28, števiika. Trst, v torek 4. februvarija 1902 Tečaj XXVII ..Kdlnoat- Eiaji »škrat » dan. raiur. jader, m rarntitov on 4. uri :Te<-er. Nai-jAsLnu r K H » : ca celo le:<»........ 34 kron za pol leta ......... IS „ za četrt leta........ 6 . ca ne mesec........ S Kroni _•» nt o Milino e plačevati naprej. S* .'ie- I ti/z Ote* prii.-io ,J DK..i£ni!l8 F6 9 0:I'>1 ae ocir*. __ Pj Vj f.tarnah v Tretu »e predajajo po- iaji.jr. e uevilst- po K btotink (J- cvć. : itve* T ta [ra po S »totink (4 i?-?/1-! Telefon SU. «<70. Grlasiio političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je noSt Ofltal *• računaso po vrstab v petitu. &a večkratno naročilo ■ primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglaai itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi na) se po^iljato urednlfitvu Mefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije lu oglane spre- jarua apravnlStfo. Naročnino in ogias« j a plačevati loco Trat. Crsdsifitio in tiskarna ae uahajata v alki Oarintia štv. lil. I •iravnifltvo, in ■prejemanje inseratof t ulici Mulis piccolo Stv. 3, 11. uaii-ti. Uda^ateij in odgovorni urednik Fran Godnik. I^aatnik konaorcij lista Edinoit' Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu Narodoslovje in politika v Avstriji. i Nadaljevanje politične v t— li pod jednakim naslovom v vtVnijsnji -teviiki _K svojstvu se celo na < )gerskem ni vršilo, da-si ta mongolski narod biva že tisoč let v nižinah Ti=e. Namestu da bi to tisočletje bilo evropejiziralo Madjare in njihovo pleme, razškropilo v druge ter mu dalo germanski in slovanski tip lica, je ta mongolski tip v |K>sebnih potezah še le utrdilo in ojačilo. Na zunaj evropeiizirani so seveda gospodje magnati, politični državljani, poljedelci v nižinah Tise, pa glavni delež na tem evropejiziranju sra dovršila krojač' in brivec: priroda si pa vendar dovoljuje izvajati vedno črnolasat uz<>rec s čudnimi ozkoogelnimi očmi, z niz-a : m i podočnimi oboki in piramidastimi lo-»anjami, kar je bilo vedno svojstvo arpadsiih narodov. Priroda vedno ponavlja tak uzorec in dosledno odbija mešane tvore iz ženitev .ned Nemci in l >gri, med Slovani in Ogri, :n zmagom sno spremlja prvotni uzorec. Isto se opaža na ("eškem. Vse ženitve in možitve med Nemci in Cehinjami, ali med Cehi in Nemkami različnih germanskih plemen niso iale Nemcem slovanskih, Cehom pa ne germanskih potez. Novih uzorcev torej ni v Avstriji : k večemu opažaš v Budimpešti germanske piave lase z voglieastnimi obrez-n ini kostmi Mongolov. Taki uzorci pa se navadno že v bližnjem pokoljenju vračajo k prvotni obliki.« l>obro tisočletje že bivajo na Ceskem, p«leg Cehov, Nemci tu rinskega, frankovskega in bavarskega plemena, v narodno mešanih krajih celo v isti vasi ; dostikrat so se bojevali med eeboj. pa tudi mirno občevali, ali doslej ^e ni pravega čeiko-nemškega mešanega plemena. Niti ni jezikovne mešanice češko nem- Zamdi >;i/ri' —ti in zanimljivosti Kin-lil>arho-Tih izvajanj podajamo eden oddelek doslovno. ške, kakor je amerikanska angležko-nemšČina ali pa začetki ogersko-nemščine. Razumni Cehi nekdaj učili pismene nemščine, da se udeležujejo dobrot germanskega jezikovnega ozemlja : pametni nemški gospodje so se že v srednjem veku učili toliko češčine, da so umeli sosede, in da so izvrševali ono mednarodno uljudnost, ki se priporoča ptu-jemu narodu s tem, da se zanimajo za njegove pesmi in za njegovo svojstvo. Vspričo teh antropoloških in jezikovnih dejstev bi si državnik v Avstriji pač lahko mislil, da se mora izjaloviti vsaki poskus za umetno vzgoji tev kake narodne mešanice. Morda se nahajajo v Avstriji ljudje, ki mislijo, da posrebajo ptuja plemena, če so le enkrat dobi jene jezikovne zmage. Modri trpežni narodi skrbijo za istorodno potomstvo, n. pr. Zidje, in ne varajo se v svojih dobrih nadah. Madjari so v veliki nevarnosti, da na severni in južni strani telesno podležejo. Nekaj jednakega opazujemo tudi v Romunih ; v poprejšnjih časih so mnogo Slovanov vspre-jeli v svojo italsko kri. Kakor tudi romun-ščina v zadnjih dobah iztreblja slovanske besede kakor ptujke in vsprejea-a italsko besedje v pismeni jezik, tako se tudi romunsko pleme izneblja posledic slovanske primesi. Na Saksonskem je še pred ^>0 leti v marsikaterih krajih bilo videti čeških, srbskih obraznih tipov : ti pa so izginili in pojavljajo se zopet čisti nemški obrazi. V Pragi in v Plzenu se pa opaža nasprotno, da Slovanke zgubljavajo svoje germanske primesi in znake na korist slovanskemu uzoru. Taka dejstva morajo poučiti narode in državnike, daje vsako raznarodovanje za izomiko sposobnih plemen otročje in ti a se izjalovi ob železnih zakonih prirod e. Za prusko kraljestvo je vsaki trud zastonj, ako bi vlada hotela iz Poljakov narediti Germano-Poljake. Nemci na Češkem bi se motili, ako bi mislili, da morejo Cehe ponemčiti ; istotako bi krivo sodili Cehi, ako bi hoteli počeši ti Nemce. Take nakane hi se hudo maščevale in Nemci naj bi imeli opravičen strah pred takim maščevanjem. Nemcu ni treba pitati se na krvi Slovanov! Naj se spomni, da so druge rase hekatombe germanskega, gotskega semena ne samo posrebale, ampak pozneje tudi oddale in — izdividirale —, in da je germanska kri služila le v ta namen da je preživela romanska plemena, oživila in proizvela najlepše rimske uzoice. Ta svarila pa ne \eljajo ženitvam in možit- vam iz ljubezni. Narodi si želč nekaj malih prfmesij, ki se izvršujejo po nekaterih rodbinah ; pri veliki masi germanski in slovanski pa se ni treba bati teh, (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 4. feb. 1902. O položaju. Kaj je to ? Kje je vzrok temu ? Kdo in kje so provzročili to spremembo '? Kdo bi mogel vedeti, ako ne more videti za kulise, v tiste skrivne kuhinje, kjer politiŠki intriganti varijo in pražijo svoje zmesi"? ! In ako ne more videti v — človeška srca ?! Kako naj si tolmačimo dejstvo, tla glavna glasila nemških liberalcev, torej tistih krogov, ki so s pomočjo birokracije in visokih krogov do nedavno — vzlic vsej ustavni obliki — absolutno vladali državo, tako, da sta okosteneli centralizem in ideja germani-zatorna dušila žive narodne organizme — da ista glasila, ki so vsikdar pledirala za narodno podjarmljenje vseh narodov, brez pardona, izvzemši jednega jedinega, nemškega, kateremu naj pripade nadvladje, ki so torej vsikdar odklanjala idejo mirnega pobotanja v zmislu pravice in pravičnosti — kako naj si tolmačimo, pravimo, dejstvo, da rečena glasila sedaj skoro z nekako vnemo govore za pobotanje med narodi Avstrije?! V zadregi rmo in ne vemo si tolmačenja. Prenenavadni so taki akordi od nemške strani, da bi se jim naše uho moglo privaditi, prenenavadni, tla bi naše priprosto umevanje moglo * verjeti v iskrenost, v odkritosrčnost te mirovne glasbe, kar notri iz bojnega vri-šča ven. Je-li to resnica, ali samo videz ? Govori-li tu le poštenje namenov, ali pa za-vratnost ? ! Ako hočemo poslušati glas skušenj, britkih skušenj, ako hočemo slušati glas, ki ga nam govori žalostno položenje, v katerem se faktično nahajamo, potem moramo biti nasproti tej nemški mirovni glasbi skeptični, neverni Tomaži, do skrajnega. No, fakt je, da smo mogli zadnje dni iz nemškega tabora beležiti več pojavov v tem zmislu, da v Avstriji ne sme priti tlo katastrofe za parlamentarizem in ustavo le radi narodnih diferenc. »Neue Freie Presse« od minole nedelje se je n. pr. na uvodnem mestu mučila s prognozo za dogodke v zbornici poslancev, ki se je sešia danes. A ker je — in po pravici — tega menenja, da bodo dogodki v zbornici odvisni v prvi vrsti od tega, kako se razvije razmerje med < ehi in Nemci, se je tudi v glavnem bavila s šansami predstojeČe spravne akcije. Značilno na vsem tem ugibanju pa je, da v vsem sestavku ne naletiš na tisti nemški ceteriua censeo, ki je v takoimenovanem binkoštnem programu zadobil posvećenje vseh Nemcev in je bil potem, do danes, tista struna, ki je najbolj hreščala na vsakem nemškem koncertu : ceterum censeo nemškega državnega jezika. To je simptomatično na vsaki način: pa naj je tudi le diktat hinavstva ! Dunajskemu listu se razvoj razprav v proračunskem odseku ne vidi slabo znamenje. Zdi se mu — če prav je prišlo tu pa tam do rekriminacij — da so se stranke kolikor le možno izogibale spornim narodnim točkam in kottiktom. To se »Neue Freie Presse« vidi znamenje, da tudi razprave v zbornici nc bodo burne. Zdi se jej, tla so se vse stranke začele zavedati velike odgovornosti za obstanek konstitucijonelne vladne oblike. Ne tla bi se hotele odpovedati svojim narodnim postulatom, vendar ne bi hotele — govorimo vedno z »Neue Freie Presse« — pahniti parlamenta v tisti propati, na kateri je pokazal gospod Korber. In posebno pomembno se nam zdi, tla dunajsko glasilo na tem mestu dela skoro poklone istim Cehom, katere je do včeraj proganjalo z vsem strupom svojim. Hvali jih, da niso neobčutni za važnost ravno tega predstojećega zasedanja, ko bo trebalo sklepati pogodbo z Ogersko, iu da niso gluhi za uvaževanje, da bi Avstrija z vsemi svojimi narodi zašla v podrejenost Ogerske, ako bi se državni zbor zopet izkazal nesposobnim za izvrševanje svoje zakonodajne pravice glede dogovora meti obema vladama za carinarski tarif in carinarsko in trgovinsko zvezo. Ako bi — tako pravi dunajski list — ogrski državni zbor usilil svojo zakonodajo nad vso Avstrijo, bilo bi to veliko občutneje in sramotneje narodno ponižanje, nego bi bil vreden kakorsen-koli ti o biče k, ki bi ga mogla ena avstrijska narodnost izvojevati nad drugo! Dunajski list prihaja torej na podlagi tega razmotrivanja do zaključka, da se državni zbor to pot pokaže dovolj krepkega za breme razprav o pogodbi z Ogersko. To je gotovo ton, ki se bitstveno razlikuje od hreščanja, da Nemci so jedini »kitt«, ki drži državo skupaj in da oni so jedini herrnvolk, drugi pa le hlapci, ki ne prihajajo v pošte v. P O D L I S T E K *> Vladimir. Hrvat>ki spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. II. Slaven pa je bil lov na imetju očeta in jpo gozdeh moža ! Slaven lov, a boginja Diana je bila Klara, za katero se je valila četa štirideset, petdeset lovcev. Da Bte jo videli, kako je strastno drviia na konju za divjačino, kako je junaški stala, drže dragoceno puško, v šumi na čakališču ! Malokateri lovec je imel tako dragoceno zbirko pušk, kakor Klara, malokdo toliko in toli lepih p3ov kakor Klara. Sama jih je krmila, krmila izbranim mesom. In ko je bil lov dovršen, na Katerem je Kiara ubila mirne duše jelena ali srno, ko so kraljico doveli v dvorec, kolikega slavja je bilo! Ej, kako so čepi šampanjskih steklenic leteli v strop, kako veselo so trobili rogovi, kako živo je drhtelo njeno srce, koli strastno je piamtela njena duša ! »Gospodje !« je vsklikala, »jaz sprejemijem vaše ]>oklone, ali pravim vam, ne govorite mi več o slabem spolu. Žena je jednaka možu. To je moje prepričanje, in moj mož spoštuje to moje prepričanje«. In zabava je šumela, bu-čila v šampanjske čase, a Klara je v veseli i družbi tlelila karte, banka je sledila za banko ; ; pred lepo podžupanico so blesteli kupi od zlata ; in srebra ter papirnatih desetakov in 6tota- j kov. Sedaj je zgubljala, sedaj dobivala, njej je bilo vsejedno! »Žena je enaka možu« je • »Ali poglej ga vsaj !« Ne, ne, ne! Oči me bolijo, nervozna sem.« »Klara, draga žena!« »Kaj je? Kaj je za božjo voljo?« »Klara ! Vidiš ! Moral bi te pograjati«. »Mene? Prosim, zakaj?« »Ti ne paziš na-se. Ti si se prehladila vskliknila Klara in zažgala z desetakom ci- na Iovh, ti bi se morala čuvati ! Ti ti....« gareto. Enkrat se je bila Klara na lovu pre-1 »Ladislav, dragi Ladislav«, je jecljala hladila ter je dva tri tetine ležala v postelji. Klara srdito, »ali si prišel, da me razsrdiš ? Nekega dne je Ladislav stopil v boudoir. »Dober dan, duša«, je rekel nežno in resno pod župan. »Ti, dragi Ladislave ?« je vprašala Klara. »Da, kako ti je duša?« »Ne vprašuj me! Po meni bo.« »Mari je bolezen obrnila na slabše ?« »Ne, ni, ali dolgčas me ubije. Kje so moji vranci, puške, moje partije ?« »Jaz sem tu, duša, tvoj mož.« »Ma, da da! To se uraeva ob sebi«. »Evo ti, Kiarica, za tolažbo krasen nakit od dijamanta.« »Dobro, dobro ! Položi ga na ono mizico !« Ali se ne spominjaš najinega dogovora ?« »Klara !« »Ladislav ! Ti me jeziš, jeziš ! Glej, sedaj mi glava poči. Prosim te, dragi Dobranit5, ! pojdi pojdi!« Tn »dragi« Dobranić je odišel iz sobe. Dobranić se je bolj in bolj umika! v svojo oddaljeno sobo, kjer se je bavi l z naukom in političnimi znanostmi. Pogodil je bil, da se bo boj med protivnimi strankami v domovini razvijal čim huje ter da brez dvoma provzroči velikih posledic, a tu je hotel biti on eden prvih borilcev. Že je bil postal predsednikom distriktualnega sodišča in je bil izvoljen tudi zastopnikom na požunBkem saboru. Ali čudno! Kakor je bil Dobranić bi- stroumen in učen, vendar se ni se odločil, kateri stranki da pristopi, in to ravno zato, ker je bil pošten, pameten in trezen. On je hotel točno preceniti poštenje, nade in koristnost t »beli strank, a v tej bojazni ni mogel priti še tlo gotovega zaključka. K svoji ženi je zahajal redkeje, bodi, da mu niso dopuščala opravila, bodi, da se je nekoliko ohladil vsled njenega vedenja. Gospa Klara ni svojega soproga ni najmanje motila ter je marljivo hodila na soareje i u na svojem stanovanju je prirejala hrupne zabave. Dobranić se je ob takih prilikah prikazoval le za hip in le radi etikete, a potem se je umikal v svojo sobo. No, tudi v teh malo trenotkih je skrbnim očesom gledal na vse, kar se dogaja, in ni mogel tajiti, tla vse to razkošje, ves ta sijaj bi pristojal bolj kaki kneževski, nego pa njegovi hiši. Ali molčal je. Klara je trošila svoj denar. Klara ni imela otrok. Po takem skoro Dobranić z ene strani ni imel pravice Klar: prigovarjati, a z druge strani je imela Klara, ne deležna sreče materinske, tlo neke mere pravico krajšati si čas v bučnih zabavah. (Pride še.) Se en drug sličen in znamenit pojav imamo beležiti iz nemškega tabora. Predsednik akademije znanosti, bivši državni in deželni poslanec, jedna prvih korifej iz vrst nemških liberalcev, prof. Saess, je imel te dni v ,Donau-kluba' na Dunaju pol. govor v velikem zlogu, ki se je [»o svoji tendenci gibal v isti struji, kakor članek v »Neue Freie Pr.c. Najprvo bi želeli tu zabeležiti besede pokojnega velenadarjeneira, s>er strogo nemško-liberalnega ministra I^asserja, ki jih je nekoč rekel Snessu : »Zapomnite si, pri nas ima lahko vsaka vlada navadno večino, nobena pa dvefcretjinske večine.« Kaj je povedal s tem ?! .Vič druzega, nego da struktura našedr-žave ne dopušča hegemonije jedne narodnosti ali gotove skupine strank ! In če se le hoče usiliti tako hegemonijo, mora provzročati to nevarne krize. Prof. je torej, nehotč, obsodil Nemce, ki hočejo usiliti nemško hegemonijo in ki proglašajo to celo kakor prvo in neizogibno državno potrebo. Priznal je, da so ravno oni pahnili državo v sedanjo krizo. bo eventuvelne nemire pomagala dušiti, če bo potrebno, tudi s srbskimi močmi. Zato pa se je obvezala A vstro-Ogrska, da bo naj izdatneje podpirala dinastijo Obrenovićev in isto tako tudi narodna stremljenja Srbije v Stari Srbiji in enem delu Makedonije. Prvi slovaški govornik v budim* poštanski zbornici, o proračunski razpravi v ogrskem državnem zboru govoril je včeraj slovaški poslanec Fran Veselovskv, ki je rekel, da mu je, kak<>r prvemu slovaškemu govorniku, prijetna dolžnost izreč' kralju najtoplejšo zahvalo za to, ker je hotel, da se volitve na Ogrskem izvrše svobodno. Vlada je ustregla tej kraljevi želji s tem, da je ukrenila potrebno, da so se mogle volitve svobodno vršiti. Tu ga je pretrgal predsednik in izjavil, da se za svobodne volitve ni skrbelo na kraljevo povelje, temveč, ker tako zahtevajo zakoni, katerih volja je vzvišena nad vsakomur in tudi nad kraljevo voljo. Veselovskv je, nadali ujć svoj govor, izjavil, da njegova stranka priznava Deakova vse solnčnc ampak tudi vse senčne strani aktu velnega položaja svojih rojakov v Nemčiji. Na podlagi dejstev, presodivŠi ves položaj, in razmislivši, kako je možno priti do zmage, daje mož svojim rojakom bojni klic, ki izraža nago in suho resnico : V Nemcu je nevarnost! Tako veljaj za nas vseh ! Tako bodi! Profesor Sness je sicer na rahlo aludiral »»čela in da vsprejema program madjarskega na potrebni sobčevalni jezik«, s čemer je nekako od daleč opisal zahtevo po nemškem državnem jeziku, ai; kmalu na to je pripove doval v toplih besedah, kako je nedavno temu, o katastrofi v Mostu, inženir Binder našel junaško smrt, hotč rešiti delavce ; kako naroda, kateremu pripada hegemonija, radi česar je treba ogrski jezik pri poznati jezikom zakonodajnega zastopa, osrednje vlade, najvišjih sodišč in administrati vnih oblastev. (Velik ropot). Nema'ljarskim narodom, ki ži-j Tržaške vesti- Odlikovanje Slavojii Jenku. Knako odlikovanje, kakor smo pisali o g. Mandiču, prejel je tudi gospod Slavoj Jenko, župan v Podgradu in bivši mnogoletni deželni poslanec. V isti seji kakor g. pref. Mandic meseca oktobra l. 1. je bil tudi ta gospod od obč. zastopstva na Voloskem enoglasno izbran častnim občanom za izredne zasluge, ki jih ima kakor tedanji deželni poslanec. Mi Čestitamo iz s hm toliko odiikovancu na odlikovanju, zasluženem v obili meri, kolikor tudi občinskemu zastopu, ki toli primerno odlikuje take inože, ki stoje kakor hrasti v viharjih, spojenih z delom za dobro in svobodo naroda ! Poroka. Jutri predpoludne bo v Bir-kovljah poroka našega delavnega rodoljuba, gospoda Hrabra R a ž e m a, z gospieo kličemo : vijo na • )gerskem, pa je po narodnostnem Cvetko pertotovo. Iz duše so svojedobno o nekem požaru v rudniku v zakonu zagotovljena raba materinščine v ob- j WK> sre5no , Pribramn našli štirje delavci slično junaško mestih, uradih, cerkvi, na sodiščih in j Xahrbtno delovanje tri mrt. in kako je svojedobno v rudniku v ^lah do višjih zavodov. (Glasovi s skrajne ^ zdravnika> smo čitatelje tudi že o tem, da se je proti temu ljubljencu tržaške kamore uvela sodna preiskava. Vse to pa ne moti tržaške kamore, da ne bi poskušala vse mogoče, da ohrani svojega moža na sedanjem mestu ! Ker je stvar predebela, da bi magistrat javno nastopil za Lavrinsicha, pa tlela to za hrbtom in je poslal na delo svojega vernega slugo, tržaške kamore. ______________j______________, dra. Lavrin- Bohniji inžener\Vin Davkoplačevalci pa naj iz svojih že- nekakem privilegovancm stališču, visoko i š e e j o j a m s t e v in varstva svoji pov plačujejo take agitatorje; dovoljeno pa jim je, tla zraven tega upijejo še: viva Ba-nelli! Obračamo se najprej do vseh Skedenj- vzvisenem nad druge narode. Vsi smo po- poljski individualnosti?! Siba trebni za to državno skupnost, vsem so nam novo mašo poje — pravi znani slovenski pre- podeljene jednake duševne sposobnosti. Vsi smo govor. Drugi pogovor pa pravi: Kdor ne zna eev> pa naj bodo ti naši somišljeniki ali pa torej jednakoveljavni in vsi imamo jednako moliti, mora na morje iti. Poljaki v Nemčiji prjstaši laške stranke, naj se ne dajo premo-pravico do jednakopravnosti. na visokem morju, kjer se ima njihova tjti njtj z obljubami niti s pretnjami, da bi To je konstatiral prof. Sness, pa naj je lailiJa Diir"lir,e ekzistence boriti z besnečnimi j se dali jzrabljati v take kamoristične namene, že storil to iz iskrenosti, iz boljega spoznanja, viharji poživinjenega hakatizma in penečim j ker naj vedo, da gre tukaj za njihovo ali iz ljubezni do države in nje ustave; ali ™lovjem Osnega šovinizma pangermanskega!. zdravje in za zdravje njihovih žen in otrok, pa le iz za vratnih namenov, da bi omamil PulJaki v Nemčiji so se naučili »moliti*, to, drugič pa se obračamo do naših slovenskih Slovane, re^ii s tem Korberja, z rešitvijo Je : spoznavati, da brat je vendar le brat, tudi i zastopnikov s prošnjo, naj se oni zavzamejo Korbeija }»omagal nemškim strankam in s sem raaiee v navskrižju žnjim, in da kri strankami da bi ohranil tudi — nemško he- > vendar le kri, in da oni, ki noče imeti gemoniio. To jedno dokazujejo ti mirovni , b r a t a * a b r a t a, i m a tujca za — pojavi iz nemškega tabora : spoznanje, da gospoda r j a s silo ne morejo zlomiti, kar je ustvarila na-! »Zave3t, da imamo za seboj veliki slo-rava ! ! l>a pa ne d »seže zvijača, če«ar ne vanski svet, uliva nam moči in nas vspod- more sila, za to naj skrbe slovanski |K>li-litiki ! Konvencija med Avstro-Ogrsko in Srbijo, ki je bila. Iz Belegagrada poročajo, da tam vzbuja veliko senzacijo neko pismo senatorja in bivšega ministra za vnanje stvari Mijatovića v »Dnevnikiu, v katerem priznava isti, ola je v letu buja na vstrajno obrambeno borbo... Proces v (iniezdnu proti materam iu otrokom označuje epoho v zgodovini našega naroda, epoho, ko »e je naš duh dvignil iz globin potrtosti, neodločnosti, otroške i-labosti, v višine veselja do življenja in odločnosti. Dolgo že se je v nas naznanjala zora — poslednje megle je razgnalo novo stoletje, solnee je zablestelo, a kakor minister za vnanje stvari in v spora- - mi, pomlajeni, ojačeni z novo življen^ko siio zumljenju z razkraljem Milanom, v resnici i odhajamo v stari boj. Nikoli nismo podpisal konvencijo z Avstro-Ogrsko. V kolikor ^e v Belemgradu čuje o določbah te konven«\je, se je bila Srbija obvezala, da se bo najodločneje upirala vsaki agitaciji proti Avstro Ogrski v B>sni in Hercegovini in da bili tako sigurni svoje stvari, nikdar ni bila naša vera v z m ago veča, negojo danes!« Do takih zaključkov prihaja zdrel mož potem, ko je kritično vestno, pretresel ne le >a prvi fokraj, ako sa noče za istega zavzeti Banelli in naj skušajo preprečiti ta grdi manever laške kamore, ki bo skušala z izsiljenimi podpisi obdržati Lavrinsiclia še dalje v Škednji. Maskarada škedenjskega orkestra iz- pala je nepričakovano dobro. Mnogi ho se nasproti tej maskaradi držali zelo skepti\»o, zato, ker se je vršila v Cjlobigevi restavraciji. No, ako povemo, da ni bilo možno dobiti za to maskarado druzega prostora in bi bila morala ista od pasti, ter po vrhu tega, da ni gospodar zahteval nikake odškodnine za prepustitev te res krasne dvorane, nadejamo se, da pr zna vsakdo, da je bilo bolje napraviti maskarado v tem prostoru, nego je sploh ne prirediti. Kakor je našim čitateljem že znano, prireja gospodar Cemotove dvorane, kjer so se dosedaj navadno prirejale narodne zabave, o pustu plese na svoj račun in ne prepušča rad dvorane društvom: ako se ga pa vendar izprosi, zahteva za dvorano tako veliko odškodnino, da imajo društva le malenkosten dobiček in še večkrat celo izgubo. Skedenjski orkester bi bil rad napravil svoj ples v tej dvorani, ali če ne gre, pa ne gre in je tu zastonj vsako filozofiranje. Toliko se nam je zdelo vredno omeniti onim, ki so imeli proti tej maskaradi kake pomisleke. Maskarada je izpala izvrstno v moralnem in materijalnem obziru. Se na nobenem škedenjskem plesu ni bilo toliko odličnega občinstva in tako uzornega reda, kakor na nedeljski maskaradi, ki nam je dokazala, da je tudi v Skednju mogoče prirediti plese, kateri so nekoliko vzvišeni nad takozvanimi »kasoni« in katerih se lahko udeleži vsaka olikana oseba. S temi kratkimi besedami smo to lepo maskarado dovolj i značili, in še bolje, nego da bi napisali najdaljši članek. Plesalci in neplesalci so se do zaključka tako zabavali, kakor še nikoli, kar dokazuje tudi splošna zahteva, naj se bodočo nedeljo v istem prostoru zopet priredi taka zabava. Ivakor je razvidno iz naslednje objave, je vodstvo slovenskega orkestra tej želji ra-dovoljno ustreglo. V nedeljo, 0. t. m. priredi torej skedenjski slovenski orkester v krasni ('olobigevi restavraciji sijajno maskarado, katera obiju-biije, da po svoji eleganci nadkrili vse svoje prednice. Začetek točno ob N1 uri zvečer in bo trajala do 4. ure zjutraj. Cstopnina 1 krono za oseba. K plesu bo sviral skedenjski orkester. Veliki ples nasili trsrovsilil pomočnikov. Iz neznatnega začetka povspel se je ta ples polagoma do častne narodne manifestacije in se lahko reče, da je letošnji ples trgovskih pomočnikov prekosil vse svoje prednike in mu je odslej zagotovljeno častno mesto meti vsakoletnimi narodnimi slav-uostmi. Gledališče je bilo bogato odičeno in električno razsvetljeno, v dvorani pa se je po taktih godbe v lahnem plesu zibala elegantna množica mladine obojega spola. Plesi so se vršili v najlepšem redu in je prvo četvorko plesalo 138, drugo pa 111 parov. Vse lože so bile polne, v parterju-pa je bila prava gnjeea. Biser vsega večera pa je bil krasni narodni ples »Češka beseda«, ki se je moral ponavljati na splošno, burno zahtevan je. Ta ples se je izvrševal tako lepo, da zasluži radi tega plesovodja g. Ivan Umek najlepšo pohvalo; pohvaliti pa treba seveda tudi plesalce in godbo, ki s j pripomogli do takega vspeha. Na tein plesu človek res ne ve, naj bi se li bolj naslajal ob kras jih narodnih motivih godbe, ali pa naj bi se divil elegantnim kretnjam in figuram plesa samega ! Došlo je tudi mnogo deputacij tržaških društev in več brzojavnih pozdravov od zunaj. Zabava na plesu je bila zelo animirana in je ostala sveža do konca istega t. j. do -">. ure zjutraj ; parter je bil proti koncu plesa ravno tako natlačen plesalcev, kakor a pri-četku. Ta sijajni ples nam je zopet dokazal, kako se tudi med našo trgovsko mladino vedno bolj širi narodna ideja in misel za narodno organizacijo. Trgovski pomočniki pašo seod svoje strani lahko prepričali, dasi pridobivajo vedoo bolj simpatije vsega tržaš. Slovenstva, katero želi najlepše^.t vspeiia narodnemu in gospodarskemu delovanju njihovemu ! Ples veteranskega društva. Kljubu skrajno neugodnemu vremenu, je bil veteranski ples, ki se je vršil mmole sobote v gledališču »Armonia«, jako dobro obiskan. Lože so bile vse polne odličnega občinstva, a tudi v parterju bilo je vse polno plesalcev obo-ijega spola. Gledališče je bilo krasno odičeno. V ložah videli smo mnogo zastopnikov raznih oblastev, med njimi namestnika grofa Goeisa, voditelja policijskega ravnateljstva Budina, generala Conrada in mnogo drugih. Tudi tega plesa se je udeležilo mnogo slovenskega občinstva in se je povsodi slišala naša govorica, kar je v nov dokaz, kako važen kontingent daje naše ljudstvo v vsem socijulnem življenju tržaškem. Iz pred na>ih >odi>e. Včeraj zjutraj se je vršila razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem proti 2^-lelnemu težaku Ivanu H. iz Trsta, obtoženemu radi težke telesne poškodbe. Na podlagi izpovedb prič je sodišče prisodilo obtožencu o mesece težke ječe. Dražbe premičnin. V sredo, fine rt. te-bruvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražoe premičnin : ulica S. Filippo 13, hišna oprava ; ulica Ama- lia 2, hišna oprava: Kjadin 7<>4. hišna oprava : ulica S. Ciiino 5H3, gostilniška oprema : ulica Franoesco 16, hišna oprava. Drobne vesti. P a »1 e 1 j e v m o rje. Neljuba nezgoda se je prepetila sinoči ob uri 24-letnemu pijanemu vozniku Josipu C., stauujoČemu v ulici del Solitario. Ta mladenič je šel sinoči blizu morja in ker je bil še precej »zidane volje«, se je pre »brnil v morje. Pilot Fran Fragiaeomo je moža židane volje izvlekel na suho in ga dal odvesti v bolnišnico. T u d i v e e r k v i se ni varno p r e <1 tatovi. Di je temu res tako, je dobro prepričana gospa Marija M., stanujoča v ulici deli ' Ordogio. Ta žena je namreč bila včeraj zjutraj v cerkvi sv. Antona, kjer jej je nepoznan poštenjak olajhčai žep — za 122 kron. katere je imela v listnici v žepu. Tatvina je naznanjena na policijo. Beg. Včeraj je bilo naznanjeno m inspektorat v ulici ('hiozza, da je vrtnar l4 ran -furich pobegnil od svojega gospodarja Za-nettija. Iver je Jurich pred časom izjavil, da -e inora osmrtiti, sumijo, da ni pri zdravi pameti. Ranjen v oj a k. K > je vojak Josip llajakovič sinoči na ulici delle Beccherie govoril 7 neko gospieo, vdaril ga je neki nepoznani mladenič z nekim orodjem po glavi tako močno, da je bil vojak primoran iskati si zdravniške pomoči. Stvar je naznanjena na policiji in sedaj iščejo napadalca. Nenadna smrt ne poznan ca. Sinoči je umrl v gostilni pri Domiju v Zavijah nenadne smrti neki nepoznani mož. Opozorjene oblasti so poslale na lice mesta zdravnika, ali ta ni mogel več pomagati, ker je ne|>ozuanec že izdihnil dušo. Voz podjetja Zimola je pripeljal nepoznanega moža v mrtvašnico pri sv. Justu. Zgubljeno - najdeno. G. Julij Dejak, stanujoči v ulici Montorsino št. S(), je položil včeraj na policijo neko verižico in -rebrno kolajno, katera predmeta je našel na ulici. Grozen samomor. I>elavec Anton Peressini, se je podal včeraj o poludne v delavnico Tramuava — kjer je bil v službi — z namenom, da prične svoje delo. Ko je pršel na lice mesta, dobil je svojega tovariša 34-1. Alojzija Zgurja, ležečega v krvi na tleh. — Peressini je mislil v prvi hip, da je tovariša prijela le slabost, da se je padši o tem na tla, pobil i:i okrvavil : ali kmalu se je prepričal, da temu ni tako. Ko je prestrašeni mož stopi! bližje k ranjencu, opazil je, da ima le-ta razmesarjeu vrat, blizu njega pa je ležalo okrvavljeno kamenosesko dleto. Očevidno je bilo torej, da je Zgur izvršil samomor. Peressini je hitro naznanil dogodek svojim višim, kateri so se takoj na to podali na aice mesta. Vide, tla samomorilec daje še nekoliko znaka življenja, naročili so hitro voz, s katerim so nesrečnika udveli v bolnišnico. Ali medpotoma jima je umrl. Ker vratar bolnišnice ni hotel vsprejeti inrtve<*a v bolnišnico, so ga odveli v mrtvašnico k sv. Ju*tu. Zgur je bil priden delavec in je bil nad 10 let v službi pri Tramuavu. Ne ve se, kaj je privelo ubogega moža do tega groznega koraka. 1'ri njem so našli pismo, v katerem prosi svojo družino, naj mu odpustijo ta korak. Zapustil je ženo s štirimi otročiči. Tragičen samomor vojaka. Žalosten konec je napravil minolo noč ob 3. ud zjutraj v vojašnici Campo Marzio, 22-\. vojak Fran Keber iz Gorice. Ta mladenič je bil namreč minolo noč na straži. Nesreča je hotela, da je siroma* — zaspal. Nadzoro-valni organ ga je našel spečega, ga razorožil ter dal odvesti v zapor ! — Malo pozneje je j vprašal Keber dovoljenja, da bi šel na stranišče. Dovolili so mu. Keber, v strahu pred strogo kaznijo, je sklenil končati si mlado svoje življenje. Dobivši dovoljenje, se je na stranišču trdno zaprl in si potem z nožem pre-ezal žile na vratu. Ker se jim je zdelo čudno, da ga toliko časa ni s stranišča, šli so gledat in našli vrata, kakor rečeno, trdno zaprta. To se jim je videlo sumljivo in ker na njihove klice ni bilo nikakega odgovora, so vdrli šiloma vrata stranišča in so našli Keberja na tleh v krvi. Hiteli so po zdravnika, ali ko je ta došel, je življenje ubogega mladeniča že ugasnilo. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 2°.7 ob 2. uri {»opoludu-*°.0-~> C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.5 — Danes plima ob 6.31 predp. in ob s.09 pop.; oseka oh 0.51» predpoludne in ob 1.05 popol udne. Društvene vesti. »Rnsskij kružok . Sinoči je došlo v prvo uro pouka ruskega jezika toliko občinstva, da v dvorani, kjer se je vršil pouk, ni bilo več prostora za vse. Vsega skupaj je b'lo kakih SO—'.>0 oseb obojega spola. Vsled tega je biio treba seveda ločiti učence v dva tečaja: Jeden tečaj ho imel pouk ob pone deljkih in četrtkih od 8. in pol do 10. ure zvečer, drugi pa ob sredah in sobotah od 6. in pol do Š. ure zvečer. Pouk se bo vršil v prostorih >Slovanske čitalnice; in se oni, ki se žele učiti ruščine, še vedno lahko vpišejo v društvo. Sijajna raaskarada »Tržaške mestne In šentjakobske mladine«. Pišejo natn : Za nas šentjakobsko mladino bo ta teden tnenda najdaljši v tem letu, kajti nestrpno pričakujemo nedelje, ko se ima vršiti v gledališču iArmonia« naša maskarada, naš ples. Ta ples, katerega priredimo mi mladina, pa ni namenjen samo za nas, marveč za vsa- in pritožbe o slabi in bolni uvedeni živini. 5. Mlekarniee in zboljšanje mlečnih izdelkov, ti. Zavarovanje živine. 7. Sadjarstvo. S. Kmetijstvo v nadalj. tečaj'h ljudskih šol. Davki iti državne p »dpore. 10. Trud in napor kmeta. Posim g. IvanČic, da bi blagovolili vsprejeti orožje in dvoboj se takoj prične. Da vidimo, je—ii bilo ali ni bilo Vaše postopanje na škodo deželi in kmetu ? Na svidenje ! Andrej Vrtov ec. Vesti iz Kranjske- * O tatu Prelovškll, ki je umrl te dni v kaznilnici v Mariboru — kakor smo že omenili — poroča »Slovenec« tudi nastopno tatinsko junaštvo: »Tudi pri tukajšnjem trgovcu Perdanu je svoj čas izvršil piedrzno tatvino. S svojimi tovariši je pripeljal neke lepe noči pred Perdanovo prodajalno voz s konjem, ki je Zameti v Ameriki. MONTRKAL 3. (B.) V Kanadi razsaja grozen snežni vihar. Ves promet po cestah in železnicah je zaustavljen in je dovažanje živil v Montreal zelo omejeno, ker farmarjem ni mogoče svojih pridelkov dovažati na trg. Že 24 ur ne vozijo nobeni vlaki. To je najhujši vihar, kar jih je bilo v Kanadi že mnogo let. Proti dvoboju. BEROLIN 4. (B.) Kakor javljajo zju-tranji listi je poslanec Schrader predložil državnemu zboru predlog, po katerem naj bi se dvoboj kaznoval z najmanje 6 meseci zapora, a poziv na dvoboj z najmanje ^ •'» meseci. Ta predlog obseza še več drugih poojstrujočih določeb. Vprašanje glede Tripolisa. CARIGRAD 4. (H.) Kakor se čuje, se med Francijo, Italijo in Turčijo vrše pogajanja radi tripolitanskega vprašanja. Turčija je sicer pred nekoliko časa dobila od rečenih dveh vlasti pomirljiva zagotovita, katera pa so se jej zdela nezadostna ter je zahtevala določnih pojasnil, da bo izključen vsaki dvom. bil zavit v rjuho. Nato so odprli tatovi cega, ki ima še količkaj lahke pete! L'pamo I prodajalnico, prižgali luč in brezskrbno na-torej, da se bomo vrteli vsi, mladi in stari, i kladali blago iz prodajalnice na voz. Ko se Starejše naše rodoljube pričakujemo iziasii ' Je zj"traj zaznalo o tatvini, iskala je vsa že zato, da nas se svojo udeležbo uverijo, da ! ljubljanska policija po okolici ljubljanski čutatvujejo z nami in da so naša stremljenja j »šimelna«. Prelovšek je tekom tatvine govo-po združenju in skupnem delovanju vseh tr- riI z raznimi stražniki, katerim je pravil, da žaških Slovencev na narodnem delovanju tud« se pelje na semenj«. njihova stremljenja. Marsikdo morila misli, * <>kolo sto plesov so imeli baje v da je naša zveza brezzmiselna, in da je naše I-j«tyjani od sobote na nedeljo. No nastopanje nekaka =>o troška križar - poskočni, naši Ljubljancanje! „ • . ..... * ti..,1 ,1»..».,* govornost. Zato je popolnoma neopraviceuo, ska vojska«, a moti se, kajti nas namen I AnamenitO Mlderiliail not O druillO * J I I Izjava. Z ozirom na notico »Pnglavje o solzar-jih«, priobčeno v »Slov. Narodu« od dne 1. februvarja 1902, izjavljam podpisani, da sem to so s prvega početka za vsa svoja »poslana« v ! cenj. »Edinosti« Vzel nase absolutno vso od- marveč po doseženih gmotnih čemo se poprijeti dela, ki bo Cotieu, ki nima z v s o a f e r o, v k a-t e r o so me primorali socijalni , . . . navaljivati kakoršnokoli soodgovornost ali ni samo, da bi se združevali na plesišču, »lasti« so .grah predsinocnjim prvikrat v krivdo uredaiku ,Edinostigospodu Maksu sredstvih ho- slovenskem gledališču v Ljubljani. Po »Xa- v korist na- rodu« posnemamo, da je predstava lepo šemu narodu. Saj smo že sedaj določili čisti vspela. Mi pozdravljamo to zadoščenjem in demokrati in goa K V e d e r, prav dobiček v narodne svrhe: za »Nar. dom« in * željo, <1* bi bilo to znakom, da je občinstvo n,c. ° P r a v 1 b ^ zato ne, Ker je v ...... . »poslano* proti gospici K veder prišlo v naše xšentjakobske goslarjec. začelo dobivat, zmisla za resna dramatična i >EdinOBtCf ko je podpisani nadomestoval Kdor ima torej srce za naš narodni na- <*ela ia Je kazati tudi za dramo tisto urednika g. CotiČa. ki je bil odsoten zaradi predek, naj pride v nedeljo v gledališče ljubezen, katero kaže že davno do opere. Oe hude bolezni svojega očeta. »Armonia«. Mi bomo šteli gl ive svojih dra- se na ljubljanskem gledališču drama isto- j gib rodoljubov in upamo, da ne bo manjkal takf> povapevala kakor se operne predstave, nihče vseh. potem še le bomo imeli Slovenci kulturen I Šentjakobska mladina. zavod v polnem pomenu te besede. In tega Ples »Danice«. Pevsko društvo »Da- ax mora želeti, kdor sploh želi kulturne pov-nica« na Kontovelju priredi dne 9. in 11. zf%e našega naroda. t. m. maskaradi v prostorih tamošnjega go- - spodarskega društva. Pričetek ob 4. uri pop. RclZPl© VOSti Vstopnina za možke 2 kroni, za ženske 6<> Kritik in — igralka. Stara stvar je, da stotink. gledališki kritik in igralka ne živita vsikdar v prijateljskih odnošajih. To se je pokazalo tudi sedaj v Budimpešti. Neki -»siromašni« igralki se je zgodilo, da je gledahščni kritik lz odvetniških krogov. Gjspod dr. • . . . . - i - . . . r napisal sieneco sodbo o njej : »l^o bt gospa Treo, odvetnik v Gorici, je prevzel pisarno -i i--u i • - . . ' ostavila gledališko karijero in si poiskala službo sobarice, n jena gospodinja bi jo morala nam pišejo vedno opominjati: Julija, Julija, za Božjo Franjo Klemeneie. Pozor na ta užig na zamašku T T T Vesti iz ostale Primorske. odvetnika dra. Staniča istotam. X Iz Podsrada v Istri, dne 2. febr. 1902.: Te dn: čitali smo PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Salto (T Aiipli TRST. - Via S. Antoiiio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). v voljo, bodite malo spretnejša.« Ko je igralka Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne »Naš. Slogic, da je v zadnji seji deželnega ;,vedeU 0 teh žaljivih be3edah je Hporo5ila kulturnega sveta bilo sklenjeno, da se v Pod- Uritiku/ da ga hoče na javni ulicl >fiQO gradu priredi razstava goved. Koliko koristi „i » i- t - i -. t - » i . 1 ... OKiotutatiAli glej, kritik ni rekel ne pet, je taka razstava, to razpravljati ni potrebno. -1 ulija, — trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolČi prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. še manj šest, ampak šel je tožit Tgralko na Nam ugaja jako ta sklep, le toliko bi radi „ v 4. t ... . . ' . . r na sodis*c ! No, tu sta se poravnala mirnim izvedeli še, da li je v to svrho določena pri- , _ . , , .... . ' J ' potom, a po razpravi ni mogel kritik dru- merna podpora. Kajti znano nam je, da se ^ nego da je pri4epnil igra!ki . ima vršiti letos v Podgradu slična razstava, Julij 7flkaj nigte g toejiL Dainji virimol6e **************** vendar ista ne bi mogla popolnoma vspeti, : • - - . , 1 • u , v v r , ^aj je na to odgovorila igralka ! ker je zato dovoljena podpora 4U0 kron pre- _ majhna, če se hočejo premovati biki, krave Akademično društvo »Slovenija^ na in junice. Dunaju priredi V. redni občni zbor dne 6. Pevsko in bralno društvo »Slavee« t. m. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika v Kiemanjih vabi na koncertno veselico, ! »Sloveuije«. 2. Čitanje zapisnika »Triglava«, v nedeljo 9. febr. 1902, ob 4. uri pop. v 3. Poročilo od borovo. 4. Vseučiliščna akcija. ' prostorih »Posojilnega in konsumnega društva«. 5. Slučajnosti. — Looal: Budjevička piv-Na vsporedu je: 1. Jenko :»Naprej«, godba, niča VIII. Alserstr. 59. Začetek: ob V®8. ■ 2. V. Parma: »Colnieku«, mešan zbor. 3. zvečer. — Slovanski gostje dobro došli ! S. B.: »Na veke ne bodeč trpin«, deklamuje gospiea Ljudm. Valentičeva. 4. A. Foersce r: &rZ0j«l¥fl<| POrOČilSl. »Naše gore«, mešan zbor. ;">. Nekaj, kar se ( Trstu T prilog, ne povfe. T,. F. S. Vilhar: »Uzor«, mešan | DUNAJ 4. (B) Med zakonskimi načrti, j zbor. 7. Ljudske pesmice, (nove) mešan zbor j predloženimi državnem zboru, je Ludi načrt, i se s;>remijevanjem godbe. 8. M. Vilhar: »Toj8 katerim se še za jedno leto podaljšuje ve-sem bil jaz«, šaloigra v jednem dejanju. 9. Ijavnost takoimenovanega tržaškega pospeše-Srečkanje na 10 dobitkov. 10. Ples in prosta valnega zakona od 1. 1895, čegar veljavnost zabava. — Vstopnina znaša: na veselico 50 je s koncem 1900 I. ugasnila, a je bila sce-vin. za osebo, na ples 1 krono za osebo, i Sa rs ko naredbo raztezna na 1901. 1. To * MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI * M M M X X K X X X srečke in sedeži po 20 vin. Med točkami in k plesu, ki traja do 3. ure zjutraj, svira narodna godba iz bratskega Boljunca. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. X O zboljšanju planin na pašnikih. Iz Tolmina smo prejeli in objavljamo : Ne glede na to. kdo je pisal o zboljšanju planin na Tolminskem v cenj. »Edinosti« štev. 19, pač pa glede na neumestne izraze in drzno izzivanje gospod M. Ivančič-a na dvoboj, prevzemljem istega jaz podpisani. 'T11 podajem g. učitelju kmetijstva primerno orožje v sledečih razpravah : 1. Zboljšanje planin. 2. Z'vinoreja. 3. I vedenj« živine belanskega plemena. 4. Škoda z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slo?, zaloio pohištva iz odlikovanih in svelovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja X v Trata, Via Piazza vecchia X (Rosario) št. 1. na de Kdi-no*ti« — Tist. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ar ISTRSKI TERAN, '•e ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović. ul. Chiozza 11 IVAN KRŽE Tehnični urad. Ustanovljeno 1H77. Zaloga strojev in železja. SCHNABL k Co. - TRST Via delte Poste vecchie (vogal Via Vienna). Glavni za stop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. strojev in parnih kotlov. Motori na plin. bencin in petrolej sestava ,.Otto.u Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal sa stabišče. Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. ( enient »Portland« in »Romano-. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrd k a je izvršila iloseriaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnot skarn. 13 mehaničnih delavni«*. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. IG naprav za kurjenje z gorko vodo in pa nun. sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in kontVte. 3'J napeljav električne luči. K/rlcor tudi: Tovarne za kože, Tovarne /.a obleko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne >a parali n in ee rezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati za maske, Stiskalnice olja. Naprave za vodno slo, Tovarne za šumeče vode, l )istilerije. Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta mu je tilo pcstcTljerib: Iti otorje? ra plin in petrolej in 65 parna strojev MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPGGLED. Trst. — Piazza S. Giovanni št. (>. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. prodajalnica izgotovljenih oblek = „Alla citta m Trieste" = tvrdke ■m EDVARD KALASCH mn Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojaenico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in n a v a d n i h snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Ste li gluhi?? Vsaka vrst gl II ll ost i in slabega sluha se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samo glu-horojeni so neozdravljivi. Smncilje v ušesih, preneha takoj. Opišiti Vaš slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi tr< ški doma sam ozdraviti. Internationalni zavod za zdravljenje ušes. 596 La Salle A ve., CMcago. Ul Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA ro- £3 LU CC V— O O- POMADA od LILJANA. ^ \ ANTIRHEUNIN - MAZILO V*« Brez olja in masti ! Ne napravi ^^^ zei<*i<-t>e i>o-samo vsako lice nežno in po- ^^^ lezm. triu* |.rct»aT-mlajeno. nego tt'di belo in --'»"J* i""1 pu»iil|'k;lJ11 t,ka brez peg. Solrčne pege ^ ■ ■; ' in ff® odpravi vsak z upo V^- «9llien,e' nav" | rabo iste. Cena 3 I lonč. gl. 1 50: autecipatno denar t gl. s p<«t.u. »red. glavi (k«>n gesti je), črevesne bolezni, 'in prsne b«lwtl. ^»lem zobne bolečine, gliate. zlatenico , o O o o 1U zlato žilo zdravi ŽIVOTNI BALZAM proti trganju in zbadanju kah. Cena 1 lončić I gld.1 50 nvč. 2 lončića 2 glt!.. 4 lončići gid. 3 -0 [) e — < c/> Prof. Dr. Concilije On či.ti Uri ker je najine dom*e zdravilo z. uo.r^ in vna.Je bole«,i. ^ Voke s t-n, daljna On zdravi v,e n.*Soče in stare rane, V^kor tudi * dnige bolezni ki M označene T navodilu pridejanjen, vsakemu lonccu. Cena omotu IS -Ateni«« 2 glA. SO novo., 24 M.klen.čič ^ pld So^ Q novč., - 48 stekleničić S Sld. s poHnloo ako se denar ^ pošlje lekarni ^^r naj se pošiljajo na INJECTIO "S^0 VvaraTdinu^ X ^ ^^ VEGETABILB^V- (Hrvatako) XFR. R1EDLA ■ CA PSU LE VEGETABILE \ °0° k „salvatoejl- I za utne bolezni XX VARAŽDIN (Hrvatsko)| LU ca o LU S O-} HJ krčma v ulici Geppa štv. 14. Joči vina prve vrste: Bela vipavska . . liter po 36 kr. Crna istrska .... „ 36 „ Istrski refošk .... „ 48 Kuhinja domaća, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam poSilia na dom od 10 litrOV naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem. katerim (hijem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta st. 25. — TKST. i/.vrenje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna o<>«iisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnib cenah. Po nizki ceni. Via j nč. naprej. Velikanski izbor daljnogledov za gledališču, kraje in morje z akroraaiičinl lečami, kakor tudi barometrov, termomelrov za meriti vročino človeke ali zraka od .5. nve. naprej. Izbor povekševalnih leč in velikanski izbor modernih lorinjet (očala . rocem /a ženske)
    0 let obre znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z reiju xraien stoječo, post a vik« položen« varstven« znamko. Glavna zalogah Lekarna B. Fraper-ja c. in h dvornega zalaptelja „pri črneiii orln" Praga. Malastran 203. v. gal Nerudove uhee. Vsakdanje i»ošti»« razpošiljanji'. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerfke, v Trstu v Lekarnah : li. Lueiani. K. Leiteulmrs. P. Prt'iidinl, S. Serravall«. A- tSuttina, C. Zauetti, A. Praxmarer. ■■ Teodor Slabanja A|bert Brosc^ /.a eno osebo jr oddati v neki luirodui družini, ulica Knssetti. Več se izve v naši tiskarni. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je £or imenovaui pogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah. Oprave ima take in toliko, da zamore priredit' vsakovrstnih pogrebov. V prodajalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armonia«) ima cti ankatni, na razpt»lago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in s^e postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da nas sorojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi uda no Pogrebni zavod. srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 2, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi* Trst. — Via Š. Anton io 5 — Trst. KoMar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje j h »prave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molent in ognja. [tnnn 11 Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~|KSetodijevo cikorijo. 08110109