47. štev.
V Kranju, dne 21. novembra 1908.
IX, leto.
Političen in gospodarsig lisi
Stane m Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po poiU sa celo teto 4 K, m pol leta 8 K, za drage države stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na narodbe bres istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Fleriana v «Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =======
Inserati ee računajo ga eele stran 60 K, za pol strani 80 K, za Četrt strani 80 K. Inserati es plačujejo naproj. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — UpravniJtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacijo, oznanila, sploh vse upravne zadeve, arednistvu pa dopisi in novios. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Bodimo kavalirji!
Na nailov narodno-napredne stranka.
Slovenci živimo v burnih, • resnih časih. Jedva dva meseca bo minulo jutri, odkar je mati zemlja sprejela v svoje osrčje dve po nedolžnem ubiti žrtvi:
t Lundra in Adamion.
Mi, ki smo videli impozanten izprevod, kakršnega doslej ni in najbrž ne bo zaznamovala slovenska kronika, smo stali ob odprtem grobu narodnih mučenikov pri Sv. Križu pod vtisom v srce segajočih in bodrečih govorov . . .
ljudstvo je piakalo, ko je govoril ljubljanski župan Ivan Hribar. Historičen moment njegovega govora je bil, ko je povedal, da nt daleč čudež, ki ga tvori Lundrova In Adamičeva po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema slovenskih političnih strank. Srce se nam je takrat krčilo, obljubljali smo in — prisegali...
Hribarjeve želje so te deloma že izpolnil«. Summa tomrnarum: rezultat prollih dveh mesecev pokaznje, da je g. župan, ki je obenem državni poslanec in načelnik iz vrle varnega odbora nase narodno-napredne stranke na Kranjskem, Izrekli zgoraj imenovana krilate besede, zadel pravec, ki globoko sega t slovensko srce in mozeg. Dokaz: dogodki zadnjih dni . . .
Ampak eno je, kar treba povedati na ves glas. — Podala se je rodoljubna roka političnemu klerikalnemu nasprotniku, po krvi Slovencu, a podala se doslej ni brezpravnemu slovenskemu proletarcu, organiziranemu delavcu, ki je združen v jugoslovanski socialno-demokratični stranki. Ali niso ti slovenski delavci tudi kri naie krvi, naši pravi slovenski bratje? Ali nismo uvideli, da je organizirani slovenski delavec stopal pred krsto f Lundra in Adamiča — nemški listi so pisali, da je bilo teh naših bratov čez 2000 po Številu P Ali ni njih voditelj povdarjal ob odprti gomili, da slovenski proletarci dokumentirajo s svojo udeležbo solidarnost s slovenskim ljudstvom?
Kaj hočemo več? Zatajiti ob teh resnih časih jih ni mogoče. Korakali so z nami, pridružili so se nam, sicer oflcijelno nepovabljeni, a pridružili so se nam in čutili so se siao.e do dna duše razžaljenega slovenskega naroda. Bdi si razlagamo, da drugače sploh ni bilo mogoče. Utajiti jih ne moremo in ne — smemo. So pač del našega slovenskega trupla.
• * *
Obračamo se na zgurajsnjo adreso. Ondi je razvidno, na koga apeliramo*
Bodimo kratki I Pred durmi so dopolnilne de« želnozborske volitve na Kranjskem. Mi, ki smo pristaši narodno-napredne stranke, nočemo v teh resnih časih nobenega strankarskega boja, ker doaedaj se nismo dobili nikakega zadoščenja za 20. september.
Slovenska ljudska stranka* je postavila oflcijelno že po vseh krajih na deželi svoje kandidate. A kake? V vseh desetih okrajih niti enega delavca, ona je postavila duhovnike, profesorje, zdravnike Ltd. Razvidno je is tega, da ona ne umeje, oziroma noče umeti duha čaj«, dasiravno naj velja splošna kurija —' doslej brezpravnim, t j. delavcem.
Deset mandatov na deželi, enega v Ljubljani. Enajsti mandat v splošni kuriji — pravijo — pa je last nase narodno-napredne stranke. Priznavamo gigantično požrtvovalnost narodno-napredne stranke v današnjih zgodovinskih dneh.
Tudi upoštevamo, da pri njenem vsestranskem organiziranju se ni utegnila zanimati za bližajoče se dopolnilne deželnozborske volitve. Čast ji, če vodi boj za gospodarsko osamosvojo s tako energijo.
* • •
Bodimo kavalirji 1 Ker ne maramo nobenega boja in ker smo podali roko sicer močnejšemu političnemu nasprotniku, sezlmo v roke še politično slabejSemu, to je jugoslovanski socljalnl demokraciji. Sicer pa je narodno-napredna stranka je špecijalno dolžna se revanžirati tej stranki za idrijski mandat L t. d. i. L d. Usluga za uslugo.
PODLISTEK.
Dr. Janez Blelwels.
Ob stoletnici njegovega rojstva.
Dne 10. L m. je preteklo sto let, kar se je narodi! v našem Kranju dr. Janez Bleivveis, kateri si je pridobil premnogo zaslug na polju slovenske književnosti kakor tudi na polju slovenskega političnega življenja.
Ogledati si ga torej hočemo prav na kratko kot slovenskega književnika in politika.
Jako ninogostransko je bilo njegovo književno delovanje. V zivinozdravniško stroko spadajo njegove «Bukve za kmeta>, kjer govori o kupovanju, plemenjeoju, reji in opravljanju konj. Temeljiti so spisi, katere je skupaj izdal s dr. Strupijem v zborniku «Zivinozdravniltvo*. Zanimivi so njegovi -Koledarčki slovenski* , katerih je izšlo pet zvezkov. Poleg običajne koledarske vsebine prinašajo živeto-pise odličnih Slovencev, pesni in pripovesti naših prvm pisateljev. Za gledališče je izdal pet zvezkov •Slovenskih glediščnih iger». Pod njegovim vod*
stvom so se sestavila »Slovenska Berila* za nižjo gimnazijo. Nešteto člankov je napisal za svoje »Novice*, katere je uspešno urejeval skoro celih štirideset let Dokler nismo imeli drugih časopisov, so Bleiweisove «Novice> združevale vse tedanje naše pisatelje in slovstvenike. Zlasti z «Novicarai» si je postavil dr. Bleiweis neumrljiv spomenik v našem slovstvu. Tukaj treba tudi ornemu, da se je posebno trudil, da se je ustanovila «Slovenska Matica*; in on je bil, ki je nagovoril Škofa WoIfa, da je založil velik" nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar.
Kot politik je zastopal dr. Bleiweis kot član posebne deputacije na Dunaju edino pravo stališče, naj vlada združi ves slovenski narod na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Štajerskem v eno upravno celoto, v močen jez na južno stran. Kot dolgoletni deželni poslanec si je pridobil pri nasprotnikih ia prijateljih brezpogojno spoštovanje s svojim obzirnim znanjem, moškim vedenjem in neupogljivo doslednostjo. Več stotin obširnejših in krajših nje* govih govorov o raznih predmetih je zabeleženih s« vselej v zapisnikih kranjskega deželnega zbora?
Denimo roko na srce in recimo: srajca nam je bližja kot suknja. Če je narodno-napredna stranka že pred letom ponujala socijalistom mandate v obč. svet ljubljanski, očigled da ima narodno*na-predno stranka v svojem programu splošno in enako volilno pravico, katere pa žalibog za deželni zbor nismo dosegli in s tem izključili od deželnega zakonodajstvs okrog 8000 organiziranih delavcev, se predlaga da se mandat v sploSnl kuriji v LJubljani ponudi slovenskim delavcem, t. j. soc-dem. stranki.
Izvršil bi se na tak način v slovenski zgodovini velevažen čin, kateremu ni primere nikjer. Kavalir sem in kavalir hočem biti!
Mi pa končamo z besedami Ilije Guteša:
•Daj o mili bože, da se svi Sla veni siože«.
(Opomba uredništva: Priobčujemo te vrstice in jih podpišemo, da zadostimo čutilom celokupnega slovenskega naroda. Upamo, da bi bile v njegov neprecenljiv biagobit, obenem pa v trajen spomin na 20. september 1908.)
Gospodarska osamosvoja.
Po dogodkih historičnega septembra, je moč konstatiriti v Slovencih resno prizadevanje t dosego gospodarske neodvisnosti. Ne gre tu več le za hipne pojave niti pri konsumentih, niti pri produktivnih krogih. Usodni dogodki dne 20. septembra, trajno in ciljno preganjanje vsega, kar slovensko čuti, vzorna discipUnarnost kranjskih Nemcev, ki odklanjajo vse, kar štejejo za slovensko, mora izpolniti vse Slovence s trdnim prepričanjem, da gre sedaj za obstanek ali za pogin. Zavest o resnosti položaja prodira v najširše kroge, gibanje ni obstalo pri meščanstvu, iz mest in trgov je seglo tudi na deželo v sela, ki so sicer cesto ob strani narodnih pokretov. Stremljenje po gospodarski osamosvoji se pričenja razlegati na vse gospodarske panoge, obsega že trgovino, obrt, denarne zavode in industrijo. Naravno je, da se zategadelj snujejo načrti tudi za razne stroke domače industrije, ki je v Slovencih še ni ali je le jako slabo zastopana. Go-
posebno pa je odločno zagovarjal narodni napredek v gospodarskem osiru, govoril proti povišanju premnogih davkov in se trudil sa zboljšanje občnega zdravstva in za uvedenje alovenskega jezika v šole in urade. In v vseh teh ozirih je dosegel lepih, velikih vspehov.
Umrl je 1. 1881 v Ljubljani in po pravici so žalovali Slovenci za njim kot za »očetom slovenskega naroda*.
Ponosni Gorenjec in zavedna Gerenjkai izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčursko trgovino ? Slovenec podpiraj Slovenca!
• ■
tcvo je čas ugoden za taka snovanja, tla ao prt pravljena, kakor nikdar prej, lotiti ae bo dela, sicer moramo nujno oetati v tem pokretn na pol pota Gotovo jo tudi, da bomo ob složnem postopanju marsikaj zmofU Slovenci umi. Na drugi strani pa ja toplo teleti, da pridejo k nam drugi Slovsni, zlasti Cehi, ki so denarno močnejši ter imajo is kuiaje in strokovnjake. Gotovo je, da bodo spre jeti s odprtimi rokami, kakor bi bili nas!. Ojaeili bi se ▼ tem primeru med Slovani t Antriji tudi drugi kupdjski stiki, ki so sedaj se, zal, jako rahli. Pri tem vprašanju pa je treba povdariti eno f Slo vanske podjetnike pozdravimo s največjim veseljem, če pridejo in osnujejo one panoge industrije, ki jih se nimamo, tako na primer: oblačilne industrije, tovarne za papir, Železne industrije. V tem primeru je gotovo, da jih bo vse podpiralo in da bo dobiti Slovence tudi za sodelovanje. Zdrav naroden egoizem pa nam mora na drugi strani ukazovati, da svoje obstoječe slovenske industrije, ki jih že imamo, pred vsem ščitimo in jim pomagamo do razvoja. Sedaj je vprav najboljši čas za to, da se razširijo, zakaj dovzetnost in sprejemnost tega je dana. Varovan moramo sedaj pred vsako novo konkurenco že obstoječa naša obrtna in industrijaloa podjetja, ki imajo pogoje za zdrav razvoj in napredek. Zal doslej vsled oedostajanja zadostne naklonjenosti trgovstva in občinstva pri nas zvečine niso prišla do obsega, ki bi ga mogla imeti, zgoditi se je moglo to tem težje, ker so morala stopiti v borbo a premočno tujo konkurenco in se je na-cijonalen moment puščal v stran skoro popolnoma. Zdrav in čil veter, ki je zavel v naše lepe kraje, treba sedaj izkoristiti, napne naj predvsem jadra domačih brodovl G.
Nekoliko gospodarske bilance.
i.
Prav rado se razpravlja, posebno pri kozarcu cvička o nekdanjih časih, ki se primerjajo z današnjimi. Mož, mimo katerega je prešla že lepa vrsta let, hvali in povzdiguje one čase mladih let, katerih se najrajši spominja nazaj, posebno če ni zasledoval toka časa, kateri je drvel neprestano mimo njega. Nasproti pa sodobnik, mladenič zagovarja sedanji čas, sedanji napredek in nekako zaničijivo gleda v zaspano preteklost.
Nihče ne bode tajil, da je gospodarski razvoj, kulturne razmere ali politični položaj dosti drugačen, kakor — recimo — samo pred 50 leti I
Le poglejmo samo na naše kmetije v oni čas nazaj, ko še ni bila uveljavljena splošna šoloobvezna dolžnost! Jeli mogoče govoriti o kaki kulturi na kmetih? Prav nič. Z rastočo izobrazbo ljudstva, katero jim je dala šola, smo dobili prve čitalnice, bralna in pevska društva. Kaj pa danes? Že skoro ni vasi, kjer bi ne bilo izobraževalnega društva pod tem ali drugim imenom; ponekod celo več. Ravnotako je na drugih poljih. Kdo bi si mislil, da se ustanovi toliko hranilnic in posojilnic po deželi, kot jih imamo. Še celo v mestih so bile redke in večinoma datirajo iz najnovejšega časa. Koliko narodnega, ljudskega premoženja in imetja se osredotoči v teh zavodih onih ljudi, ki so toliko srečni, da si morejo kaj dejati na stran, kateri prihranki pridejo zopet na korist onim, ki si hočejo z zaupanim kreditom pomagati do boljšega obstanka ali eksistence.
Pa pustimo to za enkrat, ker itak nameravamo prav statistično zbrati stanje vseh gorenjskih denarnih zavodov in predcčiti moč kapitala, katerega premore gorenjsko ljudstvo. Danes nam je na tem, da se ozremo na neko panogo našega kmetijstva, katera donaša prav lepe dohodke Gorenjcem, in to je mlekarstvo.
Še pred desetimi leti ni imelo mleko vsaj splošno po Gorenjskem nikakega pomena. Ker je živinoreja dokaj dobro razvita že od nekdaj, je bil vsak gospodar, oziroma gospodinja zadovoljna, da je bilo istega le zado-mačo vporabo. Več se ni nihče brigali A pričeli so kazati na druge države, kaj ljudstvo vse prejme za mleko — posebno kmetijski družbi za to vsa čast — in koliko dohodkov tudi nam lahko prinaša, katerih kmet tako potrebuje vsled izseljevanja delavstva in slabih letin.
Razni gospodje so kazali na moč združenja, na moč organizacije in priporočali tudi našim kmetom združiti se in organizirati. Ta glas ni bil zastonj, padel je na rodovitna tla in obrodil primeroma dosedaj jako povoljen sad. In ravno
dosedaj vidni vspehi naj nas vzpodbujajo in na vdušujejo k še bolj vstrsjnemu in intenzivnemu delu.
Priporočalo se je, naj se kmetje v svrho boljše prodaje mleka združujejo v mlekarske za druge. Ljudje so ubogali in danes se — ne ke sajo. Dana je s tem možnost, spraviti mleko v denar, pridobiti si stalnih mesečnih dohodkov.
Iti moramo naprej in prisiliti krave, da nam dajejo ved» mleka. To dosežemo z izboljševanjem plemena, zato je treba živinorejskih zadrug. Na predovatl moramo, korak za korakom, kajti, kdor ne napreduje, ta nazaduje in že samo to, da bi ostali na dosedanji višini, bi pomenilo naza dovanje.
Da vidijo naši čilatelji, kaj se vse dá doseči, priobčimo seznam onih krajev, kjer so mlekarske zadruge po Gorenjskem, kaka gonilna moč se v njih upotreblja (R. m. — ročna moč, V. m. — vodna moč, P. m. — parna moč, E. m. — električna moč), kdaj se je ustanovila, koliko članov šteje, koliko litrov mleka se je doneslo v letu 1907 v zadrugo in koliko kg masla ali sira se je izdelalo. Po primerjavi te razpredelnice vidimo vspehe posa meznih krajev, razvidimo in presodimo pa tudi lahko, kje bi se dal gorenjskim kmetom pridobiti še kak gotov dohodek. Razpredelnica je vzeta po knjigi, katero je sestavilo c. kr. poljedelsko ministrstvo po uradnih poročilih in sicer za pretečeno leto 1907. — Naprej priobčimo zadruge, registro-vane in nerigostovane s sedežem na Gorenjskem, potem pa ostale kranjske.
Gospodarski del. b
□□□□ □
0 norem starostnem zavarovanju.
Načrt zakona o socijalnero zavarovanju je vlada, kskor je bila obljubila, predložila državnemu zboru. To je načrt za največje zakonodajniško delo, ki je bilo doslej izdelano na polju socijalnega zavarovanja
Predloga obsega novo kod fikacijo dosedanjega zavarovanja delavcev (bolniškega zavarovanja in zavarovanje proti nezgodam), nadalje zavarovanje onemoglih delavcev in končno starostno zavarovanje delavcev in samostojnih oseb (malih posestnikov, malih obrtnikov in kupčivalcev na drobno). Za vse te stroke socijalnega zavarovanja se postavi skladen organizem, kakršen v enaki enotnosti še ni bil ustvarjen v nobeni državi.
Ko nastopa vlada s predlogom tako globokega pomena in tako velike finančne dalekosežnosti, jo navdanja zavest, da se zadošča s tem zahtevi, ki izvira iz upravičenih potreb najšlrjih ljudskih slojev.
Nevarnosti, ki jih prinaša s seboj moderno gospodarsko življenje za posameznika, so podkrepile stremljenje, da se kolikor moči zagotovi obstanek. Zahteva meri na to, da za tiste primere, katerih je kdo brez zaslužka in zoper katere braniti se posameznik nima moči, skrbi občnost Prvi korak na tem polju je bila uvedba bolniškega zavarovanja in zavarovanje proti nezgodam, čigar narodno-gospodarski pomen je postal jako daleko-sezen. Zavarovalne dajatve v teh dveh strokah terjajo sedaj letnega potroška v gotovini prilično 80 milijonov kron. Dajatev bolniškega zavarovanja se poslužuje na leto okroglo l1/, milijona ljudi in v zavarovanju proti nezgodam se izplačuje kakih 100.000 trajnih rent onemoglim in zaostalim.
Te varstvene naredbe pa puščajo izven svojega področja najsplošneje in najhuje občuteno nevarnost, ki preti obstanku zaradi oslabelosti v starosti ali trajne onemoglosti. Za te primere obstaja doslej le preskrba ubožnih. Občutek, da se se moral kdo poslužiti te preskrbe, ko izgubi delovno moč, teži in tlači, ia tako je nastala v najširših slojih nujna zahteva po zavarovanju, ki daje pravne zahteve.
Starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost je zgrajeno v bistvenem na skupnem delovanju samopomoči in državne pomoči. Pri delavcih se pritegujejo vrhu tega delodajniki k dajatvam, kakršne so dajatve delavcev. S tem se zakonito izreka njihova dolžnost, da prispevajo za zagotovitev bodočnosti svojih delavcev.
Tako zavarovanje priteguje torej tiste, ki so zmožni kaj pridobiti, m tiste, ki so nezmožni kaj pridobiti, in mlajše za starejše. Pomen državnega prispevka pa je iskati v tem, da se ž njim prevali del rizika na rame občnosti in da se nadalje plača listven prispevek k prispevku iz davčnih novcev tistih, ki zaradi svoje večje posesti in dohodka niso zavarovani, torej niso deležni koristi zakona. S tem, da ae na ta način imovitejal pritegujejo k prispevanju za starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost, se v veliki meri pospešuje socijalno senačenje.
Skrb zakona se rasteta na bolniško zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam, potem pri delavcih na zavarovanje zoper onemoglost in pri delavcih
ter samostojnih osebah za starostno zavarovanje. V zakonu se potemtakem enotno združuje celo socijalno »varovanje, kakor ustreza to njegovemu značaju socijalne varstvene uredbe.
Vobče bo vse tiste, ki zaradi nizkega dohodka niso v stanu s prihranki skrbeti za svojo starost, pritegniti k zavarovanju, vseeno, ali gospodarijo kakor samostojne ali nesamostojne osebe.
BtJailkfj savarof anf t.
Dolžnost bolniškega zavarovanja
se je raztegnila približno na vse mezdne delavce,
Ktem na delavce na domu in posle. Vsprejem tetijskih in gozdarskih delavcev (in ae samo poslov) se je podal iz potrebnosti, da se z zenačbo kmetijskih delavcev z industrijskimi delavci uspešno pobija oškodovanje kmetijstva, ki se povzroča s tem, da vse beži s kmetov. Za to so se v pretežni večini izrekli tudi zastopniki kmetijstva — seveda so združili s tem zahtevo, da postanejo tudi zemljiški posestniki deležni dobrot starostnega zavarovanja.
Dajatve
bolniškega zavarovanja so znatno zvišane s tem, da se je doba bolniške podpore od 20 tednov raztegnila na eno leto. S tem, da se boleznina ne odmerja več na podstavi «v okraju običajne* dnevne mezde, temveč po pripadnosti k mezdnemu razredu, se deloma zvišujejo denarne dajatve blagajnic. Dosedanja podpora porodnic se izpopolni v izdatno varstvo mater. Zdravniško vprašanje še natanko nanovo ureja
Avtonomija bolniških blagajnic,
torej odločilni vpliv delavcev na upravo, glasovno razmerje dveh tretjin delavcev k eni tretjini podjetnikov, ostane neispremenjeno. V varstvo manjšin se vzprejema proporcijonalni volilni zistem. Dosedanja blagajniška organizacija v okrajne, obratne, zadružne, društvene bolniške biagajnice in bolniške blagajnice bratovskih skladnic se ohranja v moti. Cela vrsta določil je naperjena zoper pritlikave blagajnice, ki niso sposobne mnogo storiti.
Zavarovanje proti nezgodam.
Ob reformi in izpopolnitvi socijalnega zavaro-vanja se je moralo rešiti tudi toli nujno vprašanje finančnega saniranja zavarovalnic proti nezgodam.
Dosedanje izkušnje v Avstriji kakor v Nemčiji govore za to, da se ohrani v moči postopek zalaganja z glavnico. S tem je načelo, po katerem se naj vsako leto plača zavarovalnotehniska vrednost obremenitve za nezgode, ki so se pripetile v tem leto, pridržano načeloma tndi za bodočnost. Težko pa bi bilo brezpogojno zaukazati, da se plačajo pri različnih zavodih doslej nastali primanjkljaji*) s primernim zvišanjem tarif prispevkov. Načrt hoče marveč omogočili, da se v ta namen določeni dodatni prispevki odlagajo tako dolgo, da je pomnožitev dohodkov neizogibna, ako naj se ne načne imovina zavoda. Dotlej naj se dohodki kon-tingentirajo tako, da skupno breme zneskov zavarovanja proti nezgodam, ki jih plačuje na leto industrija, narašča le v razmerju stopnjevanja cele mezdne vsote. To bi utegnilo zadoščati z ozirom na celo vrsto reformnih naredb, s katerimi naj se finančno gospodarstvo zavarovalnic proti nezgodam postavi na zdravejšo podlago. Zlasti naj se zagotovi izterjanje polnega pristoječega zavarovalnega prispevka, in sicer tako s tem, da se sili imeti mezdne imenike, kakor tudi s prehodom od kolektivnega zavarovanja k posameznemu zavarovanju.
Dajatve se torej v bodoče ne bodo preraču-njale po skupni vsoti mezd podjetja, temveč zavarovalni prispevki se bodo ločeno preračunjali in pobirali od vsakega posameznega zavarovanega delavca, ki je v razvidnosti pri okrajnem uradu.
Važna izprememba glede prispevanja je v tem, da izreka načrt zakona, da odpade lOod-stotni prispevek delavcev, tako da bi bilo bremena zavarovanja proti nezgodam v bo* doče nositi edinole podjetnikom.
Dajatve zavarovanja proti nezgodam v prid tistim, ki so popolnoma brez pomoči, ter rente za zaostale se razširjajo. Dalje prib.
* * *
tedenski sejam v Kranju dna 18. novembra
1908. Prignalo se je — konj, 37 glav domače goveje živine, 77 glav hrvaške goveje živine, 1 domače tele, — hrvaških telet, 33 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 10C kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 12—, jroso K 7 50, rž K 950, oves K 9*—, ajda
< 9—,  repno seme K —, fižol ribničan
< 13—, mandalon K 13-—, koks 14*— krompir K 3-— za 50 kg, seme dom. detelje 60—65.
*) Bilančni primanjkljaj
V milijonih kron
na Dunaju   . .
Pragi . , . pri vseh Zavodih
866» 8417 6802
v odstotkih zalotne glavnice 44-9 66» 885
I. prilog »Gortnjcu" if. 47 Iz 1.1908.
Dobival raipla. a kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo pri ravnateljstvo srbskih državnih železnic vršile naslednje dobavne razprave in sicer: 1). dne 20. novembra za dobavo 970 brzojavnih drogov, dne 23. novembra za dobavo 3500 kg flrneža in 800 kg sikativa; dne 12. decembra za dobavo raznega stavbnega materijam. Ponudbe je poslati na omenjeno ravnateljstvo in sicer: od 1). do 20. novembra 12. ure opoldne; od 2). do 23. novembra 12. ure opoldne ; od 3). do 12. decembra 12. ure (poludne.
Zgodovinski in slovstveni pregled za prih. teden.
22. novembra. — 1767. * Andrej Hofer v Sent Lenartu na Tirolskem. — 1780. * Skladatelj Konradin Kreutzer. — 1800. * Francoski državnik Jules Baztide. — 1848. V Kromerižu otvorijo avstrijski državni zbor. — 1850. * Pisatelj France Jožef Remec na Rnpi pri Kranju. — 1873. f Pisatelj Jeličijan Globočaik v Grižah.
23. novembra. — 1457. t Ladislav Postum umri v Pragi za kužno boleznijo. — 1500. Kolumb se vrne na Špansko vklenjen. — 1747. * Baron Žiga Cojz v Trstu. — 1830. * Gašper Zumbusch. 1845. f Matja Abacelj v Golovcu.
24. novembra. — 1632. * Modroslovec Baruh Spinoza. — 1801. * Pianist L. Bechztein. — 1833. f Pesnik Gotfrid Avgust Burger v Frankobrodu ob Meni. — 1906. f Pesnik Simon Gregorčič v Gorici.
25. novembra. — 1276. Dunaj se vda in pokloni Rudolfu I. Habsburškemu. — 1562. * Španski pesnik Lope de Vega. — 1712. * Abfce de l Epec, začetnik pouka gluhonemih na Francoskem. — 1784. * Pisatelj Andrej Gutman v Zetincih pri Radgoni. — 1786. f Zdravnik in pisatelj dr. Marko pl. PlenčiČ na Dunaju. — 1795. * Nabožni pisatelj Andrej Bohinc v Zapogah. — 1844. f Botanik France Hladnik v Ljubljani. — 1865. f Dr. Henrik Barih, potnik po Afriki — 1904. f Gašper Križnik, nabiralec narodnega blaga, v Motniku.
26. novembra. — 1626. Ferdinanda II. izvolijo za ogrskega kralja. — 1741. V avstrijski nasledstveni vojski zasedajo francoske in bavarske čete Prago. — 1800. * Pisatelj, pesnik in vzgoje-slovec škof Anton Martin Slomšek na Ponikvi. — 1812. Bitka ob prehodu čez Berezino. — 1846. * Pisatelj France Mardrič v Kostanjevici. — 1855. f Adam Mickievricz, največji poljski pesnik. —1857. f Pesnik Jožef baron Etchendorff v Nelfll
27. novembra. — 8. pred Kristom. Pesnik KTint Horacij Flak v Rimu. — 1701. * Astronom in fizik Celzij. — 1870. Bitka pri Amiensu. — 1895. f Francoski pisatelj Aleksander Dumas (sin).
28. novembra. — 1620. Magalhaes dospe skozi Maplhaesov preliv v južno morje. — 1792. * V. Gonsin, ustanovitelj filozofskega eklekticizma. — 1848. f Kipar Sčhvranthaler. — 1859. f Ameriški pisatelj Irving. — 1871. f Vinconc PricSmtz, iz-najditelj zdravljenja z mrzlo vodo. — 1896. f Pisatelj J&nez Navratil na Dunaju.
zborskih volitvah. 6. Razprava o odgovora hrambo vskega ministra na interpelacijo poslanca Stolzla na 74 aeji dne 22. maja. 7. Poročilo jubilejakega odseka o zakonskem načrtu o določilu 100 milijonov kron za starostno io iavaliditetno zavarovanje ob povodu še«tdesetletn<g4 vladanja cesarjevega. — Predsednik VVe Okirchnor mora biti zelo naiven mož, če misli, da bo zbornica vse to opravila na eni seji.
fliavaottao sejo bo imel državni zbor dne 28. novembra.
Ministri, ki ■§ odstopiti, so dobili visoka odlikovanja. Baronu Backu je cesar izrazil svoje priznanje in mu je dal briljante k Leopoldovemu redu; Klein, Marchet, Derschatta in Prada so dobili Leopoldov red, Ebenhoch, Gefimann red železne krone, enako tudi Fiedler in Prašek; Georgi, Prade, Fiedler, Ebenhoch in Gefimann ao obenem postali tajni svetniki.
Kemiki kaneelar Bulo« je bil na avdienci pri cesarju Viljemu, ki je sprejel njegovo poročilo o državnozborski razpravi. Bulow ostane kaneelar, Viljem bo pa najbrž« kmalu pozabil na sitne-ti zadnjih dni in bo po stari navadi zopet streljal kozle. Res je pa, da takih besed že davno ni slišal in čital o sebi vladar, kakor jih je Viljem. Nekateri časopisi so že vpraševali, kaj se ima zgoditi v Nemčiji, če se dožene, da je cesar umobobn.
0 napadu mi ■ omikana setarja poročajo is Frankobroda ob Meni: Ko se je cesar Viljem peljal v dvorskem vlaku, se je menda slučajno vlak ustavil na nenavadnem mestu. Izkazalo se je, da sta bili na železniškem tiru pritrjeni dve dinamitni bombi, kateri so odstranili brez nesreče.
Belgarsko-tBrika posalanja. Bolgarski dele-gatje so izjavili, da je Bolgarska pripravljena ne samo plačati odškodnino za orijentalsko železnico, temveč tudi poravnati ostanek vzhodno -rumelfj-skega tributa v teku 38 let. Nato so turški dele gatje izjavili, da se Turčija s tem ne zadovolji, temveč spravi pred konferenco velesil vprašanje o bolgarskem tnbutu in o turških vrhovnih pravicah nad Bolgarijo,
Turfiki parlament se otvori najbrže 1. decembra po starem (13 dec. po novem) koledarju.
Perzijski lan je odgovoril na rasko-angleske predstavke, da je sam prijatelj konstitucionalizma (?), ampak obžaluje, da je perzijski narod nasproten ustavnim idejam (I).
Kitajski cesar je umrl. Nekoliko ur pozneje je umrla cesarica-vdova, ki je bila prava vladarica na Kitajskem.
Godovi prihodnjega tedna:
22. Svetoslav, Vito; 23. Klemen, Draguš, Da-libor; 24. Janez od Kr., Zoran; 25. Katarina, Ko-lomir, Ljubojla; 26. Konrad, Radejka; 27. Virgil, Jaroslav, Ved rana; 28. Jakob, Krajmir, Lelija.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 23 v Mojstrani; 25. v Domžalah.
Umetnost in književnost
□□□o ^5 '
Koledar dražbe iv. Cirila In Metoda sa leto
1909 je pravkar izšel. S/oje blago je raz vrsti j v predala; prvemu je naslov: Narodnemu delu, drugem pa: Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda. V prvem predalu se najprej spominja velikega dobrotnika naše šolske družbe in vsega slovenstva blagopokojnega Viljema P o l a k a, fie-gar podobo in podpis spremljajo zanimiv spomin Podlimbarskega nanj. Marljivi R. Orel je objavil tehtne vesti o šolstvu med beneškimi Slovenci. Vrli obmejni narodni delavec Lev Bruačko je v znameniti študiji predočil «Sistem češkega manjšinskega dela*. To je spis, ki naj ga dvakrat preči tajo vsi, ki hote delati na obrambnem polju, in naj se uče il njega, kako treba urediti narodno delo, da pojde uspešno izpod rok. Drugi koledarjev predal se začenja z zgodovino druž-bine tržaške šole o njeni 201etnici iz peresa J. P. Potem slede članki: Pomen «Legi-timacijskega lista» za družbo sv. Cirila in Metoda in za narodna društva Delovanje vransko podružnice leta 1907/8, in poziv: Podružnice, združite sel Poleg običajnega poročila o skupščini objavlja koledar zelo natančna družbino bilanco in proračun. Pripomniti moramo, da smo zapazili v tem oddelku letos nekaj novega: podružnice so razvrščeno po višini lanskih dohodkov — izvrsten nagib, da v bodoče čvrsto tekmujejo med seboj. Vsakemu slov. narodnjaku bodi dolžnost, da ga prijazno sprejme in s položnico pošlje družbi sv. C rila in Metoda v Ljubljano zanj vsaj 1 K 20 v. ali morda še kaj več.
V Kranja, dne 21. novembra 1908.
Driavni ibeT je sklican in bo imel prvo eejo dne 26. novembra. V poslanski zbornici je na dnevnem redu: 1. Tretje citanje zakonskega načrta o višini zneskov, ki so merodajni za pravno presojanje kažnjivih dejanj. 2. Volitev štirih podpredsednikov. 8. Volitev štirih zapisnikarjev. 4. Volitev članov sa proračunski, obrtni in vinorejski odsek* 5. Razprava o vseh doslej še ne priznanih državno-
Novičar.
Klerikalni kandidat}« sa letalni zbor so:
1. Volilni okraj Kranj Štetja Loka Evgen J a r c, gimnazijski profesor v Ljubljani; 2. Volilni okraj Radeče-Litija-Višnja gora dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani; 3. Volilni okraj Ljubljana okolica Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah, načelnik «Kmečke Zveze* za ljubljansko okolico; 4. Volilni okraj Ribnica Žužemperk Kočevje dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani; 5. Volilni okraj Postojna-Vipava-Lož Ilirska Bistrica J roej Ravnikar, nad-učtelj v Trnovem; 6 Volilni okraj Kamnik-Brdo Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku, 7. Volilni okraj Rado vi jica-Tržič-Kranjska gora Janez Piber, župnik na Bohinjski Bistrici; 8. Volilni okraj Trebnje-Mokronog-Kostanjevica Janez Nep. Hladnik, župnik na Trebeljnem, 9. Volilni okraj Novo mesto-Crno-melj-Metlika Josip 2urc, župan in posestnik v Kandiji; 10. Volilni okraj Vrhnika Idrija-Logatec-Cirknica Anton Ko h i, posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici.
Veteransko društvo v Kranju — Bati I To društvo se niti do danes še ni toliko zdramilo, da bi se zavedlo svoje narodne dolžnosti, kajti še dosedaj ni uvedlo slovenskega veljevanja. O vzrokih čujemo čudne stvari. Prav resno se zatrjuje z neke strani, da pri vplivnejših članih ni najti resnega, pravega narodnjaki va —. temveč, da so le t a 1 m i-narodnjaki! Drugi pa pripovedujejo iz baje čisto zanesljivega vira, da so nekateri voditelji podobni srboritira paglavcem, ki menda na vse prijazne opomine in pozive odgovarjajo: «Zdaj pa zanalašč nel» Ne vemo sicer, koliko da je na teh govoricah resnice, vendar nam je sumljivo, čemu se to društvo tako trdovratno upira očitni narodni dolžnosti. Društvo'se moti, ako meni, da je povelj ni jezik njegova lastna zadeva in nikomur dragemu mar. Kdor nastopa javno je javnosti tudi odgovoren sa način svojega nastopa io se mora podvreči javni kritiki. In zato rečemo, da ne bodemo mirno trpeli, da se smeši in onečašča naše skozinskoz narodno mesto s zastarelimi nenocarskimi saakami. Morebiti nam slavno društvo prav kmalu poda priliko, da govorimo ž njim čisto odkrito besedo — a takrat ne bo «Heil» — temveč koali
NeseJsmiaraki luglio v Kranja stika po grobih, liki hijena, da bi dal duška svoji švabski nesramnosti. Evo: Ljubljanski »Slovenec* poroča: Neruska zagrizenost preko groba Leto dni je tega, kar je umrl v Ljubljani umirovljeni železniški uradnik Josip Kovač. Bil je vseskozi zaveden slovenski mož. Umevno je pač samoobsebi, da je ženi, s katero je živel v najlepši slogi, izrazil na smrtni postelji željo, naj se mu napravi na grobu spomenik s slovenskim besedilom. Besede umirajočih so svete. Zal, da ni zmeraj tako 1 Brat Josip Kovačeve vdove, zloglasni nemškutarski pottaienaeelnik v Kranju Avgust InglitKch, je pregovoril sestro, da je njemu zaupala vso zadevo za bodoči spomenik. In glejte, nekega dne so postavljali po naročilu renegata In-glitscna umrlemu zavednemu Slovencu grobni spomenik z nemškim besedilom. Tako jo zagrizen nem-škutar še enkrat močno žalil vrlega mota v grobu. Pravijo, da je bila vdova Kovačeva zaradi te bratove netaktnosti jako ozJovoljena. Baje misli gospa Kovačeva popraviti to napako. Prav bi bilo!
Romsko-draeeask« Keslerjovo piva toči še vedno po domače Puščavnik v Kranju. Ali bodete še dolgo delali našemu mestu tako sramoto P
V kranjskih kavarnah se še vedno preveč nemškutari. Ali so tam mednarodna tiaP
•Draauileai odsek* Haroaae čitalnice v Kranju naznanja, da se je morala za danes napovedana predstava ljudskega igrokasa «Na Osojah* preložiti radi tehničnih ovir m teden dni, to je na prihodnjo soboto, dne 28. novembra. Ker rabi igra mnogo nove scenerije, kulis i. t d., ni bilo mogoče vse do danes izvršiti. — Opozarjamo pa že sedaj na to predstavo, ki je pač ena najtežjih, kar jih je dosedaj priredil «Dremati eni odsek*. Obširneje poročilo priobčimo prihodnjič. Za danes omenjamo samo toliko, da so gjavne vloge v rokah naših najboljših igralk in igralcev ter se vrle skušnje redno vsak večer, tako da bomo doživeli lepo zakroženo in dovršeno delo. — Vstopnice se dobivajo v pred-prodaji v trgovini K. Floriana od srede naprej. Z ozirom na skoro popolnoma novo scenerijo, ki bode stala okroglo 200 K, so se cene prostorom nekoliko zvišale, kar naj blsgoizvoli si. občinstvo upoštevati.
«Slava cesarju Francu Joitfa L* To spevoigro, ki jo je priredil za šolsko mladino učitelj E. Adamič, uprizori deška in dekliška šola v Kranju v prostorih »Gorenjskega Sokola* v proslavo 60letnice vladanja našega cesarja. Spevoigra sestoji iz uvoda in treh delov.
V četo vojakov, ki se klanjajo jubilarju v I. delu te spevoigre, eo se privzeli po štirje mornarji, pešci, dragonci in boznaki. Četi poveljuje ulsnzki častnik, pred njo koraka zastavonoša, ob njej pa hornist.
V oddelku <PrijateIj znanosti in umetnosti* nastopijo slkar, kipar, pesnik in glasbenik — ter sbkarica, študentka, pisateljica in kiparka, «Pospe-ševatelju prometa in obrti* čestitajo mornar, gostilničar, pek in kovač, potem: vrtnariea, poštarica, kmetica in uradnica na železnici Poleg teh gralu-lirajo vladarju v II. delu še šolarji in šolarice, ubožci in sirote,
V zadnjem delu so se, da ne bi stroški le preveč ne narasli, izpustili nastopi Nemcev, Ogrov in Lahov; pač na nastopijo vsa slovanska plemena: Cehi, Poljaki, Hrvati in Slovenci. Vsak posamezen narod zastopajo po štiri deklice in dečki, oblečeni v noše dotičnega naroda
Koncem uvoda io vsakega dela se poje po eno izmed štirih kitic cesarske pesmi
Vojaki nastopijo z enajstimi pesmami. V tem veočku so nanizane naše najlepše vojaške narodne pesmi
V drugem delu sledi vsaki deklamaciji po en primeren spev.
Nastop narodov naznanja v zadnjem delu karakteristična skladba, ki je v doti Snem narodu splošno znana in priljubljena; posamezni zastopniki narodov pa pojo svojo narodno himno. —
Dne 2. decembra ob treh popoldne se vrši predstava samo za šolsko mladino in povabljene goste, ker bi sicer za druge na vsak način primanjkovalo prostora; pač pa se ponavlja igra ob istem času dne 6. in 8. decembra za občinstvo proti določeni vstopnini.
Uprizoritev te spevoigre zahteva izredno mnogo truda in priprav, zakaj v njej nastopi okrog sto kostumiranih učenk in učencev. Opravičeno se sme tedaj pričakovati, da veiecenjeno občinstvo rano-gobrojno poseti to. slavnostno prireditev. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Dobro došel bo slehrnl
Krai|ska hranilnica. Dviganje vlog iz Kranjske hranilnice ne samo da ne pada, ampak se vedno bolj širi. Od 1. novembra naprej se skoro vsak dan dvigne od 80.000 do 250000 K. 16. L m. se je do 12. ure dvignilo cel milijon kron. Največ se bo pa šele dvignilo do novega lata. Ker ustanovi S. L. S. občinsko hranilnico, se bo samo cerkvenega denarja dvignilo 28 milijonov kron. Kranjsko hranilnica odpoveduje na vseh koncih kredit, ta pa tudi lastnim pristašem. Pnikar Kaiser .v Ljubljani je prišel raditega v konkurs, ker mu je hranilnica odpovedala kredit. Po sebi je umevno, da mora hranilnica bolj kot kdaj gledati mi varnost svojih posojil.
Oi*asar)ftma meradajne kroge na današnji uvodni članek,
iberako volitev v LJsbijaai bo določil shod za-u poikov, ki m v kratkem skliče. Govori so pa, da bodo kandidirali v mestni koriji dr. Oratan in Ivan Knez, v splošni koriji Loka Jelene. Priglasilo je le več dragih svoje kandidature in sicer zahtevajo uradniki svojega poslanca, ker sdaj nobenega naprednega ni v deželnem »boru ter obrtniku Tudi učitelji niso zadovoljni s Jelenčevo kandidaturo, ampak hočejo imeti Cr nago j a. Drugi zopet pravijo, da bi kandidirala v mestni kurji dr. Oražen in finančni komisar Milohnoja ter v splolni kuriji Crnagoj ali kak obrtnik« Vse to so seveda le govorice in bo o tem odločil zaupni shod.
Neka podla duša je pluvala eno pretočenih noči v avtomat sa razglednice, ki ga ima g. Janko Kocraut pritrjenega pri prodajalni in se prodajajo razglednice v korist Ciril-Metodovi dražbi. Tudi donesek k nemški kulturi 1
Slovenski učitelj prostran. V nekem nemškem listu je bilo citati pretočeni teden sledečo notico: «Seine Majestät der Kaiser hat für das vom k. k. Uebungsschullebrer JuL Welser in Salzburg komponierte Kaiser-Jubiläumslied dem Autor den Allerhöchsten Dank ausdiücken lassen und die Aufnahme des Liedes in die kaiserliche Fideikommiß-Bibliothek befohlen.» — Slovenski skladatelj Emil Adamič je zložil spevoigro (na kratko pesem): •Slava cesarju Francu Jožefu 1.1» — Spevoigra se je uprizorila že v več krajih, v Kamniku celo dvakrat zaporedoma s najboljšim uspehom. Spevoigri so prisostvovali visoki dostojanstveniki, ki bi lahko vedeli, da tudi slovensko delo zasluži priznanje. Pa kaj hočemo I Emil Adamič je pač slovenski učitelj, in gotovi krogi nočejo opozoriti na najvišjem mestu, da smo tudi Slovenci patriotični. Vaake drage pripombe se vzdržujemo v današnjih, za slovenske liste nevarnih časih. Gosp. Emila Adamiča pa zagotavljamo, da ga čislamo, in to mu naj bo tudi v zadoščenje in v priznanje!
Najvišja odlika. Na cesarski jubilejski razstavi v Steyru 1908, je dobila tukajšnja podružnica tvornice za šivalne stroje Singer & Co,, dein, dr. v Kranju, državna cesta 53 za izložene šivalne stroje za domačo rabo in za obrtne namene najvišjo odliko, zlato državno svetinjo; na cesarski jubilejni razstavi v Welsu 1908 pa je dobila veliko zlato svetinjo.
Učiteljsko društvo sa šolski okra) Krasi *e imelo dne 2. novembra ob 2. uri popodne v I. razredu dekliške šole v Kranju občni zbor, katerega se je udeležilo 22 članov in članic, kot gosta pa profesorja France Komatar in Makso PirnaL Predsednik France Luzoar z iskrenim pozdravom otvori zborovanje. Prvo točko dnevnega reda so tvorili razni referati o posameznih strokah izven-šolskega delovanja učiteljevega. Vilko Rus poroča o pevskih društvih. Jože Lapajne o posojilnicah in mlekarnah. Vilko Ros prebere poročilo zadržanega tovariša Franca Stupica o bralnih društvih; poročilo o čebelarstvu izostane, pač pa izjavi referent France Rojina, da hoče v prvi priliki povabiti člane k svojemu čebelnjaku v S marinem pri Kranju in jim tamkaj podati več praktičnih navodil o čebelarstvu. Poročilo o telovadbi, katero je prevzel Karel Mshkota, se črta s dnevnega reda, ker je bil referent prestavljen v Trst O požarnih hrambah hoče poročati Miroslav Krämer na prihodnjem občnem zboru. O vzgoji deklet, odraslih šoli, poroča Janja Miklavčič, o kmetijskih društvih pa France Luznar. K splošni debati o izvenšolskem delovanju učiteljstva se oglasita Lovro Perko in Jožef Lapajne. — Nato jako zanimivo predava France Luznar o 'Samopomoči v boleznih*. — Pri posameznostih našteje prof Komatar ona šolska vodstva, ki še niso doposlala prispevkov za zemljepisni in zgodovinski opis kranjskega okrajnega glavarstva.
Slavna ©kr. glavarstvo v Kranju opozarjamo, da ni na sporedu misijonskih pridig, ki so se delili ves ta teden, ni kake firme. Ali pa za misionarje ne velja zakon P
Nevo slovansko veletrgovino snujejo g. Štiglic & drugi v Radovljici. Želimo obilo sreče 1
Dražba SV. Cirila is Metoda je prejela te dni krasne spomine iz Postojnske jame od g. Kuroika, kateremu bodi izrečena iskrena zahvala. Kamni iz jame bodo služili kaj dobro pri nazornem pouku v naših šolah. Že opetovano se je družba obrnila na rodoljubne slovenske sta riše, naj ti darujejo družbi igrače, katerih njihovi otroci ne rabijo več, pa so vendar še porabne. Koliko veselja bodete naredili, rodoljubni stariši, naši deci s tem pri bo-žičnicah! Poglejte doma, morda bi se le kaj dobilo za dražbo in za deco v njenih šolah. —• Družba dobi v najkrajšem času Miklavževe razglednice, katere zlasti našim narodnim trgovcem priporočamo. Za božič in novo leto si preskrbi družba za svoje odjemalce krasne razglednice v bogati izberi, ki bodo gotovo vsakega zadovoljevale in to v vsakem ozira. Naročila sprejema družba sv. Cirila in Metoda, Ljubljana.
Itnmramikl dražbe sv. Cirila in Metoda so v preteklem mesecu prinesli K 38 41 in sicer v gostilni gosp. Benedika (Jottar) K 12*25, gosp. Jegliča (Nova pošta) K 12 61 ia gosp. Miheliča (Beksel) K 1366.
Pozor, iggeijfflKeJI Po poročilih ameriških listov so imela slovaško društvo »Narodni Slovanski »po-
lok*, kakor tudi bančna tvrdka P. V. Hovnianek & C o., oba v Pittaburgu, Pennavlvania, a katerima je mnogo izseljencev v Zedinljenih državah američanskih v denarni zvezi, velike izgube. Osebe, ki se zanimajo za omenjeno društvo ali bančno tvrdko, morejo dobiti pri vseh c kr. okrajnih glavarstvih natančnejše podatke in nasvete.
Cvetje Ib vrta iv. Ignacija Loy«la ali misijonske pridige v Kranju. Po dolgem stradanju po dušni hrani smo bili pretečeni teden vendar tako srečni, da nam je Prevzvišeni poslal v Kranj tri dušebrižnike iz reda sv. srca Jezusovega z liguo-rijansko morala Kar smo culi — sami smo bili, šal, zadržani poslati poročevalca k tem dušnim juzinam in večerjam — bili so to prave persone gratissime v dušebrižnistvu. Brez vsega nadaljnega hočemo tu podati par kratkih obrisov iz posameznih pridig ter imamo pri tem dobro zavest, da pripo-morcmo s tem k razširitvi kranjskokatoliške vere med naše tako trdovratne grešnike naprednega in svobodomiselnega kalibra v Kranju. Torej posluh: Prav posebno je imel na piki profesorje. Ti kratko-malo oče same zmote ter zakrivajo njih peklensko početje s pajčolanom znanosti. Dan za dnevom jih je mrcvaril ter metal s prižnice pobožnim in tudi nepobožnim poslušalcem na glave, jih slekel do zadaje srajce, pestil in prertšolava 1 ter jih končno obesil za noge, da so popadale denarnice in zadnji krajcar iz njih. Kako je pač našim cenjenim profesorjem drugega politi čnega prepričanja teknila ta lekcija!  Lačenpergerji So, ki zadnjega še 40 krajcarjev nimajo, tako da morejo šolskemu slugi na davkariji, ko pride po denar, dati le drobiž, ker si sami ne morejo menjati večje svote. Pa naše krščanske žene!  Ako nima 16 otrok, ni krščanska žena in božji blsgoslov ne počiva na tej hiši. Torej ljubljene žene 16 čilih, Čvrstih Martinih devic in mladeniče v morate imeti, kajti v Marijinih društvih je siiia in čuki zažigajo,mostove za seboj ter vstajajo kot sokoli. In če tako storiš, krščanska žena, potem bo na sodni dan Gospod rekel:   Ia ti krščen ka žena, doma iz Kranja, pojdi v nebeško kraljestvo. Amen! Kaj neki poreko k temu možje? Nekaj imajo pa vendar tudi govoriti pri tem. Ali je pa morda mislil go-pod pater dati takoj navodilo, ko je konstantno fiksiral nekega fletnrga kebrčka, ki je iz hudomušnosti prebival na koru in ga potem čakal pri krstnem kamnu blizu vrat, da izve «kje postelca njena je!» Tudi mogoče! Pa nadalje. Dekletom je tudi povedal svoje mnenje. Ples mu je bil največji greh. Kdor pleše, pride na dnu pekla, kajti tam se pritiska drug ob drugega ali pa vice versa in po plesu se stori greh Pa menda vendar ne, da so to praktične izkušnje! Tudi za mladeniče je imel lep primer. Kralj Alfonz je moral služiti v to. Oženjen je bil, a ostal deviški. V vojsko je šel in nazaj je prišel in našel v postelji f f f nago žensko. Zapeljati so ga hoteli, pa je bil trd in neizprosen in si je postavil okolu spalnice in postelje «soldate z britkimi sabljami*, da ga varujejo izkušnja ve. Pa bi bil umivalnik z mrzlo vodo isto storil. Šolsko mladino je kar povprek vso izveličal. •Kdo hoče iti v nebesa P* je vprašali I o vse je molelo roke v zrak. Dijakom je eklatantoo dokazal, da obstoje taktično nebesa. če dijak v šoli ne verjame, da je Amerika, dobi trojko, in vendar še ni bil nikoli tam. Če torej verujemo, da je Amerika pod kaznijo trojke, verovati moramo tudi v nebesa. Oboje še nismo videli In ker so ravno dcželnozborske volitve, udaril je tudi na to struno. «V Kranju imate pobožno rodbino, pridno, boga-boječo, otroci so v strogo verskem duhu vzgojeni, skratka krščanska hiša, kakor stoji v katekizmu. Ali eno napako ima: voli nasprotno. In tako je šlo dalje in dalje. Godla in ričet in ričet in godla, da se Bog usmili. Ni se čuditi, da se je ljudstvo hohotalo in smejalo ter zbijalo šale kar vpričo njega v cerkvi. Včeraj ga je spravilo par ljubkih mladenk v ogenj. Sredi pobožnih naukov za mladeniče, v najlepšem momentu pritiskanja drug ob drugega, razkoračil se je gospod frater, udaril ob prižoico ter vrgel mladenkam krilate besede v obraz: Kaj se mi smejete. Če vam prav ni, pa pojdite, saj je danes itak le pridiga za mladeniče. Seveda je sledilo temu ezodu ponovno bohotanje. Pa naj končamo. Upamo, da smo s temi črticami podali občinstvu nekaj veselega beriva za jutrašnjo nedeljo. Gospoda kneza in škofa pa prosimo, naj nam pošlje še prav mnogokrat svete misijonarje v Kranj, kajti ebenovina zamorcev iz Ašante je proti barvi naših duš še pravi svežepadli sneg. — O morali, ki ao jo razvijali ti prečastiti gospodje pri svojih pridigah, pa prihodnjič kaj več.
Ia božična Is novoletna voščila )• naročila dražba sv. Cirila ia Metoda najnovejše vrste razglednice, ki se odlikujejo po svoji umetniški dovršenosti in tudi po prav bogati izbiri. Povdarjamo, da bomo mogli postreči naročnikom z več kakor 100 vrstami. Narodne trgovce, zlasti one po deželi, opozarjamo na to našo zbirko razglednic Mesto, da jih naročite pri tujih firmah, naročite jih pri naši dražbi. S tem podpirate družbo in zadovoljite tudi svoje odjemalce* Naša zbirka božičnih in novoletnih razglednic bo, to povdarjamo še enkrat, tako bogata, da se ne dobi niti v večjih prodajalnah tako bogate.
Zdravstveno okrožje Skofja Loka. Za okrožnega zdravnika v Skofji Loki je imenovan dr. Ivan Hubad. Provizorični okrožni zdravnik na Trati dr. Karoi ZaJorajsek ostane na svojem mestu v Skofji
Loki in bo deželni odbor storil korake, da tudi to mesto naredi definitivno v smislu soglasnega sklepa loškega zdravstvenega okrožja.
Parkelj ia Miklavž! Pozor trgovci! Družba sv. Crila in Metoda dobi ta teden razglednice sv. Miklavža. Vse rodoljube, zlasti pa naše narodne tvrdke opozarjamo na te razglednice. Naročila prejema druibina pisarna.
Povabilo. Bralno in pevsko društvo «Rati-tovec* v Selcih priredi v nedeljo, dne 22. listopada 1908 v prostorih g. Fr. Sliberja v Selcih društveni znbavni večer. Cisti dohodek je namenjen za knjižnico bralnega društva. Začetek ob 5. uri popoldne. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Uauri je v Preddvoru pri Kranju 71 letni g. Anton Ekar, oče časnikarja gosp. Antona Ekarja.
V Mengšu je bil Izvoljen za župana Fr. Orel.
za svetovalce pa Jože Kandušer, Anton Stare in Milan Jenčič.
Napad ia uboj. V nedeljo, dne 15. t. m. zvečer ob 7. uri je bil napaden v Domžalah, na cesti med hišami, nženjeni Tomaž Erjavšek, doma iz Rodice. Smrtno je bil zadet z nožem na desno stran glave. Sunek je bil tako močan, da napadalec ni mogel izdreti nota. E-javšek je padel takoj v nezavest. Napadalci, kakor se govori, jih je bilo več, so takoj stekli. Orožniki jih zasledujejo. E-javsek je v torek dopoldne umrl.
Za dijaka. [Konec] Tretje mesto dij. ustanove Krištofa Plaukelja letnih 68 K 50 v, ki se more uživati med gimnazijskimi nauki pet let, in sicer od 12. do 17. leta. Pravico do nje uživanja imajo ubogi meščanski sinovi iz mesta Kamnika in, kadar teh ni, iz mesta Ljubljane. — Na noben učni oddelek omejena Jožef Pretnarjeva dijaška ustanova letnih 95 K. Pravico do nje uživanja imajo: Dijaki od potomcev ptl-h bratov ustanovnika, ako pa Lenar-tičeva zemlja (kmetija) preide v tuje roke in nobenega sorodnika več ni, najrevnejši dijak iz Pol-šice. Če pa nobenega takega ni, potem se ustanovni znesek porazdeli med najrevnejše sorodnike. 10 K pa dobe ubogi v Polsici. Pravica predlaganja pri-stoji posestniku Lenartičeve kmetije v Gorjah v zvezi z ondotnim župnikom. Tretje nrsto na gimnazijske študije omejene Jožefa Sch ff r pl. SchirT r-steinove dijaške ustanove letnih 280 K. Pravico do uživanja imajo: a) ustannvnikovi sorodniki, b) če teh ni, v Kranju rojeni dijaki. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani.
— Na noben učni oddelek omejena Andrej Schur-bijeva dijaška ustanova letnih 60 K za učence in dijake sledečih rodbin: France Vavpotič, Miha Schurbi in Janez Sluga iz Podgorja pri Mekinjah. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi. — Drugo mesto na gimnazije in realke omejene di-dijaške ustanove M i rije Svetina letnih 100 K. Pravico do uživanja imajo dijaki, ki so z ustanovnico v sorodu in če teh ni, najprvo dijaki iz mestne fare škofjeloške, in potem iz predmestne fare Marijinega oznanenja v Ljubljani. Pravica predlaganja pristoji knezoškofljskemu ordinarijatu v Ljubljani.
— Dijaška ustanova Frančiška Vidica letnh 44 K 34 v, ki je omejena na nauke na ljudski šoli v Kamniku in v Domžalah. Pravico do nje imajo v prvi vrsti sorodniki ustanornikovi, potem pa v Kamniku ali v občini Stob rojeni, blagonravni in pridni učenci slovenske narodnosti. Pravica predlaganja pristoji nečaku ustanovnikovemu Antonu Dečmanu, zemljiškemu posestniku v Ljubljani. — Drugo mesto dijaške ustanove «C ;rkljanskih duhovnov* za dijake, ki so rojeni v Cerkljah na Gorenjskem, letnih 296 K 37 v, katera ustanova se more na vseh vseučiliških fakultetah uživati. Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti prd ii v cerkljanski fari na Gorenjskem rojeni dijaki in, če teh ni, drugi pridni dijaki slovenskega pokoljenja. Pravico podeljevanja pristoji župniku v Cerkljah. — Prosilci za katere izmed teh ustanov se morajo pri svojih prošnjah ravnati po nastopnih predpisih: 1.) Prošnje je vložiti najkasneje do dne 30. novembra 1908. L pri predstojnem naučnem oblastvu (ravnateljstvu). 2) Kadar kdor prosi za slučaj, da se mu ne podeli določena ustanova, obenem tudi za eventualno podelitev kakšne druge, pod drugačno zaporedno številko razpisane ustanove, mora za vsako pod drugačno zaporedno številko razpisano ustanovo pravočasno vložiti posebno prošnjo; eni prošnji je priložiti potrebne listine v izvirniku ali pa v poverjenih prepisih, druge prošnje pa je opremiti z navadnimi prepisi listin ter navesti, kateri prošnji so priložene izvirne, oziroma poverjene listine. 3.) Prošnjam je pridejati; a) rojstni (krstni) list; b) potrdilo o cepljenih kozah; c) ubožno izpričevalo, iz katerega se dado pridobitne, imovinsko in rodbioske razmere natanko posneti ? samo prošnje z dokazanim uboštvom so kolka proste; d) poslednji dve semestralni izpričevali, oziroma zrelostna, oblikovalna, kolokvijska izpričevala ali izpričevala o prebitih državnih izkušnjah; e) eventualna dokazila pri posameznih ustanovah navedenih prednostnih pravic, zlasti domovinski list ali listino o meščanski pravici, kadar se zahteva določena domovinska upravičenost ali meščanska pravica in dotične matične liste ali pristojno kolkovane redovnike, kadar se kdo opira na sorodstvo, ki utemeljuje prednost. 4 ) V prošnjah je, ne glede na navedbe v ubožoem listu, tudi izrecno povedati, kje stanujejo starši, oziroma varuhi prosilce vi, in če prosilec ali kdo izmed njegovih bratov ali sester uživa kakšno drugo
ustanovo ali javno podporo in v pritrdilnem primeru, koliko znala ta ustanova ali podpora. Prošnje, ki niso v smislu zgoraj navedenih predpisov opremljene, kakor tudi prošnje, ki niso vložene po pred-stojnem učnem oblaslu, ali ki se prepozno vlote, se ne morejo jemati v pcltev.
Sanknltiee v Bohinju. Zaslugi deželne zveze za tujski promet na Kranjskem je zopet pripisati, da se je pričelo delati sankališče v Bohinjski Bistrici, ki bo jako velikega pomena za tujski promet tudi po zimi. Ker leži sneg v Bohinju včasih prav do konca aprila in sicer visoko, bo postala Bohinjska Bistrica prava postojanka za zimski šport, s katero se zimski šport, kar se tiče daljše dobe in pripravnejšega prostora, na Semeringu daleko ne bo mogel meriti. Za Trža-čane in Goričane bo Bohinj to, kar je za Dunaj-čane Semering, pa tudi iz drugih dežel bo imelo novo sankališče mnogo ljubiteljev, kakor hitro sankališče postane znano po svetu. Z delom se je pričelo in najbrž bo vsaj večji del proge dovršen do večjega snega, da se bo lahko že letos drsalo in sankalo. Proga sankališča bo izpeljana na levi strani kolodvora nad tunelom, torej približno na poti, ki vodi na Črno prst. Končala se bo prav blizu kolodvora, torej bo tudi v tem oziru jako udobno za sankače, ker bodo imeli blizu postajo. Glede prenočišč in hotelske udobnosti je v Bohinju dovolj skrbljeno.
Sovraitvo zaradi mejnika, Posestnika 60 let stari Franjo Zaje in France Čebašek, oba iz Zgornjih Piraič, živita že dalj časa zaradi vrtnega mejnika v hudem nasprotju. Pred nekimi dnevi, ko je Čebašek na svojem vrtu delal, je to Zajca tako razjarilo, da je s sekiro oborožen skočil nad Franceta Čebaška ter ž njo mahnil proti nasprotniku glavi. Zajcu se je pa posrečilo odbiti udarec, a ga je le zadel na levo ledje in ga ranil. Te-pež je ustavila Zajčeva oskrbnica Polona Jenko, katera je svojemu gospodarju izvila orožje iz rok. Zadeva bo imela svoje posledice pred kazenskim sodiščem.
Pozor!
Kranjska hranilnica v Ljubljani je društvo, obstoječe Iz 65 samih nemških članov.
Stanje hranilnih vlog v Kranjski hranilnici v LJubljani pada.
Skupni znesek rezerv, zakladov Kranjske hranilnice v Ljubljani Je padel
Za varnost hranilnih vlog v Kranjski hranilnici t LJubljani ne Jamči ne dežela, ne kaka občina — niti člani.
Kranjska hranilnica v Ljubljani ni podvržena strokovni reviziji.
Kranjska hranilnica v LJubljani ima nemško uradništvo - pa ne slovenskega.
Kranjska hranilnica v Ljubljani vzdržuje nemško šolstvo na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v LJubljani daruje v nemike namene ogromne zneske.
Kranjska hranilnica v LJubljani Je glavni steber kranjskega nemštva.
Kranjska dežela pa Je slovenska, LJubljana Je slovenska.
4000 odlikovanj ob cesarjevem jubileju Deželne vlade so že predložile svoje predloge, o od-likovancih 2. decembra. Sedaj se o predlogih posvetujejo v ministrstvu. Število odUkovancev bo nad 4000, od teh bo odpadla tretjina na državne uradnike. Obenem bodo milostnim potom zvišane pokojnine raznim civilnim in vojaškim penzijonistom.
Gimnazijsko poslopje v Novem mestu je, kakor poroča «Uč. Tov.», že tako slabo, da se je bati,' da se ta zgradba osemnajstega stoletja vsak hip sosede. Vkljub temu, da je to poslopje tako staro in slabo, so spravili v prvi gimnazijski razred 68 učencev. Skrajni čas je že, da se napravi za prvi gimnazijski razred paralelka in to ne samo iz zdravstvenih, ampak tudi stavbnih ozirov. — Strop firikaličnega kabineta je podprt, ker se je bati, da se zruši. V takem stanju je poslopje novomeške gimnazije.
f David Sfarčevič. V Jaški je 18. t: m. umrl znani brvaUki politik dr. Stsrčevič, nečak velikega dr. Ante S tar če vi ča. ki je ustanovil Starčevičijansko stranko. Pokojnik je bil hud nasprotnik Khuena, ki ga je tudi spravil v ječo. Lani sta se z bratom dr. Mik to m S tarče vi čem ločila od dr. Franka ter ustanovila posebno frakcijo stranke prava. Gorečemu domoljubu hrvatskemu kličemo tudi mi: «Lahka ti žemljica 1»
Originalne reklame je iznašel neki restav-rater v New Yorku. V svoji restavraciji ima samo numerirane stole. Vsako soboto izbere drugo številko ter jo da v kuverto, katero šele drugo soboto odpre. Gostje si lahko izbero sedež, kakršnega hočejo. Gost, ki ja cel teden sedel na številki, ki je v zapečateni kuverti, dobi povrnjen denar, ki ga je tekom tedna zapravil v gostilni in povrh še kot Častne darilo zlato uro.
Časnikarji Iseaaai Iz Batne. Bosanska vlada je izgnala dopisnika pariškega < Tem psa > in londonskega «Daily Telegrapha*.
Vettlae pravice pa Anirasivjevem načrtu b
imelo: Z enim glasom....... 1,534.453
Z Vi« glasu 1,270.924 torej glasov 127.092 Z 2 glasovoma 866 267 » » 1,731534 S 3 glasovi       217.791   >       »      653 373
Vseh glasov torej bi bilo..... 4,047.671
Od teh bi odpadlo na Madžare 61 8 •/•• aa Nemce 15 2 •/•» na Slovake 103 •/,. na Ruroune 7 4 »/ei na Rnjine Vi 7o, na Hrvate 1*1 •/., na Srbe 2*4 •/•, na ostale 1-3 •/•• Rezultat ae kaže v tem, da je Madžarov v deželi po ljudskem štetju 52 odstotkov (v resnici jih je še manj), dobili bi pa 61*8 odstotkov vseh mandatov.
Nove iarže pri orožnikih. Povodom cesarjevega jubileja se pri orožnikih regulirajo iarže. Vsi poskusni orožniki, ki so bili pri vojakih podčastniki , postanejo titularni postajevodie, kakor hitro se definitivno premeste k orožnikom. Vsi orožniki, ki služijo nsd 4 leta pri orožnikih a prav dobrimi konduitami, postanejo titularni straž-meštri. Vsi postajevodje, ki so absolvirali šolo za šarže ter načelu jejo postajam, dobe dvojni di-stinkcijski trak na ovratniku. Dne 2. decembra vsakega leta dobi 100 titularnih štražmeštrov za 200 K zvišano plačo.
Jajca v Pariza. Jounal de 1' Agriculture poroča, da konsom jajc v Parizu raste, do čim jih je na trgu čedalje manj. Leta 1907. je naraslo število importiranih jajc na 35,792 669 kg, L j. za 535.000 kg več nego 1906 1. Od teh je bilo prodanih samo 17,445.000 kg v tržnicah (halle) in od teh jih je bilo iz Francije 69% ostalih 31»/0 pa iz inozemstva. Import iz inozemstva je zrastel proti 1906 1. 15% ter je znašal 5,334 610 kg; in sicer iz Rusije 4.115 610 kg. iz Avstro • Ogrske 564.860 kg, iz Bolgarske 494 120 kg, iz Egipta 114 300 kg in iz Italije 45.170 kg.
Čuden umor. Splošno znani angleški general Luard se je šel sprehajat v gozd blizu Londona s svojo 64 letno ženo. Ker se je ž na utrudila, se je hotela odpočili ter je zaostala, d očim se je šel general dalje sprehajat. Ko se je čpz dve nri vrnil po ženo, našel jo je ustreljeno. Morilec ji je prstane s tako silo pobral, da ji je polomil prste.
Predrzen ropar. V parku Jelcw.tone pri Njujorku je neki ropar s puško v roki ustavil 11 poštnh voz ter pobral 125 potnikom nad 10.000 dolarjev, mnogo ur in drugih dragocenosti. Vlada je poslala za roparjem vojake.
Letati je hotel. Farmer Arish Wheeler v Greenwich, Conn., v Ameriki si je izdelal par velikih peroti, o katerih je upal,' da bo letel po zraku kakor ptič. Da te peroti preskusi, je potem, ko si jih je pritrdil na hrbet, odšel na streho sto-jega hleva, toda od tu je padel naravnost v reko Mianus, kjer bi prav gotovo utonil, ako bi mu njegov sosed še v pravem času ne prišel na pomoč. Wheelerju je v glavi zavrelo, ker je v novejšem času vedno čital poročila o raznih zrakoplovih in poleg tega je bilo zadnje dni tudi neznosno vroče. Ko je padel v vodo, se je njegovo navdušenje za zrakoplovstvo ohladilo.
Zvišanje voz sine na južni ielezaiel. Kakor znano je južna Železnica odpravila povratne vozne listke, da si nekoliko zviša dohodke. Zdaj se poroča, da je železnica sklenila odpraviti tudi ugodnosti za častnike in uradnike, ki so imeli doslej polovično vožnjo, in sicer s 1. januarjem 1909. Železnica upa na ta način zvišali svoje dohodke za letnih 400.000 K.
Nove sredstvo proti pijaačevaajn je iznašla ameriška policija. Policaji spravijo vsakega pijanca, ki ga dobe na ulicah, na policijski urad, kjer ga takoj fotografirajo, nato ga vržejo v ječo. Drugo jutro pokažejo iztreznemu fotografijo, da vidi, kakšen je bil,- ko je bil pijan. Taka fotografija učinkuje baje tako vspešno na človeka, da se v bodoče varuje pijanstva.
Brzojavka.
Po sklepa Usta.
Ianemest. Pri včerajšnji ožji volitvi za državni zbor med nemškim narodnjakom in socijainim demokratom je zmagal socijalni demokrat Holzhammer.
Ke zabite Cirll-MeioaoVc orižif!
Nesreča aa ssarja. V Preluki pri Volovakem se je v četrtek sprožila na morju mina. Tam blizu, kjer se je razpočila, je plula ladja, ki je imela naloženo kamenje in dinamit Vsled silnega potresa, katerega je provzročila razstreljena mina, se je na ladji vnel dinamit in nakrat se je slišala druga grozna detonacija. V trenotku je bila ladja v zraku. Na ladji se je nahajal mladenič, katerega je dinamit razdrobil na drobne kosce. Po katastre ft se
{'e na morju videlo ostanke ladje in posamezne 'ose mesa razmesarjenega mladeniča.
Prano Omeraa -v Kranju prodaj« domaS* buleovo o^iju, vlite kotle Me»rlg+ Zeli. petrolej (Standara Whlto* portland oement. SSt 9
)foznanilo.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem se preselil iz Ljubljane v Kranj ter otvoril
pred farno cerkvijo štev. 103
svoje fcrojafto obrt
ter se priporočam slavnemu občinstvu v obilen obisk in zagotavljani nizke cene in točno postrežbo. Z velespoštovanjem .
Franc Prijatelj
krojač v Kranju štev. 103
2—2
Ustreljeni
divji zajci
so dobilo vsak dan pri   855 8
JOSIP FUSO
stavbenika t Eranln.
Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem premestil
iz Stare Pošte v lastno hišo št. 64 (desna stranska ulica).
Zahvaljujoč se slavnoistemu za dosedanjo naklonjenost, ter se nadalje priporočam za blagohotni pose t, z odličnim spoštovan j em
Ivan Jagodic
2—2 4 fotograf.
Cenjenim gostom
RAK0VICE
naznanjam, da se od 15. no-:: vembra toči le samo :: naravno, izvrstno
Metliško vino.
392 2-1
S spoštovanjem
A. INDIHAR.
Istrsko vino
Ustnega pridelka, pristaš naravno, prva vrste
moškat :: belo vino :: teran rožno vino
Tropinovec
lastnega pridelka, sajančeno pristal iz samih čistih jagadovih vinskih tropin hres pecljev
382 10-4
Vzorci zastonj
dobiva se po prav ugodnih cenah na velepenestvu vinogradov
Od c. kr. nameetailtva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30°/, deležu najdenih diferenc
Dopoiljite nam torej takoj franko vale tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 891 62—2
tBBHHHs^^
1 kmrt
Mirto
SmSBBSSSSSBSSBSBBSSSP
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POlOrli 327 62—16
HT    Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki Ln Provenoe, La Savoie, Ln Lorraine in Ln Touraine iz Ha vre v Newyork. ■= Najkrajša črta, ssaaaa
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu4.
Vinjlie sode
iz trasiofega lesa
modne ln ¥ dobrem stajija
•d 800 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sodo i vratcami 228 le-ie od 700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov oddala 10 Jako zaoral ceni tvrdka
M. Rosner & Go.
===== LJUBLJANA =====
peleg Kotlerjeva pivovarn.
Svoji k svojimi
ProdaB več tisoč komadov
stresne opeke
iz samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pn stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verigami. 886 8
Ivan Valand, posestnik
Hlebce pri Lescab, Gorenjsko.
liiesar de prenese
in navadna posledica tega je, hrezslastnost, želodčna bol, slabosti, neredno«ti prebavrjanja, glavoboli i. t. d. Gotova odpomoč proti temu so
Kaiaeijeve karamele
saaaaaaa sdravnliko preiakniene! as™
Oživljajoč«, prebavo pospešujoče in Želodec okrepujoče sredstvo. 87S 12—6
tU ZStej PO 30 in 40 Vin, pri: U:
Mr, H. Robleku, lekarna v Trli*«.
Dvoje stanovanj
1 se takoj odda. tm
Povpraša se pri tvrdki R. & E. Rooss v Kranju.
Loterijska srečka dne 14 novembra 1.1.
Gradec    57   73  32   22 37
Heblirana soba
za enega ali dva gospoda je za oddati.
Kje? pove upravnistvo .Gorenjca*. 8—2
Za Miklavža in
božično drevo
priporoča
razne igrače, galanterijsko blago, razne šolske potrebščine, ;:     otroške vozičke in drugo vse po najnižjih cenah ::
Magda Rant v Kranju
Savsko predmestja.
Angleško
0. Bernatovlč
skladišče oblek
s Ljubljana, Mestni trg s.
88
Motka kanfakoljai
Cez 2500 oblek od . . K 8*— r-aprej »   1600 površnikov in
zimskih sukenj   .   . » 12.— »
»   2000 plaščkov    .   . » 7'— » >   300  kožušnih sacco
s krznastim ovratnik. »16'— »
»   2000 suknenih hlač . e 390 »
Deška koafakalia:
Cez 1800 oblek    ...  K 890 naprej ■   600 plaščkov s kapuco   > 3*90 » *   260 površnikov in zimskih sukenj    ...» 8'— >
Damaka konf akcija:
Jesen, in zimske obleke od K 10'— nap.
Jesenske in si mske jopice » » 4*— »
Jesenska in zimska krila > > 3*90 » Jesenski in zimski ran-
glani..... » » 6*— »
Jesf ns. in zimski paletoti > > 8*— >
Dežni plaščki s kapuco » » 7*— » Suknene in delainove
bluze..... » > 3'90 »
Dakllika konfekcija:
Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj.
V zalogi ?cz 1000 feloar-VobsKof po X 5*80 in ln 5000 Hlobu^Vin Kap od X 1'— Mpr,
Martinova oesta 20 $1   £a ti H Martinova oosta 20
Postajališče električne cestne     9W*    m* Jp    železnice pri sentpetersU cerkvi
LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogat* zaloga pohištva tsake vrste v vseh cenah. Ogle-im, Bilke v vseh velikostih.
Popolna oprava za vila. špeoijallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki eenf.
Modno! Iz žična-tega omrežja, afrl-danske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno kdo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave zt Jedilne sobe, salone, predsobe, eele garniture.
špeoljajlieee r nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalp.
65
00
i
SINGER
šivalne stroje
naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah.
Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena 8IH0BB prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naii stroji ae ne oddajo prekupoezn, temveč ■o jih prodaja naravnost od nas oenjonemn občinstvu.
SINGER Co.
Aka. dražba za šivalne stroja Kranj it. 53. 87
Nova kubična knjiga I
Zs vsakovrstni okrogli les, resan ali tesan, v stari in novi saeri, nevidno je is sledečega kazala, da je to dosedaj naj* boljša kubična knjiga, Karala i
1. Okrogli les, premer v eolah, dolžina v Čevljih; t. Okrogli les, premer v centimetrih sli v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Resan in obtesan les sa deske in trame vse dolgosti, debelosti in iirokosu; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Pre-račonjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v a*f**e; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v knbične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v knbične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko iaračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 288 «2- 48
Knjiga stane v močno celo platno vezana Z K, po po iti M vla. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri i-aoMMi-i ki je sa trgovce z lesom selo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta I I 10 »In. Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
jfcfcidj 5molej
luravi*
oa Weali Ikf. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih ivioarakih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilk«, ur« mm stikal«! presaae in varlilae, pa aa|alnjlh aaaah.
Popravilih M
se iadolnjojo v lastni, delavnici, ter sem smol en po moji blizn Miami skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno ia po nizkih eeaah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1'40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precisijsko are
,,inAOT".
Kolesarsko potrebščina
■B. A ko ieitte Imeti uro res dobro popravljeno jo ne to tajaj tasJm.kJ orarije alti isuetni aiss. 17-18
+
Brata HMVKA
Isdaiovatelja kirarg. instrumentov atelje zs ortop. aparate ia bnaaaie
£jisbliassa9 proioraovetileB
priporočata
svojo veliko zalogo obvesil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov sa mrzle in iana-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa ■amoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-248 52—86 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naredila   ee Izvršujejo tedne,
hitre Ia diskretne« OalTanični ponlklovaai zavod s obratom na motor. Popravila ee Izersujeje toeno jn eeae.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
180—71
G. Tdnnies
422-42
tovarna za stroje, železo in kovinolivsrna v LJubljani
priporoča kot posebnost iage in vse stroje sz
obdelovanje lesa. Francis- turbine osobito zaZagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Kavarna »lUrija11
v IjnMjanl
oddaljena 3 ainute od Jninega kolodvora
je vsak dan
818 19
Iv. Jax-a v I^ubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svojo najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahteva nje zastonj.
=zzt Kdor hz=zh
hoče sebe ali svoje otroke oprostiti
§ Icsia. jšl j O |
hripavost', katera, zastizenja ustnega katera, krčevitoga in oslovskega kailja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene
HaistrjiVe prsne Karamel«
s 8 smrekami.
876 24—5
5500 notarsko overcverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Dosa za 80 vin.
Dobiva se pri: Mr. H. Hoblekn, lekarna v TržičB.
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftkove   ulloe   sat. 4«
Stirktio-iiitio li koizlrakeijsko Ula^valCarstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, veranda, stolpne križe, štedilnike L t. d
Specijaliteta: 162—53 valjični zastori (Rollbalken).
«lo noč odprta.
Priporoča se nsjuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojo. posel gtet0 MJhOlli.
Svoji k svojim!
256 52—87
Starosnana narodna tvr&kn:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnin in drugih prisnanih vinogradov po ©eni SO—50 vin. liter; potem s plsenjsklin pivom «prazdroj» iz sloveče češke € Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vin-skdm pivom iz pivovarne kneza dchwarzenbergs v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej franke goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje ia kopeli, kakor tndl kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpeine in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in najvaftja tovarna pas)! In glinaatih izdsikov v LJubljani.
1 52—81
Zlite $1tW: Berlin, ?iriz, l\m Itd.
Tmk* Ti u
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno sredstvo
Jzde/ovotttj
0. Seval
Ljubljana, Spitaf.-Strifar.uf. 7
ar*
Predno iščete
ali rtalii
POSOJILO
zahtevajte brezplačni prospekt
Mailer L. Egyed, Budimpešta
IX., L6nyal-ntoa 7.
Telefon in te i urban 46—31.
860 52-7
■a drobno in dabalal
■a drobno in dabalal
Ravnokar došle, krasne, najnovejše igrače za
Miklavža
in naj nihče ne zamudi prilike* pogledati si
katera Je t L nadstropju posebno oddeljena. ym
Velika zaloga pripravnik igrač za goap. trgovce in aejaarje na debele!
Priporoča ae ia obilen oblak 68 34
Anton Atomi Kranj, M\ tri Ste?. 1.
L nadstropje. ce» aawsi roit»»bi      L nadstropje.
03
Blnie vrlini ia spodnja
Krila Predpasnika Mederce Šerpe Pasove Ovratnika Mašence JabPta Srajco Perilo Otročje obiekce Krstne oprave
i
I '
t i I
af *
09
s js a
o t>
■ar Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke ~m*
filijalka Is IJobJJan. i»r, 52-63
A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU
na glavnem trnju v bili g*. Pa vil ar j a Priporoča ta pomlad in poletje elegantne klobuka za dama in otroke pariške in dnnnjske modele. Žalna klobuke. « Klobuke sprejemam v popravilo.
====== Zunanja naročila točno. ========
te®
en g
Ä   5  f  5 I
6»
>o S o a« 04 £
e
s J
is, e
J #
o«
Glace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum
Zobozdravnlški atelje
dr. CMiri Glokocaik
▼ Kranju
844 52—12
Je od 18. septembra 1808 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
Steckenpferd tilijino milo
najboljše milo sa keie.
Slovenci,   kupujte vii-gralioe v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
IBI1 I 1
uuuu u u
Električna gonilo« sila.
ToVarna oljnatih barv*, laHa in f irmla
Brata Citri
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
£]nbliana, «
nasproti hot. .Union1
ustanovljeno 1842. ,52—18 _te
Telefon 164.
noBDMODDD
**
«anU$
ZobOhMin atelje*
Oton 5eydl
v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranju.
ZOBOVJA, tudi m da bi se odstranile korenine, z ali brei nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI »e. Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH, in-76
Sprejemne nre vsako nedeljo In pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovnnn zadruga z omejenim poroitvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
II 01
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestov&nje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57,7. ali z 1% amortizacijo, na menica pa po 67». — Eskompti-rajo se tudi trgovske
menice.
a
4
2 O
Denarni promet v letu 1907.:
I 5,600.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. de 8. nre pop. isvsemši nedelje pep.
Podtuo-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.209.
180-84
fodajn ka&asra* «G\*tatf*e»« Pafovana nrtdaik Lnvosliv Mik nt. Uitni*« in Usek It. Pr. UmproU ? Kinajn,