoma so to bi- le starejše kočarke in osamljene, ponavadi čudaške ženske. Zelo so se bali »babe« na Reberni-ji. Govorili so v glavnem o nočnih poletih coprnic. Če se jim je kdo zameril, so ga osmodile, da je trpel hude bolečine. Krave so molzle tistim, ki so se jim zamerili. Kot povsod, so bili kos copr-niškim nakanam z žarečim drogom, o katerem smo že pisoli. Toda tu so v nasprotju z drugimi predeli doline, da po opravljenem obredu z drogom prileti prizadeta coprnica k hiši, ker jo zelo peče celo telo. Če jo ljudje ogovorijo, je rešena bolečin, če pa jo molče gledajo, trpi bolečine naprej. Nadaljujemo prihodnjič. HVALA ŠTEVILNIM SODELAVCEM Mislim, da je prav, da se po tolikih letih spomnim mnogih Zgornjesavinčanov, ki so mi z velikim razumevanjem posvečali čas, ko sem v letih 1996 do 1998 zbiral pripovedke in druga verovanja po dolini. Pripovedovalci: Anton Plesnik (Podveža), Anton Žunter (Varpolje), Janez Ugovšek (Florjan), Franc Leskovšek (Florjan), Jožefa Pustoslem-šek (Gornji Grad), Lojze Plaznik (Ljubija), Ivan Grobelnik (Poljane), Marija Prodnik (Solčava), Toni Prodnik (Solčava), Angela Jezernik (Solčava), Štefka Vaudi (Rauha), Edo Kosmač (Raduha), Micka Točaj (Lepa Njiva), Matilda Gaber (Mozirje), Ana Krznar (Meliše), Stanko Kle-menšek (Logarska dolina), Ana Borštner (Vransko), Ana Eremita (Lačja vas) Ivanka Goličnik (Brezje), Alojz Jeraj (Spodnje Pobrežje), Vera Poličnik (Spodnja Rečica), Franc Pfajfer (Nizka), Bogomir Supin (Luče), Fanika Kreti (Do-bletina), Jožefa Zabreznik (Spodnja Rečica), Martin Lenko (Primož), Jože Ivanuša (Mozirje), Marija Flere (Pusto Polje), Alojz Mavrič (Gornji Grad), Marija in Feliks Žmavc (Bočna), Andrej Špruk (Ljubno), Pavla Remše (Mozirje), Mirko Kovačič (Mozirje), Pavla Troger (Mozirje), Jože Brglez (Savina), Alojz Plaznik (Podveža), Micka in Franc Mlačnik (Krnica), Valentin Lesjak (Šmihel), Marija Korenjak (Poljane), Janez Mavrič (Gornji Grad), Franc Zalesnik (Florjan), Lovro Goličnik (Šmihel), Anica Govek (Šmartno ob Dreti), Franc Žager (Loke), Franc Pečnik (Tr-navče), Gelca FHudej (Radegunda), Franc Gostečnik (Radegunda), Jože Vodušek (Dobrovlje), Alojz Zavolovšek (Radmirje), Jožef in Janez Detmar (Primož), Francka Krebs (Krnica), Ida Voler (Ljubno), Katarina Slatinšek (Radmirje), Franc Jurkovnik (Lepa Njiva), Marija Mikek (Lepa Njiva), Antonija Urbanc (Lepa Njiva), Terezija Kladnik (Luče), Rudolf Čokan (Loke), Marija Čebul (Šoštanj), Marija in Ivan Glušič (Loke), Jože Čeplak (Florjan), Jože Planovšek (Lačja vas). Ob tej priliki se hvaležno spominjam velike pomoči dr. Petra Weissa, ki mije dopolnil slovar narečnih izrazov in lektoriral knjigo Zgornjesavinj-ske vistorije. 3ščemo stare fotografije Kako so nekoč za cestno upravo v Gornjem Gradu kamenje tolkli. Prizor je posnet na Mali peči leta 1939. Levo stoji Franc Fale. Fotografijo hrani Ana Škotnik v Pustem Polju. Adventni vene« in božična zvezda DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Čas adventa je za mnoge najlepši čas v letu. Adventni venec s štirimi svečkami je simbol adventa. Venček je okrogle oblike in pomeni popolnost ter večnost, kajti nima ne začetka in ne konca. Veje, ki so iz zimzelenih rastlin (smrečja, bora, pušpana...) govorijo o življenju, ki prihaja med nas. Pomen zelene barve je upanje, da bo tema premagana. Pravi tradicionalni venčki naj bi bili narejeni brez dodanega okrasja z namenom, da bi prišla do izraza opisana simbolika. Barva tega časa je vijolična, ki pomeni spokojnost, hrepenenje, upanje, pričakovanje in poglabljanje vase. Če želimo, daje naš venček bolj moderen, se lahko odločimo za različne barve svečk, letošnje leto je v modi lila barva in vsi odtenki te barve. Zraven se odlično poda kakšna srebrna ali zlata pentljica. Tudi različne bunkice v teh barvah lahko daste zraven. Po želji lahko pobarvate tudi naravne materiale (storže, želode, orehe, cimetove palčke, janeževe zvezdice ...). Če se odločite za kakšno drugo barvo svečk, na primer zlato, rumeno ali oranžno, lahko uporabite tudi suhe pomaranče in limone. Za veliko različnih kombinacij se lahko odločite, le malo domišljije potrebujete. Ker se približujemo soju božiča, vam ponujam še nasvet, kako čim dlje ohraniti božično zvezdo (Euphorbia pulcherrima). Rade imajo svetel prostor, vendar ne smejo biti na direktnem soncu. So rastline kratkega dne, to pomeni, da začnejo cveteti šele, ko se kraj- ša čas dnevne osvetlitve. Potrebujejo osem tednov dolgo obdobje, koje deset ur ali manj dnevne svetlobe. V rastnem obdobju jo obilno zalivamo, po cvetenju zalivanje zmanjšamo. Dognojujemo jo z gnojilom za cvetoče rastline. Kadar ne cveti, naj bo temperatura 20 do 22 °C, ko cveti, pa 18 do 20 °C. Strupenost: V javnosti je zmotno mnenje, da je strupena. Iz njenega rodu je res večina rastlin strupenih. Napačna teorija o tem seje razširila leta 1919. Takrat naj bi dvoletni otrok umrl, ko naj bi se okužil z listom te rastline. Resnica je, da je zvezda le rahlo strupena, za smrt pa bi moral otrok pojesti okoli 600 listov te rastline. Rastlina je strupena za ljudi, ki so alergični na lateks. Božične zvezde so tudi odlično božično in novoletno darilo. Požari v kurilnih in dimovodnih napravah RUDI ZADNIK, višji gasilski častnik V času kurilne sezone je vedno veliko požarov v kurilnih in dimovodnih napravah. Zato bomo v tem prispevku pogledali, kje so najbolj pogoste napake v teh napravah in kako pogasimo dimniški požar. Neočiščeni dimniki in njihovo vzdrževanje. Neočiščen dimnik slabo vleče, v kurišče ne prihaja dovolj zraka, kurivo ne zgori popolnoma, zato nastaja vedno več saj, ki še bolj zamašijo dimnik (to lahko povzroči tudi kurjenje raznih lepenk, v katerih je veliko lepila, odpadki hrane, krpe in podobni material, ki zelo slabo izgorevajo). Zato večkrat zagori v dimniku. Dimniški požar lahko povzročijo slaba ali celo preperela dimniška vratca. Dimne tuljave in kurilne naprave morajo biti vsako leto pregledane in očiščene v skladu s Pravilnikom o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanje meri- tev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Nepravilno vodenje dimovoda skozi gorljivo steno. Dimovodna cev je zelo vroča, zato se od njene vroče površine lahko vname lesena stena ali druga gorljiva snov, ki se nahaja preblizu cevi. Dimovod, ki je speljan skozi gorljivo steno, mora biti izoliran v betonskem bloku ali v dvojni cevi. Takih napak je veliko tudi pri žganjekuhi ali pri kuhi za živino. Ta se velikokrat opravlja ob gospodarskih poslopjih ali drugih objektih, kjer je veliko vnetljivih materialov. Dimovodne cevi morajo biti kovinske in morajo tesniti, odprta kurišča ne smemo nikoli pustiti brez nadzora, peči ne smemo nikoli zakuriti z vnetljivimi tekočinami, pepel shranjujemo v kovinske posode, ki so shranjene in odmaknjene od drugih gorljivih snovi in požarno nevarnih objektov. Postavitev kurilne naprave v neustrezen prostor ali nepravilna postavitev kurišča v prostoru. Prostor s kurilno napravo mora ustrezati požarnovarnostnim zahtevam, razen tega mora biti zgrajen tako, da omogoča pritekanje zraka za gorenje in prezračevanje prostora. Premajhen dotok zraka povzroči nepopolno izgorevanje in s tem tudi pomanjkanje kisika v prostoru (izločanje saj), ustvarjanje ogljikovega monoksida - lahko pride tudi do zastrupitve. Kurilna naprava mora biti v prostoru postavljena tako, da se zaradi njenega toplotnega sevanja ne segrevajo vnetljivi materiali v prostoru. Peči postavljamo vedno na negorljive materiale. Gorljive snovi: lesene predmete, papir, oblačila in podobno moramo odmakniti od kurišč najmanj 50 cm, od odprtih kurišč, pri kaminu ali žaru pa najmanj en meter. Nepravilno shranjevanje kuriv. S kurilnimi napravami je tesno povezano tudi shranjevanje kuriv. Pogosto si stanovalci postavijo sode ali rezervoarje kar v kleti, drvarnici ali celo v stanovanju, brez zahtevanih lovilnih posod in tako niso zaščiteni pred možnim požarom in ne pred izlivom. Vse to predstavlja veliko požarno in ekološko nevarnost. Goriva morajo biti skladiščena v prostorih, kjer ni požarno nevarnih snovi in so odmaknjena od kurišč. Tekoča goriva morajo biti shra- njena v zato prirejenih cisternah v skladu s predpisi o hranjenju in skladiščenju nevarnih tekočin. Gašenje dimniških požarov. Če pride do požara, moramo zapreti dimniška vratca in druga vratca pri pečeh oziroma štedilniku, od dimnika moramo odstraniti vse vnetljive snovi in po potrebi gasiti z gasilniki na prah. Pri gašenju oblak prahu usmerimo navzgor skozi prva vratiča pod mestom, kjer je požar nastal. Gašenje dimnika z vodo je prepovedano in nevarno - lahko pride do eksplozije ali celo do porušitve dimnika, zaradi velike vročine in pare. Temperatura v dimniku ob požaru zraste tudi preko 1.000 °C. Ko smo se prepričali, daje ogenj v dimniku pogašen, pregledamo še v vseh nadstropjih, če so kje sumljivi vzroki žarišč. Potreben je še občasni nadzor, če bi se stene in stropi začeli ponovno segrevati. Seveda moramo zatem poklicati še dimnikarja, da do konca očisti in pregleda dimnik. V kolikor menite, da vam preti nevarnost oziroma, da dimniški požar ne boste sami pogasili ali omejili, pokličite gasilce na številko 112. (Viri: Požarna samozaščita) PREDSTAVITEV HIDRAVLIČNIH ORODIJ NAZARSKIM GASILCEM Brez opreme ni učinkovitega reševanja V nazorskem gasilskem domu so strokovnjaki iz podjetja Gasilska oprema d.o.o. iz Ljubljane 20. novembra članom tehnično reševalne enote predstavili hidravlična orodja nizozemskega podjetja Holmatro. Orodja so lahko tudi preizkusili in spoznali novitete s tega področja. Člani tehnično reševalne enote, ki deluje v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje se dnevno podajajo na akcije. V njih zavoljo hitrega posredovanja, tehnične podkovanosti in opremljenosti velikokrat rešujejo tudi človeška življenja. Brez ustrezne in kvalitetne opreme to ne bi bilo mogoče. Pri svojem delu uporabljajo mnogo različnih pripomočkov, slednji pa se kot vse ostalo posodabljajo in izboljšujejo. Na predstavitev so zavoljo tega poklicali strokovnjake iz podjetja, ki se ukvarja s prodajo te opreme. Na pomoč pri predstavitvi so jim priskočili kranjski poklicni gasilci, ki opremo tega proizvajalca že uporabljajo. Prikazali so njeno enostavno uporabo, ki pripomore k še večji učinkovitosti ob intervencijah, tako ob cestnih kot ob naravnih nesrečah. Oprema podjetja Holmatro je po besedah vodje tehnično reševalne enote Boštjana Ci-galeta mercedes med proizvajalci. Zavoljo tega si v prihodnjih letih, kojih čaka nakup novega intervencijskega vozila, slednje želijo opremiti tudi s čim več orodji tega ranga. Benjamin Kanjir Tehnično reševalna enota PGD Nazarje je preizkusila hidravlična orodja nizozemskega podjetja Holmatro (foto: Benjamin Kanjir) FILMSKI FESTIVAL GLUHIH 2010 V VELENJU Širši sliše« javnosti prikazali kulturo in sposobnosti gluhih Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (MDGN) Velenje je v soboto, 20. novembra, v kino dvorani hotela Paka organiziralo tretji filmski festival gluhih. Osebe z okvaro sluha so v vlogi režiserjev, snemalcev in filmskih igralcev dodale svoj prispevek v mozaik filmskega ustvarjanja. Uvodoma je podžupan Mestne občine Velenje Jožef Kavtičnik poudaril, da je Velenje invalidom prijazna občina. Prisotne sta pozdravila tudi predsednica MDGN Velenje Erika Grobelnik in koordinator za kulturo pri Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije Anton Petrič. Oba sta poudarila, da gluhi kljub komunikacijskim ovi- ram, znajo in zmorejo. Na festivalu je sodelovalo pet filmov. Prijavila so se štiri društva: MDG Ljubljana je prišlo s filmom Znanje in učenje - profitira in pripravilo filmsko delavnico. DGN Podravja Maribor se je predstavilo s filmom Avtoservis, MDGN Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče s filmom Trgatev, DGN Ljubljana s filmom Agent proti mafiji. Učenci Zavoda gluhih in naglušnih Ljubljana so sodelovali s filmom Gazooper - pomoč za vse. Festival je bil popestren s teoretičnimi podatki o nastanku filma, žanrih in hudomušnimi vložki. UJ KNJIŽNICA MOZIRJE Novitete v decembru LEPOSLOVJE: Bizjak, Bojan: Koraki v megli, Bric, Angela: Tetine pesmi, Obama, Barack: Sanje mojega očeta, Pötzsch, Oliver: Rabljeva hči, Valetič, Žiga: Humoreske, Ammaniti, Niccolo: Kakor bog ukazuje, Quick, Amanda: Alkimist, Heinichen, Veit: Spokoj močnejšega, Roberts, Nora: Postelja iz vrtnic, Patterson, James: Odštevanje v katedrali, Pearson, Allison: Mislim, da te ljubim, Dyer, Geoff: Joga za ljudi, ki sejimjeneda početi. MLADINSKA LITERATURA: Pirc, Tomo: Mišek Luki, Korez Korenčan, Darja: Dogodivščine vrtnih prijateljev, Pirc, Tomo: Tukaj sem Frančiška von Bolha, Kraljič, Helena: Trije dobri možje in Ljubezen, Gazzola, Giacomo: Pravljica za lačne, Smaliman, Steve: Osorni tečnež, Bright, Paul: Božič tečnega jazbeca, Vidmar, Janja: Kebarie, Dunker, Kristina: Vrtoglavica. STROKOVNA LITERATURA: Schrumpf, Fred: Vrstniška mediacija: reševanje konfliktov v šolah, (Ne)dostopna Slovenija? - Grajene in komunikacijske ovire, s katerimi se srečujejo invalidi, Iz preteklosti v prihodnost: priročnik za čebelarje, Izostrite čute: izboljšajte vid, sluh, voh in okus, Šuler, Aleš: Spoznajmo Windows 7. C \ Zahvala Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izgube moža in očeta stali ob strani in nam tako nesebično pomagali. Posebej se zahvaljujemo Kočkima Janezu in Mateju, Hojnske-mu Franjotu, Jergelskemu Tonetu, Lipoče-vemu Vinku, Zaloškemu Lojzu, Jamelske-mu Francu in Pustoslemskemu Tinu, pa tudi vsem ostalim, ki jih tukaj nisem imenovala, pa je vaša pomoč prav tako nesebična in zelo velika. Zahvaljujem se tudi gasilskemu društvu Ljubno, kije omogočilo zbiranje prostovoljnih prispevkov, s pomočjo katerih so nam prostovoljci napeljali nov vodovod, sedaj pa je v gradnji nov svinjak z drvarnico in strojno lopo. Še enkrat torej vsem skupaj prisrčna hvala, saj ste nam s svojo solidarnostjo povrnili upanje in voljo do življenja in nam omogočili, da lahko uresničimo načrte, ki sva jih imela s pokojnim Vinkom. Z vašo pomočjo je naše življenje lepše in lažje. Družina Pustoslemšek iz Florjana v__________________________________-/ Kulturno društvo Ljubno ob Savinji, Savina 38, Ljubno ob Savinji ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZLATA PALETA 2010 V PREBOLDU Posedelovi najvišje priznanje - zlata modelirka Nagrajeni zgornjesavinjski likovniki, Magda Posedel prva z leve (foto: Marija Šukalo) Zveza likovnih društev Slovenije in Občina Prebold sta zadnjo soboto v novembru pripravila razstavo nagrajenih del v projektu Zlata paleta 2010. V Kino dvorani Prebold so bili na ogled najkvalitetnejši dosežki na področju ljubiteljske likovne ustvarjalnosti, dela pa so ustrezala razpisani motiviki - panoramsko slikanje, moje mesto in letni časi. Razstava je bila tudi priložnost za podelitev certifikatov kakovosti Zlata paleta 2010. Med tistimi, ki so si uspeli pridobiti to visoko priznanje, so bili tudi zgornjesavinjski likovniki, ki se združujejo v društvu Gal. Za grafiko ga je dobila Anka Rangelov, za realizem Nada Zager, za kiparstvo pa Blanka Božič In Magda Posedel. Posedelova je za svoj kip jesenski sprehod v paper cly raku tehniki prejela tudi najvišje prizna- nje - zlato modelirko. Certifikat kakovosti za abstrakcijo je pripadel Zgornjesavinjčanki Marjani Ver-buč, omenjena likovnica pa sicer ustvarja v velenjskem društvu šaleških likovnikov. Ob otvoritvi razstave je spregovoril predsednik Zveze likovnih dru- štev Slovenije mag. Ljubomir Zidar, akademski kipar in restavrator. Poudaril je, da je projekt Zlata paleta, ki ga zveza organizira že dvanajsto leto zapored, posredno izobraževanje in širjenje likovne kulture med ljudmi. Smisel razstav in prireditev ni v tem, da je vsakoletni dogodek vezan na eno lokacijo, temveč se tematske razstave in zaključna prireditev vsako leto zgodijo v drugem kraju in razstavnem prostoru. S tem se ustvarjajo neposredni stiki med ustvarjalkami in ustvarjalci ter izmenjujejo izkušnje ali mnenja o likovnem delovanju. Dogodek so obogatili s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec in pevski zbor Kulturno prosvetnega drušlva Šešče. Marija Šukalo REČICA OB SAVINJI Hiše duhov naj zaživijo Kulturno-umetnško drušlvo Utrip, Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in Občina Rečica ob Savinji so 19. novembra pripravili razstavo Prostorski razvoj starega jedra Rečice ob Savinji skozi oči študentov arhitekture. Postavili sojo v prostorih društva Gal, v stari osnovni šo- li. Gre za razstavo del, ki so nastala na delavnici študentov arhitekture pod vodstvom prof. dr. Žive Deu. Mentorji študentov pri tej nalogi so bili poleg Deuove tudi mag. Boris Deanovič in Mateja Kavčič. Razstavo je ob otvoritvi v kulturnem delu dopolnil harmonikar Matija Venin-šek. IDEJNE REŠITVE UREDITVE TRGA Kako je do sodelovanja s študenti arhitekture z ljubljanske fakultete prišlo, je predstavil župan Vinko Jeraj. Pri tem je poudaril, da bi njihove ideje lahko bile vodilo za ureditev trga v prihodnje. Bodoči arhitekti so na konkretnih primerih praznih hiš ali »hiš duhov«, kot so jih poimenovali, pripravili idejne rešitve ureditve. Tako bi lahko v zadružnih pro- Razstavo Prostorski razvoj starega jedra Rečice ob Savinji skozi oči študentov arhitekture so si ogledali številni domačini (foto: Marija Šukalo) štorih bila knjižnica ali mladinski center, iz starega razpadajočega gospodarskega poslopja bi naredili turistično informacijsko pisarno in večnamenski prostor, zgradili bi dom za starejše, uredili parke, zgradili novo stanovanjsko naselje ... ARHITEKTURA PREPOZNAVNA S KRAJEM »A idejna zasnova ne more ostati samo pri ideji, zato se pripravlja projektna dokumentacija o ureditvi trškega jedra. Na osnovi te bomo poskušali pridobiti sredstva in trg urediti do te mere, da bomo nanj vsi skupaj ponosni,« je ob otvoritvi razstave dejal Jeraj. Živa Deu je poudarila, da so se Rečice v delavnici lotili kot danosti visoke kakovosti, ki so jo v preteklosti ustvarili naši predniki, danes pa jo želijo ohraniti in kakovostno razvijati. Lastništva jim niso bila poznana. »Vedeli smo, kam bi kakšno stvar umestili, da bi bila čim bolj uporabna. Gotovo pa to ni celovita rešitev, so pa kakšne malenkosti, kakšni kamenčki, kijih bodo domačini lahko povzeli. Pri tem smo se trudili, da bi bila arhitektura, ki smo jo oblikovali, prepoznavna z vašim krajem,« je izpostavila Devova. VIZIJA ŠTUDENTOV Študentska urbanistična delavnica o usmerjenem seminarju prenove in konzervatorstva s ciljem celovitega varstva arhitekturno urbanističnih vrednot na Rečici ob Savinji je bila izpeljana pred časom. V uvodu v delavnico je bila predstavljena analiza pozitivnih elementov in problemov. Podani so bili okruški arhitekturnih rešitev od ureditve trga posameznih stavb do zapolnitve z novimi v naseljih. Gre za študentske naloge in njihovo vizijo razvoja, a njihove idejne zasnove so uresničljive le na osnovi predhodne strokovne preverjenosti. Marija Šukalo PREMIERA GLEDALIŠKE IGRE V GORNJEM GRADU Oblast je slast, ki pelje v past Gledališka skupina Kulturnega društva Gornji Grad je v soboto, 27. novembra, v Gornjem Gradu premierno predstavila komedijo Oblast avtorja Vinka Moederndorferja. Predstava je parodija na politiko, volitve in način boja za oblast. Komedijo današnjega časa je po lanskoletnem debiju ponovno režiral Klemen Petek. Zgodba se odvija okrog Anteja Pešaliča, ki gaje upodobil Miran Žerovnik. Pešalič je čevljar, podjetnik in premožen človek, ki želi postati državni poslanec. Živi s svojo zapravljivo, ljubosumno, z modo obsedeno ter z vožnjo skregano ždno Amalijo. Odigra jo Tanja Bezovšek. V hiši živita s hčerko Vaneso, ki je v družino pripeljala svojega novega bosanskega partnerja Joca. Skoraj družinski član je tudi Dragee, Antejev homoseksualni osebni tajnik in zaupnik obeh zakoncev Pešalič, ki gaje upodobil Tomaž Čretnik. Podjetnik, ki je trdno odločen postati poslanec, najame podjetje M&M Consulting, da bi mu pomagalo pri njegovi poti na oblast. Nabrita svetovalca Marjan in Marjana imata seveda pred očmi le finančno plat svetovanja in vedno »povsem po naključju« pripravljene pogodbe za vsak z volitvami povezan namen. Dodatne zaplete ambicioznemu poslanskemu kandidatu prineseta še sindikalist v čevljarskem podjetju, ki ga igra Jože Remšak - Zotler in pregrešna »lovača« Greta, ki hočeta od Pešaliča iztržiti kar največ, vsaj zase, če že ne za delavce. Predstava je z veliko zapleti in humorističnimi vložki navdušila gledalce na premieri in naslednji dan na reprizi. Štefka Sem Turbokapitalistu Anteju (drugi z leve) ni dovolj le denar in kapital, za cilj si je postavil, da bo postal državni poslanec (foto: Štefka Sem) GLASBENA PRAVLJIČNA URICA V KNJIŽNICI MOZIRJE O gongu in glasbi Osrednja knjižnica Mozirje svojim malim članom pripravlja pravljične urice po vsej dolini. Pravljičarji radi prisluhnejo zgodbicam, še posebej pa so veseli, kadar jim knjižničarji pripravijo kakšen poseben dogodek. Tako je bilo tudi ob praznovanju dneva splošnih knjižnic, v petek, 19. novembra, ko so v Knjižnici Mozirje male pravljičarje povabili na glasbeno pravljico o gongu. Otroci iz vse doline so se zbrali v prostorih galerije, kjer jih je pričakala zvočna ustvarjalka Tjaša Cepuš, ob njej pa veliko zanimivih instrumentov. S široko odprtimi očmi in ušesi »na špicljih« so pravljičarji prisluhnili mogočnemu glasu školjke, nežnim zvokom kristalnih in tibetanskih posod ter nenavadnemu zvenu planetarnega gonga. Skozi glasbeno spremljavo so otroci prisluhnili pravljico o gongu, po končanem pravljičnem delu pa so skupno druženje zaključili s preizkušanjem nekaterih instrumentov in risanjem risbic o gongu in glasbi. TG *IW . C cS i i Ob zaključku pravljične urice so lahko tudi otroci izvabljali zvok iz nekaterih instrumentov (foto: Tatiana Golob) CD ra .a E' O CD .ra ■ O c/) CD CD > m cd .ra w > CD <5- a> .9. cd 7d c F ra c o 1 . _CD o o iz ra ra>rs| IS'faZIOMMM fazo O C TJ O > * o J* (ti _ 0) .L? 'c s— ro ra > cd ra .! 8* N O > CD O. C .ra "ra c m ra O -E CD >NJ > cd > ro o . -o c= ra o O (D > r > O (/) C CD 03 E CD .CD^ CD !'o sz ji t ^ CD — 0—03 c r C C d) C--S_ -Q cd ra T3 -SC > ~ SiSS 03 > -O C/) Škof Lipovšek izkazal spoštovanje starosti slovenskil inistov V nedeljo, 21. novembra, je v gornjegrajski katedrali daroval mašo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Gornjegrajsko faro je obiskal s prav posebnim namenom. Dolgoletnemu organistu Feliksu Ugov-šku seje prišel zahvalit za njegovo neutrudno vodenje cerkvenih pevcev in igranje na orgle pri mašah. 91-letni Ugovšekje : venskih organi: ti je napisal prv bo, ki jo je posvetil Mariji, in v \ teh letih soji sledile šer znanjem, ki jih je Ugovšek p papeža Janeza Pavla II., r ta Franca Krambergerja, i mnogih drugih, je msgr. dodal še priznanje i Podaril mu je tudi ik spomin na [ Igoletno Feliksa Ugovška za delo (foto: JB) liko te Cecilije, ki je zavetnica cerkvenih še pevcev in glasbenikov, da je Ugov-e v šek v tem mesecu praznoval tako je, rojstni dan kot god, zato je bilo več ;ve- kot dovolj razlogov, da je prišel in ŽUPNIJA NAZARJE V župnijski c sov: vabilo ti ci meš ga2 Miklavžev sejem v Nazarjah V sredo, 24. novembra, so se v Nazarjah sestali oblikovalci domače in umetne obrti, ki so prispevali svoje izdelke za stalno prodajno razstavo v Bohačevem toplarju. Da bi popestrili praznično dogajanje v Nazarjah, so se dogovorili, da bodo pripravili Miklavžev sejem. Sejem bo v toplarju to soboto, 4. decembra. Od 8. do 16. ure bodo kupcem na voljo kakovo- stni izdelki izdelovalcev iz Zgor nje Savinjske doline, ki ustvarja jo v lesu, steklu, kovini. Na voljo bodo čipke, polsteni izdelki in še kaj. Kot pravi Alenka Lever, želijo na tak način tistim, ki iščejo kako vostna darila ob prihajajočih pra znikih za svoje najdražje, pripravi ti ponudbo daril, ki so lepa, kako vostna in praktična. izkazal svoje spoštovanje glasbeniku. Ugovšek se je učil igranja na orgle pri tedanjem organistu v tej fari, saj je bilo predaleč, da bi se vozil v šolo v Celje. Svojo prvo cerkveno skladbo je napisal leta 1935, pri šestnajstih letih. Dve leti pozneje je v svoji prvi službi kot organist samostojno igral na orgle v Hinjah. Nato ga je pot popeljala v Cirkulane, a druga svetovna vojna mu je za določen čas prekrižala načrte. Toda, ko se je vrnil z vojne, ni bilo več tako kot prej, saj je med tem izgubil roko. Ljubezen do igranja je bila močnejša od vseh ovir in tako je lahko letos v svojo knjigo življenja z velikimi številkami zapisal 75 let glasbenega ustvarjanja. Štefka Sem jem iÈLsmhb??! a Lfihari i zbor Hugolina Sattnerja (foto: Marija Lebar) nje bil izredno adatelj. V za-tju 19. stoletja je deri v Novem mestu, v prvi tretjini 9. stoletja pa v Ljubljani. Pred koncertom je bila maša, pri kateri so v Nazarjah prvič pripravili srečanje zakoncev jubilantov. Kot je bilo rečeno v pridigi, si v današnjem času, ki ni preveč naklonjen vrednotam, kot so družina in zakon, taki jubileji še posebej zaslužijo pozornost. V ime- nu članov župnijskega pastoralnega sveta je zakonce, ki so obnovili zakonsko zaobljubo, nagovorila Štefka Goltnik. Dejala je, da so pričujoči zakonci zgled, da se z ljubeznijo in zvestobo da premagati marsikatero težavo in oviro, ki se nam v življenju postavi na pot. Med mašo so se s kora glasili ubrani glasovi mešanega cerkvenega pevskega zbora župnije sv. Martina iz Velenja. Marija Lebar l Kultura, Ljudje in dogodki /5 LET GLASBENEGA USTVARJANJA FELIKSA UGOVŠKA PESNIŠTVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Dr. Matjaž Kmecl pretehtal Mavričeve verze V Gornjem Gradu so tretjo soboto v novembru spregovorili o pesništvu v Zgornji Savinjski dolini. V avli kulturnega doma je razvoj pesništva v dolini predstavil BertSavodnik, o izražanju Edija Mavriča Savinjčana skozi verze je spregovoril dr. Matjaž Kmecl, profesorica Mia Pilko pa o Bese-dičici - pesništvu najmlajših. RAZVOJ PESNIŠTVA Začetki pesništva v naši dolini segajo v srednji vek. V slovenskem jeziku pa po besedah Berta Savodnika zasledimo pesmi iz časa Martina Slomška z versko nabožno vsebino. S pisanjem stihov seje ukvarjala predvsem duhovščina. Pozneje so pesniki pisali v nemškem jeziku, le redki v slovenskem. Savodnik je predstavil Antona Aškerca in nekatere druge pesnike, ki so znani iz preteklosti. V zadnjem desetletju so po njegovem mnenju za razvoj pesništva skrbeli ljubiteljski pesniki, združeni v društvu Slap. V desetletju so izdali že enajst zbornikov, 42 avtorjev je objavilo več kot tisoč pesmi. Za zbiranje ljudskega pesnišlva pa so skrbeli predvsem Jože Vršnik Roban, Aleksander Videčnik in Marija Ročnik. PESNIKOVANJE EDIJA MAVRIČA SAVINJČANA Dr. Matjaž Kmecl je spregovoril o pesnikova-nju Edija Mavriča Savinjčana in podaril, da je tokrat njegov namen pretehtati Mavričevo pesnjenje, strnjeno v dveh pesniških zbirkah Ve- Kmecl je prepričan, da če že verzi Edija Mavriča Savinjčana niso visoka poezija, so pa izjemno človeško pričevanje (foto: Marija Šukalo) nec tvojega imen in Globočina prozornosti ter aforistični knjižici Kresničke. Kmeclova ocena je bila kritična. Kljub temu je prepričan, da njegov kritični pogled ne sme izbrisati dragocene in prepričljive človeške osnove Mavričevih pesmi. »Zdi se, da je bil Edi Mavrič Savinjčan prevul- kanska, prekolerična osebnost, razpeta med popolno samopodcenjevalnost in samozavestno grandonomijo, osebnost, ki je bila nadvse nadarjena, obenem pa toliko hendikepirana z lastno usodo; osebnost, ki se je imela za posvečenega poeta in obenem v to svojo vero in svoj ustvarjalni nagon skrivaj globoko dvomila,« je med drugim izpostavil Kmecl, prepričan, da če že Mavričevi verzi niso visoka poezija, so pa izjemno človeško pričevanje. BESEDIČICA Pesništvo najmlajših se bo letos predstavilo sedmič zapored na prireditvi Besedičica. Po besedah profesorice slovenščine Mije Pilko gre za mladinsko srečanje literatov v tekmovanju besed, ki ga vsako leto pripravi druga osnovna šola v naši dolini na obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Besedno nadarjeni učenci vseh zgornjesavinjskih osnovnih šol se pod mentorstvom slovenistov in pod okriljem mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti preizkusijo tako v pisanju pesmi kot proze. V zadnjem času so uvedli tudi plesni natečaj in pravljico. Tokratno srečanje ljubiteljev pesništva je pripravil Odbor za organizacijo in izvedbo spominskega srečanja EMS pri KUD Utrip in je bilo sestavni del nastopov v počastitev 130-letnice delovanja Kulturnega društva Gornji Grad. Marija Šukalo SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV NA REČICI OB SAVINJI Druženje ob kulturnem programu in predstavitvi dela občine Z mašo v cerkvi svetega Kancijana na Rečici ob Savinji, ki jo je daroval monsignor Jože Vratar, so tretjo nedeljo v novembru pričeli svoje vsakoletno druženje starostniki rečiške občine. Nadaljevali so ga v osnovni šoli, kjer jim je pozdravne besede namenil ravnatelj Peter Podgoršek, prisrčen program pa osnovnošolci. Zvok harmonike, recitacije in pesmi so mnoge popeljale v čase, ko so še sami gulili šolske klopi, in čas, ko so tudi sami s svojim delom in idejami tvorno oblikovali vsakdanji utrip kraja, v katerem živijo. Z zanimanjem so prisluhnili županu Vinku Jeraju, kije predstavil aktivnosti občine in nekatere projekte, ki bodo v prihodnje vplivali na kvaliteto njihovega življenja. Jeraj seje dotaknil ureditve kanalizacije skozi Varpolje, Trnovčkega mostu in številnih drugih, ki jih bo mogoče izpeljati, ko bo sprejet prostorski načrt občine. Druženje starostnikov, ki so dopolnili sedem desetletij in več, je bila priložnost tudi za izroči- tev šopka najstarejšima udeležencema srečanja. Šopka sta letos Pobrežanoma, 92-letni Jožefi Pečnik in 88-letnem Alojzu Jeraju, podarila župan Vinko Jeraj in direktorica občinske uprave Majda Potočnik. Marija Šukalo Župan Vinko Jeraj je poskrbel, da ga bo 92-letna Jožefa Pečnik imela še dolgo v spominu (foto: Marija Šukalo) KULTURNO DRUŠTVO SLAP Kakovost novega zbornika odraz zorenja ustvarjalcev V Gornjem Gradu so v četrtek, 25. novembra, člani zgornjesavinj-skega društva ljudskih piscev Slap predstavili svoj letošnji zbornik, kije že enajsti po vrsti. V njem so predstavljena dela enaindvajsetih avtorjev z različnih področij literarnega ustvarjanja. Zbornik je tokrat lektorirala in uredila Polonca Kolenc Ozimic, pod prejšnjih deset se je kot urednik podpisal Vinko Šmajs. Kot je dajala Kolenc-Ozimičeva, je bila letošnja literarna bera bogata tako po številu kot po vsebini poslanih prispevkov. »V vaših delih se skriva bogastvo besed, na katerega ste upravičeno ponosni,« je dejala v nagovoru avtorjem ob prestavitvi knjige. Dodala je, da so med letošnjimi avtorji, ki jih je bilo največ doslej, tudi taki, ki v zborniku sodelujejo že vse od prve številke in je kakovost objavljenih del odraz zo- renja ustvarjalcev. Urednica je povedala, da seje z Osrednjo knjižnico Mozirje že pogovarjala da bi zbornike Slap uvrstili tudi v projekt bralne značke za odrasle. Ustavila seje še ob prispevkih mladih. Ti imajo razen šolskih časopisov le redko priložnost objavljati svoja dela. Da je njihovo ustvarjanje vredno pozornosti, so dokazali na sami prireditvi, ko so svoje literarno videnje sveta tudi predstavili. Prav tako so svoje prispevke prebirali ostali prisotni avtorji. Predsednik Kulturnega društva Slap Stanko Gašparič je čestital vsem uslvarjalcem in dodal, da je ena od novosti letošnjega zbornika tudi ta, da avtorjem zanj ni bilo treba prispevati sredstev, saj je društvu uspelo pridobiti dovolj sponzorjev. Marija Lebar Predsednik Stanko Gašparič je čestital ustvarjalcem enajstega zbornika (foto: Marija Lebar) V vsebini letošnjega Slapa 11 je pisana mavrica različnega literarnega ustvarjanja. Tako najdemo dve prozni deli, pesmi in tudi aforizme. Pozornost pritegne prvi prispevek Na pot 11. zborniku. Avtorica Rozalija Tkavc na humoren način pred namišljeno sodišče postavi ustanovne člane društva, ki so se pred 13 leti zbrali in nastavili zametke sedanjega plodnega pisnega ustvarjanja. Obsodba porote: Krivi! Ljudstvo: Oproščeni, ker vsebina njihovih sh/aritev bralca vsaj za nekaj časa odmakne od vsakdanjika. Dogodek so popestrili še z glasbo, ki sta jo izvajala mlada Urška Kočnar iz Dele in Lovro Goličnik iz Šmihela. 16. EXTEMPORE MOZIRSKI GAJ 2010 Umetnost izobražuje in vabi h komunikaciji Akademska slikarka Terezija Bastelj je izrazila željo, da bi Ex tempore postal delček vsakoletne poti številnih ljubiteljev umetnosti (foto: Tatiana Golob) Galerija Mozirje je v petek, 26. novembra, pripravila odprtje razstave likovnih izdelkov 16. študijskih dni Ex tempora Mozirski gaj 2010. Na letošnjih dnevih je sodelovalo dvanajst umetnikov, stvaritve vseh so v mozirski galeriji na ogled še vse do 10. decembra. Kulturno prosvetno društvo Jurij Mozirje in njegov predsednik Jure Repenšek sta že šestnajsto leto gonilno kolo projekta, ki vsako leto v Mozirju gosti številne umetnike iz vse Slovenije in tudi izven njenih meja. Zadnjo razstavo v projektu društvo vedno pripravi v organizaciji s Knjižnico Mozirje v tamkajšnji galeriji. Na tokratni otvoritvi je Repenšek zbrane nagovoril z namenom, da jih znova spomni na izobraževalen pomen projekta, ki je namenjen vsem krajanom Mozirja in širše. Izrazil je prepričanje, da se lahko občina s projektom zelo pohvali in ob tem opozoril, da se to med letom zgodi premalokrat. Kultura in umetnost sta po njegovih besedah odlično sredstvo za komunikacijo med ljudmi, zato upa, da se bodo Mozirjani in vsi ostali pustili nagovoriti delom, ki so jih razstavljajoči umetniki v kraju ustvarili. Umetnike in njihova razstavljena dela je predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je ob koncu svojega nagovora izrazila željo, da bi Ex tempore Mozirski gaj postal delček vsakoletne poti številnih ljubiteljev umetnosti. Njeni želji seje pridružil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je razstavo otvorit Ob tem je zbranim umetnikom še v naprej zagotovil gostoljubnost Mozirja in njegovih ljudi. Za glasbeno popestritev večera sta poskrbeli flavtistka Sara Lamprečnik in violinistka Veronika Steiner iz Glasbene šole Nazarje, obe je na klavirju spremljal Toni Acman. Tatiana Golob JAKIJEVA HIŠA -GALERIJA NAZARJE Pragozdne podobe Gorana J. Horvata Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik pripravlja v četrtek, 9. decembra, ob 12. uri v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje prednovoletni sprejem. Ob tej priložnosti bo odprtje razstave likovnih del slikarja Gorana J. Horvata z naslovom Podobe pragozdne bujne domišljije. O umetniku, ki je otroštvo in mladost preživel prav v tej hiši, kjer je danes nazorska galerija, in njegovem delu bo spregovoril umetnostni zgodovinar Franci Pečnik. Dogodek je odprt za širšo javnost. KF SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME V MOZIRJU Lastnike izmenjalo največ opreme doslej ZA VAS IN ZA NAS POSADIMO DREVO Zasaditev dopolnili z navadnim orehom Zasaditev dreves je del praznovanja okoljevarstvenikov v okviru Šolskega centra Velenje (foto: arhiv šole) Zadnji novemberski vikend je bil v znamenju tradicionalnega smučarskega sejma, ki so ga člani Gor-njesavinjskega smučarskega kluba Mozirje tudi tokrat organizirali v dvorani športnega društva. Ob koncu sejmarjenja so bili zelo zadovoljni, saj je prireditev dosegla svoj namen z množičnim obiskom in mnogimi nakupi. Sejem iz leta v leto privabi več kupcev. Prevladujejo starši, ki kupujejo predvsem rabljeno opremo za svoje otroke. Slednji hitro rastejo, zato so smučarski čevlji, smuči, palice in oblačila hitro pretesni. O pomembnosti ravno pravih številk obuje in dolžin smuči so ves čas sejma kupcem svetovali člani kluba, ki imajo v tej smeri obi- lo izkušenj. Običajno je namreč, da starši otrokom kupijo prevelike številke opreme, v želji, da bi jih lahko nosili vsaj dve sezoni. To pa je napaka, saj se mora oprema smučarju popolnoma prilegati. Dober nasvet tako v primeru nakupa odtehta vsaj polovico njegove vrednosti. Poleg rabljene je bilo na voljo tudi veliko nove smučarske opreme priznanih blagovnih znamk. Tudi te so vabile z ugodnimi, sejemskimi cenami, kar je premamilo preneka-terega kupca. Včasih je pač novo boljša izbira, že zavoljo pomanjkanja določenih rabljenih artiklov. Tako so bili s sejmom zadovoljni tudi prodajalci nove opreme. Benjamin Kanjir Dijaki Rudarske šole, smer okoljevarstveni tehnik so v torek, 23. novembra, pod Medpodjetniškim izobraževalnim centrom ob Velenjskem jezeru zasadili drevo. Za vabljene so pripravili slovesnost nekaj dni kasneje, to je v petek, 26. novembra. Akcijo Za vas in za nas posadimo drevo so dijaki izpeljali že tretjič po vrsti. Vsako leto sajenje organizirajo dijaki prvega letnika. Drevesa sadijo v Okoljevarstvenem gaju. Tako so pred dvema letoma posadili dva javorja in dve japonski češnji. Lani je prostor polepšala prava češnja, letos pa so se odločili za navadni oreh. V gaju so nameščene tudi klopi, ki vabijo k prijetnemu počitku. Zasaditev dreves je le del praznovanja okoljevarstvenikov v okviru Šolskega centra Velenje. Dija- kom iz prvega letnika so se pri pripravi dogodka pridružili tudi sošolci višjih letnikov. Dvaintrideset dijakov prvega letnika se je s temo navadnega oreha spoznavalo pri različnih predmetih, kjer so ustvarili marsikak izdelek. Te so na prireditvi predstavili obiskovalcem, s katerimi so se nato sprehodili do gaja. Najprej mladi, nato pa so tudi gostje ob novozasajenem drevesu povedali okoljevarstveno zaobljubo. Ta se glasi: Planet zemlja, resno lahko računaš na nas! Poleg koristnosti vsakega drevesa bodisi, da nas oskrbuje s plodovi ali pa skrbi za boljši zrak, je glavni namen dogodka druženje. Tako se tkejo vezi med dijaki, učitelji, starši in gosti, pomembno je širjenje okoljevarstvenega duha. Marija Lebar Sejem rabljene in nove smučarske opreme iz leta v leto privablja več kupcev (foto: Benjamin Kanjir) ROKOMETNI KLUB NAZARJE Uspešen konec tedna Za zgornjesavinjskimi rokometašicami je naporen tekmovalni teden. V četrtek, 25. novembra, so odigrale preloženo tekmo 9. kroga 1. B državne rokometne lige v Tržiču proti RK Naklo. Samo dva dni kasneje so gostile ŽRK Branik iz Maribora. Proti Gorenjkam, prvim kandidatkam za naslov, so zabeležile pričakovan poraz. Svojo priložnost za zmago so iskale v domači dvorani proti Mariborčankam. Tekmice so bile pred tekmo boljše za točko na prvenstveni lestvici, zato je bilo pričakovati izenačeno tekmo. Pričakovanja so se uresničila v prvem polčasu, saj so domače rokometašice vseskozi rahlo vodile, vendar so nasprotnice držale korak. V nadaljevanju so Nazarčanke kronale napredek v igri, ki se je kazal iz tekme v tekmo, in z gibljivo in borbeno obrambo prihajale do hitrih protinapadovter dosegale lahke zadetke. Dvom o zmagovalcu je bil razblinjen že deset minut pred koncem tekme, ko je prednost sedmih golov izkoristil trener Dobnik in dal priložnost mlajšim igralkam. Domače rokometašice so odigrale suvereno in rutinirano zadržale prednost, ki je skopnela na končnih 31:29. Nazarčanke še naprej navdušujejo s svojo borbenostjo. Nad njihovimi predstavami v krstni sezoni je prijetno presenečen tudi Darko Repenšek, ki se je bal nastopanja igralk v tem rangu tekmovanja. Kot dolgoletni rokometni sodnik ve, da v 1. B ligi igrajo »odslužene« igralke, ki svojo počasnost v obrambi nadomeščajo z grobostjo. Ob tem je velika možnost poškodb. Vendar so dekleta z opaznim napredkom v igri, kot odrazom dobre vadbe, že opozorila nase v članski konkurenci in navdušile domačo javnost. Repenšek je trdno prepričan, da bodo rokometašice popestrile še marsikateri sobotni popoldan. Roman Mežnar SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Piki soliden v Kussamu Otvoritvena tekma sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih je pokazala da bodo vrh bržkone ponovno krojili preizkušeni skakalni asi iz Avstrije, Norveške, Švice in Japonske. Po napovedih sa deč je bilo vsekakor več pričakovali od naših fantov, ki pa se jim ekipna tekma in predvsem tekma posameznikov ni najbolj posrečila. Še najboljši je bil Peter Prevc na dvanajstem mestu, Zgornjesavinjčan Primož Piki sije na koncu priskakal 29. mesto, medtem ko se Robi Kranjec in Jurij Tepeš sploh nista uvrstila v finale. Karavana svetovnega skakalnega cirkusa se je že preselila v Kuopio, kjer bo sredi tedna še ena tekma. Franjo Pukart KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Tokrat poraz v Ihanu To soboto so Nazarčani v 8. krogu prvenstva gostovali pri Lastovki iz Domžal. Tekmo so igrali v hladni telovadnici osnovne šole v Ihanu. Mogoče je prav to botrovalo temu, da so se gostujoči košarkarji pozno ogreli in v lovu na nasprotnika potrošili veliko moči ter tekmo izgubili. Gostom igra ni stekla in košarkarji Lastovke so v prvem polčasu ušli na varnih deset točk prednosti. Nazorski košarkarji se niso kanili predati in so se podali v rezultatski lov na tekmeca. Uspelo jim je izničiti prednost in se približati na samo dve točki zaostanka. Ob tem so potrošili veliko moči, ki jim je je primanjkovalo v končnici tekme. Zaradi tega njihovi meti niso zadeva- li cilja. To je bila voda na mlin nasprotniku, ki se je odlepil na varno prednost. Gostujoči koš sta rešetala Janža in Ambrož. Na kontu Na-zarčanovseje nabralo preveč točk, uspeli pa so omiliti poraz. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Jutri v Nazarjah gostuje drugouvrščeno moštvo prvenstva, Terme Olimia iz Podčetrtka. Roman Mežnar Lastovka : Nazarje 91:75 (24:26,24:12,20:20,23:17) Strelci (Nazarje): Potočnik, Plesnik 10(1 T,1 -4), Bitenc 7 ( 1 -2), Zadravec, Krivec 18 (4T), Vodončnik 8 (2-2), F. Blatnik 6 (2-3), L. Blatnik 2, Ločičnik 6 (2-3), Hostnikar 6 (4-4), Valenčak 12 (4-4). Rezultati 2. SKL vzhod: 8. krog: Fenomeni : Posavje Krško 63:74, Lastovka : Nazarje 91:75, Terme Olimia Podčetrtek : Union Olimpija mladi 97:65, Calcit Mavrica : Bistrica 71:68, Vrani Vransko : RODD 77:94, Ježica : Radenska Creativ 79:88. Lestvica po 8. krogu: 1. Radenska Creativ 16, 2. Bistrica 15, 3. Terme Olimia Podčetrtek 14,4. RODD 14,5. Ježica 13,6. Calcit Mavrica 11,7. Posavje Krško 11, 8. Lastovka 11,9. Vrani Vransko 11,10. Fenomeni 11,11. Nazarje 9,12. Union Olimpija mladi 8. f 'i Odbojkarska liga 3. DOL ženske - vzhod 1 Rezultati 9. kroga KLS Ljubno : Mežica 0:3 (18:25,23:25,14:25) Cinkarna Celje : Mozirje 3:1 (20:25,25:21,25:11,25:12) v______________________________’_____________________________J 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA Nazarčani z visoko zmago proti vrhu razpredelnice Kdor je z nestrpnostjo pričakoval derbi kroga med četrtouvrščeni-mi »graščaki« in presenečenjem prvenstva iz Velikih Lašč, seje precej zmotil. Na zadovoljstvo svojih navijačev so Nazarčani pokazali zagotovo svojo najboljšo predstavo v letošnjem prvenstvu, nasprotniki pa praktično nič. Ekipa Velikih Lašč, ki še pred tednom dni ni poznala poraza, je na igrišču športne dvorane v Nazarjah delovala zelo bledo in neorganizirano, sicer pa moči na igrišču in razliko v kvaliteti še najbolj nazorno kaže končni rezultat. Za resen pristop in borbenost si prav vsi varovanci trenerja Peziča zaslužijo pohvale, še najbolj pa si bo svoj prvi gol za barve domačega kluba zapomnil mladi, obetavni Cigljar. Z novo zmago se je Kebelj sicer utrdil na prvem mestu, vendar mu ob uspehih »graščakov« in Benedikta ta nevarno dihata za ovratnik. Tu je še Viktorbit eBlagajna, Velike Lašče in ostali, ki tudi ne zaostajajo veliko, kar v nadaljevanju obeta izredno zanimivo in izenačeno prvenstvo. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : KNIN Velike Lašče 10:1 (3:0) Strelci: 1:0 Banovšek (4), 2:0 Hren (5), 3:0 D. Kugler (18), 3:1 Vidic (21), 4:1 Oblak (22), 5:1 Oblak (30), 6:1 D. Kugler (30), 7:1 Metulj (34), 8:1 Cigljar (35), 9:1 Metulj (40), 10:1 Metulj (40). KMN Nazarje: Supin, Letojne, Oblak, V. Kugler, D. Kugler, Urtelj, Banovšek, K. Šemenc, Cigljar, Metulj, Hren, Mekiš. Trener Pezič. Rumeni karton: Vidic, Feguš, Jandrič (vsi Velike Lašče). Rezultati 7. kroga: Nazarje Glin : Velike Lašče 10:1, Tomaž : Maribor Branik 4:4, Zavrh : Slovenske Gorice 2:4, Kebelj : Weber 5:3, Benedikt : Viktorbit eBlagajna 6:4, Kix Ajdovščina - prosta ekipa. Lestvica po 7. krogih: 1. Kebelj 15,2. Nazarje Glin 12,3. Viktorbit eBlagajna 12,4. Benedikt 12,5. Velike Lašče 10,6. Kix Ajdovščina 9,7. Slovenske Gorice 9,8. Weber 7,9. Zavrh Masind 6,10. Maribor Branik 6,11. Tomaž 1. STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Zaceli s tretjo sezono V prostorih mozirskega strelišča so minuli petek člani zgornjesavinj-skih strelskih društev izvedli prvo tekmo tretje sezone strelske lige z zračno puško. Organizator je Strelsko društvo Mozirje. Tokratna sezona odloča o trajnem lastništvu zmagovalnega pokala. Dvakrat so prehodni pokal v ekipni konkurenci osvojili člani Strelskega društva Gornji Grad. V primeru tretje zmage bodo prejeli pokal v trajno last. Svojo željo po zmagi so pokazali že v prvem krogu, prepričljivo slavili in osvojili prve dve mesti. V posamični konkurenci so zasedli prva tri mesta. Liga bo še dolga, saj je predvidenih devet krogov. Tekmovalci bodo tekmovali v posamični in ekipni konkurenci. Roman Mežnar ČRNA KRONIKA • SESTRA NAD SESTRO Radmirje: 24, novembra dopoldan je prišlo v Radmirju do nasilja v družini. V daljšem časovnem obdobju je mlajša sestra nad starejšo izvajala fizično in psihično nasilje. Ker drugače ni bilo mogoče zagotoviti varnosti oškodovanki, so policisti osumljenki kaznivega dejanja nasilja v družini izrekli prepoved približevanja oškodovanki. • EVROV NI VEČ Mozirje: 24. novembra popoldan so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec iz stanovanja v Mozirju na nepojasnjen način odnesel 6.500 evrov gotovine. • DELAVEC PADEL S STREHE Radmirje: 24. novembra popoldan je prišlo v Radmirju do delovne nesreče, v kateri je delavec pri delu na strehi padel v globino in se hudo telesno poškodoval. Ogled kraja delovne nesreče je opravil tudi delovni inšpektor. • GNOJEVKA V REKI DRETI Nova Štifta: 25. novembra je prišlo v Novi Štifti do onesnaženja reke Drete. Znana oseba je po bližnjem travniku izpraznila celotno gnojno jamo, pri tem pa je del gnojevke odtekel tudi v reko Dreto in jo onesnažil. V kolikor bo ribiška družina na onesnaženem območju ugotovila pogin rib ali drugih organizmov, bodo policisti zoper osumljenega podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja. • NASILJE V DRUŽINI Šmartno ob Dreti: 25. novembra popoldan so bili policisti obveščeni o sumu nasilja v družini v Šmartnem ob Dreti. Policisti so po prvih zbranih obvestilih ugotovili, da obstaja sum psihičnega nasilja s strani hčerke do matere, ki seje dogajalo skozi daljše časovno obdobje. Policisti bodo zbrali vsa potrebna obvestila in ustrezno ukrepali. • IZ HIŠE ODNESEL DENAR Planina nad Ljubnim: 25. novembra zvečer so bili policisti obveščeni, da je v Planini nad Ljubnim neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo in iz nje odnesel 18.000 evrov gotovine. Policisti in kriminalisti so opravili ogled kraja vloma in pričeli zbirati obvestila. • ZAKRINKANA NAPADALCA Potok: 25. novembra v večernem času sta dva zamaskirana moška pristopila do stanovanjske hiše v Potoku in pozvonila. Ko seje pojavil lastnik, mu je eden izmed storilcev zagrozil z orožjem. Ker se jima je oškodovanec postavil po robu, gaje drugi storilec z leseno palico huje telesno poškodoval. Po napadu sta storilca zbežala s kraja. Oškodovanec je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer mu je bila nudena oskrba. Policisti o storilcih, vzroku in motivu napada še zbirajo obvestila. • POŠKODOVAN INVENTAR Mozirje: 26. novembra malo po 21. uri je prišlo do kršitve javnega reda in miru na avtobusni postaji v Mozirju. Pri tem je prišlo tudi do poškodovanja inventarja avtobusne postaje. Policisti so na kraju opravili identifikacijski postopek z več mlajšimi osebami iz Mozirja in okolice. • PRIDRŽANJA VINJENIH OSEB Mozirski policisti so v preteklem tednu odredili pridržanji za dva alkoholizirana voznika osebnih avtomobilov. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 oli 041/672-115 www.pogreb-morana.si Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega moža, očeta, starega očeta in praočeta Fortunata ŠTORGLJA (29.6.1930 - 21.11.2010) iz Zg. Dola - Nova Štifta Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem za izrečene sočutne besede, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala župnikoma g. Alojzu Ternarju in g. Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred, gasilcem, praporščakom, pevskemu zboru, govorniku za besede slovesa in pogrebni službi Anubis. Prav tako hvala zdravstvenemu osebju Gornji Grad, družinam Amrovi, Rebrski, Volovšek ter sosedom Alojzu in Emi Pečovnik ter Franciju in Miji Repenšek za nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Žalujoča njegova žena Marica Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in strica Jožeta LETOJNE (18.3.1940 -18.11.2010) se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem prijateljem. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju v Bolnišnici Topolšica, posebno g. dr. Rijavcu za njegovo zdravljenje in topel odnos. Hvala tudi pogrebcem, gasilcem, govornikoma, g. Alfonzu za opravljen pogreb in pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala za darovane sveče in za svete maše, predvsem pa najlepša hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Iddrečke novice Zaščitite se, še vedno ni zdravila za aids. Bolje ne k nikoli Mladenič mladenki po preživetem živahnem vikendu v postelji: “A bi nama lahko bilo sploh še bolje?” Mladenka ni skromna: “Bolje mogoče res ne, lahko pa bi nama bilo bolj pogosto.” fretof S težavami Zakaj se danes mladi ne ženijo več tako pogosto? Zato, ker če bi se, bi bilo to res zelo pogosto. Mozirčanka: “Dragi, si kaj razmišljal, da bi se poročila?” Radmirčan: “Že?” “Ne želim pritiskati nate, a ne bi rada, da naju otroka prehitita.” Ne zanašajte se na srečo, da se pri spolnem odnosu bacilov, ki jih prejmete, pri naslednjem znebite. Hčerka: “Oči, sošolec me je danes prijel za prsi.” Oče: “In kaj si ti naredila?” “Primazala sem mu klofuto.” “V redu.” Čez teden dni oče vpraša: “Te sošolec še kdaj prime za prsi?” “Tu pa tam.” “Kako pa to?” “Ker mu drugače primažem klofuto." Solčavan: “Če mi ne boš zvesta, te bom pustil.” Ljubenka: “Žakaj se vi moški že kar na začetku izločite iz igre?” Nazarčan Lučanki: “Veš, ljubica, zelo te imam rad in upam, da boš razumela, karti bom zdajle povedal. Te dni sva se zelo lepo ujela, ampak zdaj moram iti. Ker sem že toliko dni s tabo v postelji, je najbrž že skrajni čas, da preverim, če me že niso vrgli iz službe.” Vse ima svoj namen Kadrovik iskalcu službe: “Ste zaljubljeni?” “Zakaj je to pomembno?” “Nimam časa ves dan. Povejte, ste ali niste?” “Sem.” “Zelo?” “Čemu takšna vprašanja sploh služijo?” “Dan se že preveša, povejte.” “Ja, no, zelo.” “Ali zaradi tega težko spite?” “Kakšne ... No, dobro, ja, težko.” “Primeren za nočno izmeno. Naslednji, prosim." PONUDBA VEČJA OD POVPRAŠEVANJA Greta v igri Oblast (Branka Pistotnik, amaterska igralka): »Čuj, Dragee, a te res ne zanima moja ponudba?« Homoseksualni osebni tajnik Dragee (Tomaž Čretnik, amaterski igralec): »Ne!« Greta: »Pa daj no, Dragee.« Dragee: »Ne, do žensk nasprotnega spola sem namreč zelo zadržan.« ÙMtke fa koprivi DOVOLJ BO TRK S CELI Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji: »Saj razumeš, da tebe ne bom kušnil, kot sem Pečnikovo Jožefo?« (glej stran 19) Alojz Jeraj - Vrbin, najstarejši udeleženec srečanja starejših krajanov na Rečici: »Za kar ti bom še dolgo hvaležen. Najbrž še bolj kot Pečnikova.« (foto: MŠ) ŽENSKI VEČER Mojca Brezovnik (levo) amaterska igralka: »Danes sva z mojim dragim zaokrožila mesec dni trajanja zveze in namesto da bi me peljal v savno, je odšel s svojo ženo na večerjo.« Janja Cajner, amaterska igralka: »Ne jokaj preveč, za to poznam zdravilo. Lahko gremo na Homce, kjer imajo akcijo. Plačaš pet šri-cerjev, pa jih dobiš deset.« Malči Potočnik, amaterska igralka (desno): »Kaj bodo tam tudi roc-kerji? Menije izredno všeč en »čupo«. Kar dih mi zastane, ko ga vidim.« rnaznujfe z nami Z c S V E K # 0 B E D R E D I1 T E L j P A , H O M A 0 S ■sr 1 R T 1 š Jau B 1 V L sr F A R S A - 1 L 0 1 u s T N 1 K Tssr D E s A N T ■sr Ul M O Ž •ar O Z KS M A V E c Uj P 1 V 0 L E M A T 0 M 1 c s-1-“. E n_ A B 0 R A C 1 J A ...... fc A N A L 3a» N 0 T A R www.fotoknjiga.net amò Napovednik dogodkov Petek, 3. december ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura: Trije dobri možje in Ljubezen ob 18.00. Galerija Mozirje Zaključek projekta Beremo slovenske avtorje ob 18.30. Galerija Mozirje Monodrama Slovo Andreja Smoleta od veselih ur Sobota, 4. december od 8.00 do 16.00. Bohačev kozolec, Nazarje (galerija) Miklavžev sejem domače in umetnostne obrti ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vojnik (kadeti) ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Razstava in razlaga Kdo je narisal Prešerna? ob 20.00. Dom kulture Nazarje Monokomedija Fotr ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Terme Olimia Podčetrtek (čl.) Nedelja, 5. december ob 10.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Čebelarska maša ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Zadrečko prvenstvo v rokometu ob 15.00. Kulturni dom Bočna Koncert ob izidu zgoščenke Moškega pevskega zbora ob 17.00. Pri župnijskem kozolcu v Mozirju Obisk Miklavža v Mozirju ob 17.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavžev večer ob 17.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Miklavževanje ob 18.00. Dom kulture Nazarje Mamma mia comes to Nazarje Torek, 7. december ob 17.00. Knjižnica Solčava Pravljična ura: Božič tečnega jazbeca Sreda, 8. december ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura: Najboljši božič! ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura: Božič tečnega jazbeca Četrtek, 9. december ob 18.00. Knjižnica Mozirje Otvoritev domoznanske čitalnice ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopita-nje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PRODAM Bika sivca, starega 1 teden, prodam; gsm 031/314-775. Prodam bikca sr, starega 10 dni; gsm 041/783-427. Prodam bikca, težkega 130 kg; gsm 031/765-605. Prodam telico simentalko, brejo 9 mesecev; gsm 041/867-402. Prodam telico za zakol - mlado; gsm 070/744-487. Kravo po prvem teletu, rj pasme, prodam; tel. 041/371-976 ali 583-40-78. Prašiče za zakol ali svinjske polovice prodamo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Akcija!!! Prašiči lastne reje, 100 dol50 kg po 1,5 eur/kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiča, 170 in 200 kg, domača krma; gsm 041 /867-406. Prodam prašiče 20 - 200 kg, tudi starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam odojke, prašiče, teleta za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno, dostava; gsm 041/637-241. DRUGO - PRODAM Prodam belo vino (laški rizling - mešano), 0,80 eur/l; gsm 031/780-399. Prodam meso žrebeta, starega 9 mesecev, cena 6,5 eur/kg; gsm 031 /806-409. Suhe smrekove deske, debeline 10 in 2,5 cm ter kostanjeve hlode prodam; tel. 01/512-62-78. Prodam silažne bale; gsm 041/510-219. Prodam računalnik, LCD monitor, miška, tipkovnica; gsm 031/477-271. Prodam elektronsko tehtnico 30 kg, 100 kg, novo, ugodno; gsm 031/202-859. Ugodno prodam malo rabljen električni pianino casio in’stol, cena po dogovoru; tel. 03/839-48-14. Prodam novo kopalniško pohištvo (po- MORDA STE ISKALI PRAV TO PLESKARSTVO TADEJ GRUDNIK s.p. 15. decembra 2010 začnem z dejavnostjo; gsm 030/305-570. Grudnik Tadej, Zadrečka cesta 15,3331 Nazarje. STE ŽE PREKLOPILI NA DIGITALNO? Prodajamo in montiramo vse, kar rabite za preklop na digitalno tv, DVB-T. Montiramo tudi Total TV. Antene Cerar k.d., Podvolovljek 29,3334 Luče, gsm 041/208-968. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! Darilni boni Solni tempelj! Gsm 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p, Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o, Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p, Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p„Praprotnikova 6, Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p, Žlabor 23, Nazarje. HIDRAVLIČNE GIBUIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p, Šalek 20,3320 Velenje. dumivalniški element + umivalnik + ogledalo s polico), zelo ugodno; gsm 041/783-431. Prodam dvokrilna garažna vrata, dimenzije 220 X 200 cm; gsm 041/311-992. Prodam otroške smuči, dolžina 150 cm in smučarske čevlje, št.39-40, kot novo; gsm 031/451-484. Prodam nenošene ženske pancerje Salomon evolution, št. 39; tel. 03/839-50-14. Prodam žensko krzneno jakno št. 42; gsm 041/634419. DRUGO - BREZPLAČNO Brezplačno odpeljem odpad, kovine (radiatorje, peči, avtomobile, akumulatorje), odpad, kable; tel. 59945-983 ali 070/813-438. VOZILA IN OPREMA Terensko vozilo nissan navara avtoma-tic 4x4,1. 2007, prodam ali menjam za manjši avto 4x4; gsm 041 /649-057. Prodam 4 kom. zimskih pnevmatik sava eskimo S3 195/65-15, s platišči in okrasnimi pokrovi za laguno ali megane; tel. 89842-02. Prodam 4 zimske gume sava eskimo, 165/70 R14; gsm 041 /311 -992. NEPREMIČNINE Na Ljubnem ob Savinji prodam generalno obnovljeno dvoetažno stanovanjsko hišo, s 100 m2 poslovnimi prostori. Cena po dogovoru, vredno ogleda. Inf. na gsm 031/302-121. Dvosobno in enosobno stanovanje v velikosti 50 m2 v Dobletini pri Nazarjah oddam v najem; gsm 070/813-575. MULTIMEDIJSKA PRIREDITEV FOLKREČICA Zabavna predstavitev kulturnega društva Kulturno društvo Rečica ob Savinji je 26. novembra pripravilo zanimivo multimedijsko prireditev pod naslovom Folkrečica. Rdeča nit večera v domačem kulturnem domu je bil igrani pogovor gledališke skupine 4.rečičanke.si. Štiri mlada dekleta različnih karakterjev: Malči Potočnik - pristaši-ca modernih ritmov in rocka, Janja Cajner - ljubiteljica domače glasbe, Mojca Štorgelj - zapečkarica in Mojca Brezovnik - dekle modernih nazorov, si večer krajšajo z brskanjem po internetu in po naključju najdejo internetno stran društva. Radovedno se »sprehodijo« po njej in ob tem naletijo na rock-ovsko skupino The Scourge, pevko Sašo Zamernik, Suško bando, Folklorno skupino Krmaniš in Mešani pevski zbor svetega Kancija-na. Ob diapozitivih vseh omenjenih skupin, ob katerih so obiskoval- 4.rečičanke.si so ugotovile, da si lahko ustvarijo prijeten večer s klepetom in brskanjem po spletu (foto: Marija Sukalo) Izberite vašega občana leta 2010! Letos so se kancijankam pridružili moški glasovi (foto: Marija Šukalo) ci spoznali njihovo delo v preteklosti, so lahko uživali tudi v prijetnem nastopu. Skozi uro smeha, ki ga je izzval bitelji fotografij, ob pianistu Janu Jurjevcu pa tudi tisti, ki prisegajo na klasično glasbo. Po besedah predsednice dru- igrani pogovor deklet, so na svoj račun prišli ljubitelji rocka, zabavne glasbe in domačih ritmov. Prav tako so lahko uživali pristaši zborovskega petja in ljudskih plesov. Ob predstavitvi foto sekcije in najboljših fotografij, ki so zmagale na fotografskem natečaju, so uživali Iju- štva Mojce Štorgelj so z prireditvijo želeli publiki pripraviti malo zabave in sprostitve, kjer je lahko vsak našel kaj zase, ter predstaviti svoje delo v želji, da bi v svoje vrste pritegnili še kakšnega ljubitelja rocka, gledališke Igre ali folklornih ritmov. Marija Šukalo '"i \ r. V/t (j nhrzn(\t /a in IH h J ODCdll^Kt ij ZU IU I V prvem krogu glasovanja za Naj občan(ka), so prejeli glasove: - Občina Mozirje: Lojze Plaznik, Ljubija 127 (3); Roman Čretnik, Nove Loke 44 (2); Jože Marolt, Brezje 17 (2); Karmen Fürst, Zdravstveni dom Mozirje (1); Samo Kramer, Aškerčeva 35. - Občina Nazarje: Ružica Plesnik, Žlabor 25 (6); Jože Kavtičnik, ravnatelj OŠ Nazarje (5); Boštjan Cigale, Pod Slatino 2 (1); Stanko Flere, Pusto Polje 17a. - Občina Rečica ob Savinji: Janko Žuntar, Zg. Pobrežje 29 (9); Vinko Jeraj, Rečica ob Savinji 111 (2); Peter Brezovnik, Poljane 21 (2). - Občina Ljubno: Forti Ermenc, Kolovrat 1 (7); Jože Orešnik, Primož 73; Martin Pušenjak, Foršt 2; Stanko Zagožen, Podter 8; Anka Rakun, Na pečeh 4. - Občina Luče: Marija Preskar, ambulanta Luče (5); Tomaž Robnik, Krnica 34 (4); Erika Breznik, Rdeči križ Luče (2); Rok Suhodolnik, Krnica 52 (1); Anica Podlesnik, Društvo upokojencev Luče. - Občina Solčava: Bojana Slapnik, Podolševa 25 (7); Martina Poličnik, Logarska dolina 24 (5); Nejc Slapnik, Robanov Kot 25 (2), Marko Slapnik, Center Rinka; Vinko Slapnik, Podolševa 25; Aleš Klemenšek, Logarska dolina 27. - Občina Gornji Grad: Branko Stenšak, Šmiklavž 51 (6); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (3); Janez Mavrič, Prod 9 (2); Marjana Rihter, Delce 10(1). POKROVITELJ Zadruga inozirje Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozt/e z.o.o. www.zkz-mozirje.com Med pošiljatelji glasovnic smo izžrebali Urško Suhodolnik, Logarska Dolina 25. Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel bon Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v vrednosti 20 EUR. Vse poslane glasovnice bodo sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ob zaključku akcije. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 7. decembra 2010, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Za Občana(ko) leta 2010 v občini __ glasujem za ime in priimek, naslov stalnega bivališča ker ------------------------------------------------- navedite razlog, zakaj glasujete zanj(jo) Moje ime in priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Savinjske novice št. 48,3. december 2010 Celie - skladišče D-Per 7/2010 Novi 5000025719,48 ( www.bmw-selmar.si Užitek v vožnji *****m UŽITEK ZEU, DA IMATE VSE. Užitek je vsestranski tako kot vi, zaradi česar enega zadovoljstva nikoli ne podredi drugemu. Zato novi BMW X3 pod popolno aerodinamično silhueto združuje vse: najboljše motorje, neverjetno zmogljivost in raznoliko notranjost. S fleksibilnim prtljažnim prostorom, kije najboljši v svojem segmentu, predstavlja idealnega sopotnika za vsako aktivnost, saj se ponaša z zadnjo klopjo, ki jo je možno razdeliti v razmerju 40:20:40. Doživite novo vozilo BMW X3 v našem salonu ali med testno vožnjo. NOVI BMW X3. BMW EfficientDynamics Manj emisij. Več užitka v vožnji. Selmar Maribor Ptujska cesta 83 2000 Maribor Tel: 02 82 80100 GSM: 031 767 800 info@selmar.si Selmar Celje Mariborska 119 3000 Celje Tel.: 03 42 44 024 info@selmar.si J/li