■tipa vsaki četrtek ob S. uii popolilne Z.okopisi se ne vra-taio. Ncirankovana aisma se ne sprejemajo. Cena listu znsSa :a celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. Zi man premožne ra celo leto 3 krone, ca pol leta K l'60. ša Nemčijo je cena listu 5 K, za druge Mele izven Avstrije S kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« / Gorici, ulica Vet-urini 5tev. 9. Naročnino in na-tnanila sprejema jpravništvo v Gorici, SemeniSka ul. št. Iti. ».slovensko ljudstvo veracoMupsei Hosamezn, -tt vilke se prodajajo v tobakarnah v Go-sposka ul. 9 v ulici Silvio Pellico, v ul Punte Nunvo 9, v K apucinski ulici I v piodajalm »Kal tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču nasproti ttie-stnem vrtu, po S v Oglasi m poslanice se računajo po petil vrstah in sicer: če se tiska enkrat M v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkiat po pogodbi. XXI. letnik. Krščansko - socialnemu delavstvu. Mesto prvega majnika praznuje kr-ščansko-socialiio delavstvo na noriškem že dolgo vrsto let tretjo nedeljo po Veliki noči t. j. praznik varstva sv. Jožeta se slovesno itrocesijo na sv. (toro. Poskrbeli smo .tudi letos, d;t se bo ta slavnost v najlcpšcm redu priredikt. Delavstvo, moško iu žensko, ki je združeno v Sl. ktit. del. društvu« in v društvu »Skalnica«. manifestira ta dan za krščanske ideje, ki «i dajo izraziti v dveh besedah: Marija, Jožef! To so naši ideali, katerim je posvečen ta naš najlepši dan celega leta. Tem idealom bomo poklonili cvetje najlepšega meseca v letu, tem idealom bomo posvetili svoja srčna čustva, ob teli idealih se hočemo navdušiti za sveto in pravično stvar, za zmago krščanskih načel nad liberalnim kapitalizmom in oderuštvom. Na naših zastavah se blestite podobi Marije in Jožefa, ki nam dajete poroštvo, da smo na pravi poti, ki pelje do zmage in sreče. Vabimo tudi drugo občinstvo, naj se udeleži naše procesije. Korakati pod zastavo, na kateri je podoba svetega, zvestega in pravičnega moža sv. Jožefa. je za vsakega gospoda ča s t n o. še bolj častno je za naše gospe, ako se pridružijo zastavi, na kateri je podoba najlepše. najsvetejše in najvrednejše Device Marije! V Gorici, Ml aprila 191 h. 15. številka. Na sv. (iori se bomo tudi letos objeli v srčnem veselju z brati Kor o-šci. Dri nogah Marije Device se bomo navduševali za skupno stvar. Svoje navdušenje ponesemo potem domov iu je bomo vse obrnili v čast Božjo iu v prid ljubi slovenski domovini. T r i d n e v n i c a v cerkvi sv. Ignacija je začela danes ob 5' , zjutraj. Zvečer bo govor ob 7' _. Tako tudi jutri in v soboto, (lovori preč. g. Jeronim, gvardijan kap. samostana v (iorici. V nedeljo, dne 1.1. t. m. bo v cerkvi sv. Ignacija sv. maša ob 3 in pol, potem skupno obhajilo. Odhod iz cerkve bo ob 4' Procesijo bo vodil preč. gosp. župnik Kokošar. Na s v. Gori bo govoril ob S' , preč. g. dr. Pavlica. Procesije se udeleži tudi Zveza slov. kolonov«. Želeti je. da bi se je u-deležila tudi druga bratska društva. Pridite, pojdimo na hrib Gospodov! Shod briških kolonov v Vipolžah. \ nedeljo se je vršil v Vipolžah ob veliki udeležbi shod in občni zbor Zveze slovenskih kolonov«. Pred vsem je č. .g dr. Pavlica podal račun za I. 191’. N seli dohodkov z blagajniškimi prebitki prejšnjih let je bilo K 7099.82. stroškov pa K 6310.29. Blagajniški preostanek znaša K 7S9.53. Občni zbor je račune odobril in potrdil. Nato je državni poslanec Don govoril o položaju, v katerem se nahaja kolonsko vprašanje na Goriškem. Vlada je že izdelala zakonski načrt a razne okoliščine so preprečile, da ga ni predložila deželnemu zboru. Italijanska ljudska stranka zahteva namreč, naj se ta načrt predloži državnemu zboru. Govornik je prepričan, da je edini deželni z. b or v t e m v p r a š a n j u m e r o d a j e n i n d a s e m o r a vi tt d n i u a črt predi o-ž i t i deželne m u z b o r u. Kako se to vprašanje razvije, je veliko odvisno od prihodnjih deželnozhorskih volitev. Koloni naj zaupajo svojim poslancem, ki se resno trudijo, da bi se tudi to najtežavnejše 't:astnjc ugodno rešilo. Občni zbor izreče nato poslancu Donu in poslancem S. L. S. svoje Zil!I-panje. Zaupnico in zahvalo izreče tudi prejšnje! u predsedništvu in odboru. Na to pojasni č. g. dr. A. Pavlica kolonsko vprašanje s krščansko -socialnega stališ č a. Njegov govor se objavi v celoti. Novi odbor je bil soglasno izvoljen. Zveza slov. kolonov se udeleži romanji '\.i sv. Gori prihodnjo nedeljo. Gb koncu so se mnogi koloni oglasili k naročbi »Prim. Lista«, ki je društveno glasilo. Zveza slovenskih kolonov napreduje vsestranski. V minulem letu se je nakupilo kolonom okolu 700 kvintalov sirka. Posredovala je »Goriška zveza«, kateri izrekamo zahvalo. Poleg tega »e je skrbelo tudi za izobrazbo potom javnih shodov in društvenega glasila. V zvezi je sedaj vpisanih 505 družinskih očetov. Občni zbor ..Centralne posojilnice". \ četrtek zjutraj sc je vršil zelo dobro obiskani občni zbor Centralne po- sojilnice«. kateremu je predsedoval po- ' sojilnični predsednik g. prof. Berbuč.' Uvodoma se je predsednik spottiinjal velikih zaslug pokojnega svetnika Vodopivca. ki je bil odbornik posojilnice, odkar se je ustanovila. V znak sožalja so vsi zborovalci ustali s sedežev. Dalje se je spominjal g. predsednik tudi za-slug g. dr. Žigona, ki je vestno izpolnjeval dolžnosti odbornika, dokler ni vsleJ odloka Sv. Stolice bil primoran odstopiti. Občni zbor mu je za svoje neumorno delovanje izreklo iskreno zahvalo. Predsednik je podal poslovno poročilo za I. 191’. iz katerega izhaja, da denarna kriza, ki je vladala v 1. 1912, ni vplivala na razvoj Centralne posojilnice«. Iz poslovnega poročila povzamemo sledeče kratke podatke, ki ilnstrujejo moč »Centralne posojilnice«: Promet I. 1912 znaša K 8.660.499.66, hranilni h v I o g je bilo koncem leta kron 2,252.683.09, vseh posojil skupaj na menico in na vknjižbo K 2,649.315.66, od teli n a vknjižbo K 2.1S0.836.S4. P r o iti e t v tekoče m r a č u n u je znašal K 5.721.976.52. stanje pasivnih tekočih računov K 713.165.18, aktivnih pa K 151.911.60. Rezervni z a k‘l a d je koncem leta 1912 znašal K 47.483.65. Razpolovni zaklad je znašal K 6M5.93. posebni rezervni fond za izgubo pri menicah K 3368.39, posebni rezervni fond za osiguranje dividende K 5.935.20. P o s o j i 1 n i č n e s t a v b e so izkazovale vrednost K 205.311.16. Nato je v imenu nadzorstva poročal g. svetnik Santel, ki je povdarjal, da je nadzorstvo večkrat v letu pregledovalo poslovanje vsestransko in našlo isto razim nebistvenih malenkosti popolnoma v redu. Nadzorstvu je pri svojem delovanju stal na strani s svojo strokovno izvežbanosrjo g. računski Prostozidarji in njih. podajači. (Konec.) Na Francoskem so še posebno divji. Tam imajo na 31). stopinji molitev. Pridi, o Lucifer, pridi ti obrekovanec, duhovnikov in kraljev! Pridi, da te pritisnemo na svoje prsi. Ze dolgo je. kar te poznamo, in ti nas... In ti Adonai (bog kristjanov), odstopi od nas, zatajujemo te. Prva dolžnost prostega človeka je. da tebe zapodi iz vesti... (Tedaj tudi oni imajo vest!) Naposled stijejo z noži proti nebu, kot bi hoteli zadeti srce božje!.... \ vročih deželah jim ni mar, če koga ubijejo, posebno, če kdo razodene njih skrivnosti. Na severju so nekoliko bolj mirni in ne napadajo tako. Ali tudi tani so zelo nevarni, ker imajo v sled bogastva, zvez itd. velik upliv, ki ga izrabljajo v škodo kat. Cerkve. Na Nemškem delujejo posebno po časnikih. Lahko se reče. da J nemških tiekato-liških časnikov delujete v smislu pro- stozidarjev. \ njih vrstah je mnogo takih, ki nič ne vedo. kake namene imajo oni. Trgovec n. pr. vstopi, da dobi odjemnike: prihodkar. da se zabava pri njih shodih, kjer je zmerom prijetno. Castilakotmii uradnik pristopi, da dobi odlikovanje, in pride naprej, zopet drugemu se zdi laskavo, da se sme družiti s tako fajn gospodi«. Premnogi nikdar ne izvedo o namenih prostozidarstva. Od kod pa mi to vemo? \ ečkrat se je zgodilo, da se je iz-preobrnil kakšen tak (tudi v Gorici »e je zgodilo), milost božja ga je presunila. Od teh imamo obširna pojasnila o b i -1 -vu in pomenu prostozidarstva itd. hi njih škodljivih namenili. Pa saj pišejo zdaj očitno.kaj hočejo proti Cerkvi. Primerjal Revista massoneria« let.: 1SS6. |ssu ]isQi) | sy| 1S92. Da. satan privede daleč v sovraštvu, do usmiljenega in dobrotljivega Boga. Prav govori apostol: Ljubili so temo (z zavezanimi očmi) in sovražili luč (1 umen Christi!) kajti njih dela so hila hudobna. Število njih je bilo lani 1.897.501. v Fvropi okoli 400.000. na Angleškem 200.000. Najbolj divji so v čisto katoliških deželah: Italiji. Pranciji. Španiji, kjer vodijo besni boj proti papeštvu 01 Cerkvi: kjer pa so razne vere. skrbe. da bi ponižali k a t o I i č a 11 e n a s to-p i n j o 1 j ti 1 s t v a druge vrst e. Ali so tudi pri nas? Če niso formalno opisani, pa so po duhu iv mišljenju, ker napeljujejo vodo na njihov mlin. vsak. kdor deluje proti i katoliški Cerkvi od najvišjega služabnika do zadnjega šnopsarja ali v govorih ali časnikarstvu ali pri volitvah je njih .ioger, malovar, podajaš-.■ Še da misli, da to ni nič hudega. 1 ni je rekel: Saj grem pa vsako leto na božjo pi i k Devui Mariji. Pni pravi-saj sodelujem pri procesiji. I, ui prav ice imam ta časnik, pa imam dobro sr. ce O seveda: kot oni. ki vidi. da tepo njegovo mater pa p'oska: Le dajte jej tej grdi baburi itd. Dnako oni. ki molče s kronicami podpira list; enako kot bi trobental: l.e dajte jej katol. Cerkvi! ( Jaz te nočem, ti nemaš značaja! je rekla una.) Pridejo krivi preroki, da bi bili zapeljani še dobri, ko bi bilo to mogoče . Resnici podobna zgodba: Na odru je govoril gospod v družbi brezvercev. Skrivaj vpeljani katoličan prime v strahu /a križec. Gospoda moja . se oglasi govornik, drugikrat dalje, danes nismo varni!« I11 zginil 'e... Držimo se neomabljiv o križa in križanega in Cerkve: opustimo vse, kar ne obstane pred teli dveh kritiko! Macharjancem in drugim enakim! Onim pa. ki so naši sov-. ražniki. ali nasprotniki veljajo v polni meri besede (Luk. 12. 47. Js). Oni hlapec pa. ki je poznal voljo svojega Gospoda (ali bi jo bil lahko spoznal v 16 letih šolanja) in se ni priprav il in ni storil. kar je O11 hotel, bo prejel veliko tt-darcev. Kdor je pa ni spoznal in je storil, kar zasluži udarce, bo prejel mani udarcev. Kajti od vsakega, komur je bilo veliko dano. se bo veliko zahtevalo: in komur ie bilo veliko zaupano, se bo veliko zahtevalo od njega!« Poveličevanje liberalnih listov pač ne bo j zmanjšalo kazni, o kateri niti nemarno pravega poima! ravnatelj Pirjevec, kateremu >c je za to izrekla zalivala ne le nadzorstva, marveč vseli, ki jim je čvrsto uspevanje in napredovanje tena koristnega zavoda pri srcu. Občni zbor je vzel na znanje poročili načelstva in nadzorstva ter potrdil soglasno predloženi računski sklep za I. 1912. Pri tej priliki je g. predsednik | omenil z ozirom na zaostanke dolžnikovim obrestih, da posojilnica strogo opominja dolžnike, da pa ima ž njimi potrpljenje do skrajnosti z ozirom na vladajočo denarno krizo, vsled katere kmetje čutijo veliko pomanjkanje denarja. Cisti dobiček, ki po odbitku 2' < za stavbo znaša v K 14.018.82, se po sklepu občnega zbora in po odbitku dividende, dalje po odbitku lit'' pripisa rezervnemu fondu, razdeli v dva dela. Prvi gre v fond za kritje eventualnih zgub pri menicah, druga polovica pa v razpoložljivi zaklad. Dividenda za leto 1912 se je določila soglasno na 6'» Nato prečita g. predsednik poročilo o reviziji, katero je izvršila »Zadružna zvezan v Ljubljani tekom I. !(>1?. Poročilo vzame občni zbor soglasno in brez ugovora na znanje, na kar zaključi predsednik občni zbor, zahvaljujoč sc članom za obilno udeležbo. Vojna na Balkanu. SKADFR. Kakor je razvidno iz nadaljnili poročil. je Skader za Crnogoro biser, katere?;:: ne morejo pustiti kar meni nič tebi nič kaki drugi državi. Cmagora nima razim Bara, ki je podoben kaki ribiški vasi, nobene druge trgovske luke. ki bi prišla v poštev. Pred šestimi leti se je zgradila tudi železnica med Parom in Cetinjem, a vse ni nič pomagalo Črnogorcem Bar ne more zadostovati. Zato čutijo silno potrebo po kakem mestu ob morju, kjer bi se lahko vršili večji semnji in bi se mogli iz njega izvažati pridelki in izdelki Črnegorc. Sicer leži ob vznožju Criiegore naš Kotor. toda carinske te/koče nič kaj pospeševalno ne vplivajo na črnogorsko trgovino. Zato je Skader, ako se nahaj" v črnogorskih rokah velikanskega pomena za razvoj Crnegore. -Sicer nima Skader kdo ve kako luko in tudi srednji parniki ne morejo pristati ob obrežju. ker je voda Skadrskega jezera tani preplitva. Blago se iz parnikov preklada na manjše Indije, ki ie potem spravljajo na suho. Toda tem nedostatkom bi se prišlo v okom s tem. da bi'se jezer;) na onem mestu poglobilo. Skader ie mesto bogatili trgovcev in celo iz srednjega balkanskega ozemlja prihajajo ljudje tje na trg. Znamenit pazar. t. j. del mesta s prodajalnieami najrazličnejšega blaga ima veliko privlačno moč :r\ ljudi, ki sc pečajo s trgovino, lam najdeš najrazličnejše narode in noše. (Seveda ni na pazarju niti približno tako čisto Kot na goriškem trgu za zelenjave.) Ni čuda torej, ako hoče Cmagora. ki je prt liki že veliko svoje krvi ob Skadru. tudi imeti svoje zadoščenje s tem da dobi Skader. Toda velesile tega Crnigori ne privoščijo in tako so ji prepovedale nadaljno oblegovanje tega mesta. Ali Crnagora se ni ustrašila velesil in ni niti za korak šla nazaj. Ta trdovratnost velesilam ni bila prav in tako so sklenile, da prisilijo Crnogoro k odjenljivosti s flotno demonstracijo. Flotna demonstracija. Pred Baroni so ^e zbrale vojne 11-dije velesil in sicer S avstrjskih. 2 italijanski. 2 angleški in 1 nemška. Crnagora odklonil« zahteve mednarodne flote. Uradno se poroča iz Cetinja, da je v soboto naznanil poveljnik demonstracijske flote admiral Burnev črno-g<:rskeP'ti i linisterskemu predsedniku. da se ie zbrala pred Barom mednarodna flota ter ga je pozval, naj se uda pritisku velesil. Črnogorski ministerski predsednik je odgovoril, da je Crnagora označila svoje stališče že dne 2. aprila napram velesilam. Crnagora ponovi ta sklep sedaj poveljniku mednarodne flot j ter pristavlja, da ne more ovreči svojega sklepa, ker zahteva sedanje vojno stanje nadaljevanje vojnih operacij. S tem da hočejo velesile pritiskati na Ci-nogoro, da opusti sovražnosti proti Skadru, kršijo začetkom vojske zajamčeno nc\ tralnost. Kaj bi; napravila mednarodna eskadra? O teni se še nič ne ve. Poročale so se najrazličnejše reči. Eni so hoteli vedeti. da bo eskadra blokirala le črnogorsko obal, drugi zopet, da bo veljala blokada črnogorski in albanski obali, tretji so seveda videli eskadro izkrcavati vojaštvo, četrti so celo videli evropske vojake, kako podijo Črnogorce izpred Skadra itd. itd. Posedaj eskadra lepo stoji pred Barom in čaka da se vrše zopetna pogajanja iu pogovori. r<» bi se bilo menda lahko godilo, ne da bi šli gledat vojuc ladije črnogorsko skalovje ob Jadranu. Torej se zdi. da je Evropo strah, resno nastopiti proti Crnigori, ali pa jo je sram. da ne more pregovoriti tistih par Črnogorcev, pa tudi z grožnjami ne. Operacije pri Skadru so prenehale za nekoliko časa. Črnogorci so prepričani, da pri naslednjem naskoku gotov o pade Skader; kajti I a-rabošu so vzeli že par prednjih fortov iu pričakuje se le še, da se razvrsti srbska divizija, ki je prišla minoli teden oblegovalcem na pomoč. Ta divizija ima tudi težke topove s seboj. Vojna miruje. Pazim kake malenkostne praske med predstražami se na nobenem bojišču uič ne bojujejo. Pripravljajo se na mir, katerega bodo posredovale med bojujočimi strankami velesile. Politični pregled. Sklicanje državnega zbora. Državni zbor bo imel svojo prihodnjo sejo uajbrže dne 5. majnika ob 3. uri popoludue. Značilne besede nemškega državnega kancelarja. \ pondeljek se je sešel nemški državni zbor. \ ti seji je imel nemški državni kaueelar Betliinann-Hollvveg političen gitvor glede mednarodne politike. Posebne omembe vredne so njegove izjave glede spremenjenega položaja ua Balkanu ter glede prihodnje politične konstelacije v Evropi z ozirom na političen preobrat na jugu Evrope. Nemški kaneclar vidi vstajati na Balkanu veliko slovansko državo, ki ho pričela slej ali prej odločilen boj proti ger-rnanstvu. Po tega dosedaj ni moglo priti, ker je bila se Turčija v Evropi, ki je zadrževala take evolucijske politične eksperim. ute. Sedaj pa, ko je izginila Turčija iz Eviopc. je tudi izginila zadnja zapreka za boj med germanstvoin in slovanstvom. Vidi se. da poznajo nemški politiki pomen sedanjih pridobitev balkanskih držav, a pozna se tudi. da jim stvar ni prav nič všeč. Domače in razne vesti. Dcželnozborske volitve na Gori-škein se bodo vršile in sLei: 13. julija (v nedeljo) bo v oliki s p I o š n a k u -r i j a: dne 20. julija (nedelja) se bodovr šile slučajne ožje volitve. I Mie 2-). juliia (četrtek) bodo volile k m e č k e o h č i ne. Dne I. avgusta (petek) bodo volila mesta in trgi. Dne 10. avgusta (nedelja) bodo volili v e I e p o s e t n i k i. Tako je določilo c. kr. namestništvo v Trstu. Cirof Coronini kandidat za deželno glavarstvo na Goriškem. Korespondenca »Austiia« poroča, da je pozvan višje-deželni sodni svetnik v Gorici, grof Co-ronini, naj kandidira v gori.ški deželni zbor, češ. da je določen za goriškega deželnega glavarja. Goriški in koroški Slovenci ua sv. (iori. V nedeljo, dne 13. t. m. se snidejo na sv. (iori gori.ški in koroški Slo-•.<_iici. Korošci (nad 1000) pridejo s posebnim vlakom že v soboto ob 2 uri 27 min. pop. Goriška procesija pride na sv. Goro okolu 8. Ob 8V, bo govor in potem sv. maša. Odlikovanje. Proštu inonsgr. dr. Paiduttiju je cesar podelil komttirski križ hrane Jožefovega reda z. zvezdo. Novi poreški škof. Kakor kažejo znamenja, bode imenovanje župnika pri novem sv. Antonu v Trstu preč. gosp. Pcderzollija za poreškega škofa tudi uradno v najkrajšem času objavljeno. Sadno drevje je sedaj v najbujnej-šem cvetu. Nebeško krasna so sedaj naša Brda. C rešuje obetajo obilo sadu. ravnotako krnske, jabolka in breskve. Marelic pa a letos ne bo nič. ker je mraz uničil zgodnji nežni (.vet. Razpis natečaja. I kželni odbor razpisuje denarno podporo letnih 240 kron. ki se podeli iz. dohodkov zaloga za obnemogle delavce, ustanovljenega od prevzvišenega deželnega glavarja grofa Franca Coroninija v spomin zaroke prejasne nadvojvod nje Marije Valerije. Za podporo se : mejo potegniti delavci in delavke, ki so pristojni v kako občino poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske ter so postali trajno nezmožni ze delo; v prvi vrsti pa se bodo upoštevali reveži izmed njih, ki so svoje moči posvečali podjetjem velike ali male obrti ali pa kmetijskim podjetjem. Prošnje naj se vložijo pismeno na zapisnik deželnega odbera do 30. aprila t. 1. in priloži naj sc jim: 1) spričevalo župnijskega urada do-tičnega kraja, potrjeno ali, če treba, izpopolnjeno po županstvu pristojuostne občine; v spričevalu naj se vestno navede starost, stan družine, prosilčeva vzdrževalna jredstva, kakor tudi. kako ce je b;iv il z obrtjo in kakšno je njegovo nravno obnašanje; 2) zdravniško spričevalo potrjujoče prosilčevo bolehnost ali pohabljenost. ki je vsled nie nesposoben za delo. Ce sc izve, da je v naslovili ki so bili jiri podJitvi podpore merodajni, kaj neresničnega, ali pa če neha podpiran-čeva revščina, se podpora takoj ustavi. Razglas. Razpisuje se natečaj za 8 prostorov, ki jih je ustanovil vis. deželni zbor v spomin na pokojnega deželnega glavarja Nj. E. grofa Franca Co-ronini-ja. dalie za s prostorov, ki jih je ustanovil visoki deželni zastop v proslavo (id letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja, kakor tudi za 1 prostore, ustanovljene povodom 80 letnice rojstva Nj. Vel. cesarja torej skupaj za 20 prostorov za brczplu'm> zdravljenje dvajsetem ubožnih škrofuloznih ali rakiticnih dečkov oziroma deklic dežele, ki so dopolnili (>. leto a niso še prekoračili 12. leta svoje starosti, v prvem avstrijskem merskem zdravilišču grade/kem tekom prihodnje kopališke dobe. Prošnje, ki morajo bit' opremljene z mnenjem občinske oblasti, s spričevalom o cepljenju koz in z dokazilom, da so prosilci pristojni v kako občino HorišP :n Gradiški., kakor tudi z ubož-nim.in zdravniškim spričevalom glede bcic/ni prosilcev, naj se vložijo pri deželnem odboru do IS. maja t. I. Nadalje sc morajo opremiti prošnie s potrdilom c. kr. okrajnega zdravnika, da prosilci niso nalezljivo bolni in da v hiši. kier stanujejo, ni sedai in tudi v zadnjih štirih tednih ui bilo sličnih bolezni. Sv. Oče obolel. Sv. Oče jc nanovo obolel Sprejem romarjev iz Lombardije >v. Očeta zelo izmučil, nizka temperatura, beatifikaeijskc dvorane, skozi katero je sv. Oče šel povodom otvoritve Konstantinskili slavnosti, je vplivalo, da : je položaj sv. Očetu poslabšal. Pri sv. Očetu je konstatirana mrzlica. Današnja poročila o zdravstvenem stanju sv. Očeta so bolj pomirjevalna kot prva. Mrzlica je nekoliko ponehala . Sv. Oče je pričel zopet jesti. Zdravniki sc mu svetovali popoln mir. Avdijencc so seveda ustavljene. Posledice neprevidnosti. Na Vrhniki so povodom ustoličenja novega župnika streljali z nekim starim topom. -Nesreča jc hotela, da je siknila iskra iz topa v zaboj, v katerem jc bilo 20 kg smodnika. Silni plamen jc objel okolo stoječe mladeniče ter dva tako opekel, da sta kmalu nato umrla. Štirje so na smrtni postelji, šest jih je pa hudo ožganih. Mati enega umrlih mladeničev je zblaznela ter v blaznosti zažgala hišo nad svojo glavo. Došli ognjega.su niso našli drugega kot ožgano telo. 0 Nov ribji trg v Trstu sc otvori dne I. junija. Zgrajen je tik pomola Gitiscp-pina. III. glavni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je v svoii seji dne 2. aprila sklenilo, da skliče IH. glavni občni zbor v nedeljo 4. majnika 1913. Zborovanje bo v Ljubljani v »Ljudskem Domu«. Spored jc zanimiv in za J. S. Z. tudi koristen. Odlikovanje. Cesar jc imenoval poveljnika vojne mornarice podadmirala U a u s a za tajnega svetnika. Slovenski romarji v Rim. Včeraj ie dospelo v Rim f)50 slovenskih romarjev iz Kranjske, Primorske, Štajerske in Koroške pod vodstvom ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Darovi J u h i I e j n i d a r o v i z a »S I o v. S i r o t i š č e«: P. n. gg.: Adolf Urbančič I K; Kos Josip, kurat 3 K 20 vin; Miroslav Lenardič. vikar 2 K; l inter iu Lenard trgovca I K; Frančiška Šinigoj I K; I. O. 20 v in; Ana Dclkin, vdova trgovka 1 K: Peter Muravec, trgovec I K: R. H. Mi vin; Anton Trojanšek v Gorici I K; Nemec Josip 1 K: I. Cuš 20 vin; v nabiralniku v gostilni g. Josipa Gorjanc I K; Emilija Urbas, zasebnica 2 K; Luka I Higar 2 K. Za s k I a d »S I o v. s i r o t i š č a«: I’. n. gg. v Batu j a h: Katar. Vetrih 40 v. Jan. Pirjevec 40 v. Ernest Valetič So v. Fr. Saksida (Saksid) Silv, Ant. Ušaj I K. Ant. Koren I K. .los. Pirjevec I K, .los. Krušič 1 K, Jan. Vetrih I K. .los. Krušič 40 v. Igu. Plahuta 40 v. Ant. Krušič 40 v. Ant. Vetrih I K. Lcop. Ušaj 20 v, Fr. Pišot 20 v. Jos. Lipovž 20 v . Ant. Vetril I K. Ant. Valetič 20 v. Ant. Krušeč 20 v. Jožefa Lipovž. 30 v, Frančiška Lepovž 20 v. Fr. Vetrih .?0 v . Mar. Vetrih 20 v. Frančiška Plahuta 30 v. \ Levpi: Val. Skert 1 K, Ant. Skert I K. Pet. Ipavec 1 K. Humar I K. Peter Zabor 1 K. Pet. Brezavšček 1 K, Jan. Šauli I K. Fr. Perkou 1 K. Jan. Za-bor 1 K. Fr. Bavdaž I K. Ant. Jug I K. Jos. Ipavec 1 K, Jos. Tomšič* 1 K. Mih. Bavdaž I K. .los. Skert 1 K. Peter Breščak I K. Pet. Skert 1 K. Jos. Skert I K, Andr. Brezavšček 1 K. Fr. Jug I K, Ant. Lipičar I K, Ana I.evpušček 1 K, Štefanija Tomšič 40 v, Angela Škodnik bo v. Karolina Skert 40 v, Justina Per-tovt 40 v. Štefanija Skert 40 v. Štefanija Lipičar 40 v. I.eop. Brezavšček 1 K. Ant. Brezavšček 1 K. Paravi iz Lev-r ■ dalje prihodnjič. V Ročinju se ie nabralo S(i K 22 v. Priloga ..Primorskega iisfa" št. 15 z dne 10. aprila 1913. 60SP0D0V DAN. OZNANILO. 14. apr. Sv. Justin, muc. (U>7), libur-cij, niuč. (229): 15. apr. Anastazija, niuč. (00), Viktorin, duh., niuč.; I!). apr.Turibij, šk. (400), Benedikt, Jož. Labre (1783); 17. apr. Anicet, pap., niuč. (168), Rudolf, niuč. (1287), Rol ort. orat., Liberal, spozn.; IS. apr. Apolonij, niuč. (185), Cialdin. nadšk. (1170); 19. apr. Leo IX. pap. (1054), Krescen-cij, poddijakon (396); 20. apr. IV. ned. po Vel. noči; evangelj: »Orem k onemu, ki me je poslal«. Sulpieij, muč., Neža iz Puleijano, dev., opat. (1317). J a v n o č e š č c n j c N a j s v c t e i-šega; 20. apr. v Dolenji in v Kozani. Sv. Jožef, moderni svetnik. Proti temu naslovu bodo leliko protestirali vsi moderni ljudje, češ, ta ne more biti m o d e r n i svetnik, saj je umrl še p redu o je Jezus začel javil o učiti, ker ne najdemo v vseli štirih evangelistih nobene opazke o sv. Jožefu v popisovanju javnega življenja Iz-veličarjevega. Ni izključeno celo, da bi kodo javno obtožil Prim. list p o t v a r-j e li j a zgodovine — k sreči ni nobenega paragrafa v kazenskem zakoniku, katerega bi se moral bati odgovorni urednik, ako bi pa tudi bil, vendar bi jaz ostal pri gorenjem naslovu. Le poslušajte!----- Modernega svetnika ga jaz ne imenujem zato, ker naj bi bil živel v današnjem času, dasiravno sv. Jožef dandanes tudi še živi ne sicer v tej solzni dolini, temuč v nebeški slavi — temuč zato, ker sedanji svet res potrebuje i njegovega vzgleda i njegove pomoči. Poskusite si misliti, kako bi bilo po družinah, ako bi bili družinski predstojniki sv. Jožefu podobni — mirni, vdani v voljo božjo, vestni, delavni, pošteni, ali, kakor ga imenuje sv. evangelj — »pravični«. Kako bi jih vse družine spoštovale, kako z veseljem bi jim bili pokorni, a kako dobro bi se pa tudi družinam godilo pod takim vestnim predstojnikom! Največ družili je pač nesrečnih za to, ker niso hišni očetje podobni sv. Jožefu dovelj. Namesto vestnega dela lenoba, namesto vestnosti krivica z vsemi posledicami, namesto treznosti pijančevanje in postopanje, namesto, da bi bili res »redniki« svojim družinam, morajo te vsled premajhne vestnost večkrat stradati, namesto lepega vzgleda, so jim večkrat učitelji v surovosti, no pa saj svet tudi naši bravci že poznajo. Le zamislite se, kako lepo iu prijetno bi bilo, ako bi bili res družinski očetje sv. Jožefu enaki! Tudi, če si še samski, bodi si od-rastel, morda že star, ali še v mladih letih, bodi že, kedor koli hočeš, sv. Jožef bodi ti znan iti ljub! Bil je varuh sv. družine, toda Izveličar je imenoval vse, ki poslušajo in ohranijo njegove besede, za »svoje brate in sestre« — potemtakem spadajo vsi, ki radi Jezusove nauke poslušajo v družino sv. Jožefa. Kristus je dal na križu svojo mater za mater svojemu u č e n c u. Zapisano je ravno »učencu« in ne »sv. Janezu« sv. Janez ne morejo biti vsi. pač pa u če lici Izveličarjevi, s tem dobe Marijo za svojo mater iu tudi na ta način zopet pridemo v družino sv. Jožefa. Dobro je biti pod njegovim varstvom! Družba sv. Moliora je podarila pred leti svojim udom lepo molitveno knjižico o sv. Jožefu, naj ti ne leži kje zaprašena, buri, zapomni, drži se je! I )okler je bil na svetu, bil je varuh svete družine, a v tej so bile takrat le .5 osebe, dandanes je ta družina razširjena po celem svetu. Po kolikih cerkvah najdemo istega Kristusa in Marija nam tudi ni neznana menda je ni krščanske družine, kjer bi ne našli njene podobe. Lepo je varoval sv. Jožef svojo družino sv. cerkev ga je imenovala /.a varuha cele svete družine, ki je na svetu, cele sv. cerkve in tretjo nedeljo pa Veliki noči imamo ta praznik, sedaj poglavitni praznik Sv. Jožefa. Že od nekdaj so ga klicali ua po-moč, kot priprošnika za srečno zadnjo uro. Temu se ne čudim. Kedo je umiral tako srečno, kakor on? Srečna smrt v nazareški hišici! Jezus na eni, Marija na drugi strani! Kedo bi se bal prestopiti prag večnosti v takem spremstvu ? Kedar boš čutil, da se li bliža ta važen trenotek, skrbi po vzgledu sv. Jožefa, da ti bo na strani Kristus, saj pride rad, duhovnik ti ga prinese kliči Marijo, prišla ti bo na pomoč, saj vsacega vsliši, pa bo tudi tvoj vstop v večnost gotovo srečen! Iskrice. Umno zbiraj, modro hrani, to te lakote ubrani. Rahla prst iz topa krogljo ustavi z besedo rahlo le se jeza zdravi. Modrost je koristna, a le, če je pristna. Napuhu treba ni zlata, saj v capah tudi je doma. Sreče stalne ni nikjer, če Bog ti ni na strani, da te nesreče brani. Kugi ne ubeži, kedor sc ne boji okuženih ljudi. Sebi svetilka ne sveti, drugi in le mora goreti. Novi vek. Romantičen Igrokaz v petih dejanjih, Spisal *** (Dalje.) Četrti prizor. Prejšnji Jeronim iz Rihenberga in drugi. Štefan G o 1 j e v š č e k: Bog te sprejmi Jeronim! Ali je še kdo prišel iz Rihenberga? (Mu poda roko.) Jeronim; Se par mož, Pečenko iu Colja. (Štefan Oomišček jim poda roko). Prišel je tudi Matija iz Sv. Križa in Urbančič iz Št. Petra. - Štefan (j o m i šč e k; Živio Malija! Živio Urbančič! Tako je prav, da si tudi ti Urbančič tukaj. Le naprej stopite, da se danes dobro pomenimo. (Jim poda roko! Klici: Živio! Živio! Jeronim (proti Štefanu Oomi-šček-u): Kaj sc pa prepirate na shodu? Štefan Oomišček; Prišli so na shod tudi drugi, ki niso naši somišljeniki. J er on im: Ti nam lahko vse preprečijo. Martin Dol jak (jezno); Jaz tudi pravim, da nasprotniki ne smejo govoriti! Mi smo sklicali shod. Štefan (1 o m i š č e k; Nič strahu! Jeronim; Pravkar se je pripeljal tudi namestnikov odposlanec iz Oo-rice. Stefan Oomišček: (lospod Skopak? J er on i m: Da! Štet a n (i o m i š č e k r Sedaj fantje, pamet! Pred namestnikovim odposlancem moramo pametno govoriti. A n d r e j L i č a r (ki dela prostor naiucsfnikovcmu odposlancu): Možje, pozor! Prosim, naredite prostor! (Dalje prih.) Mesine novice. m Župnijski izpit je ta teden naredil preč. g. Alojzij No v a k, prefekt in knjižničar v osrednjem semenišču, z izvrstnim uspehom. Čestitamo! »Mladinoljub« v Oorici. Minulo ne-ucljo se je vršil v dvorani pri »Zlatem jelenu« prvi občni zbor društva »Mladi-noljub«, katerega se je udeležilo precej šnje število oseb. Zbrane je nagovoril mons. Jos. Pavletič in označil namen društva »Mladinoljub«. Društvo ima namen, zbirati mladino ob nedeljah m praznikih v popoldanskih urah v zabaviščih, da se tako obvaruje slabih družb, ki pokvarijo mlada srca kaj kmalu. Taka zabavišča imajo že Lahi v Uorici in se izvrstno obnašajo. Misel o otroških zabaviščih se je rodila že pred leti v vrstah slovenske duhovščine in danes se vrši prvi redni občni zbor, potem, ko je pravila društva »Mladinoljub« odobril naš prevzvišeni knezonad-škofijski ordinarijat in jih je potrdilo c. kr. iiamestištvo v Trstu. — Preč. gosp. župnik I. K o k o š a r je nato obrazložil pravila in vmes natančneje razpravljal o pomenu vsake v pravilih tiskane točke posebej. Potem je govoril še vlč. g. dr. L i č e n, ki je izrazil svoje veselje, da je konečno prišlo do uresničenja že dolgo gojene želje po ustanovitvi društva »Mladinoljub«. — Nato se je vršilo vpisovanje članov. Pri tej priči sc je vpisalo v društvo okoli 25 elanov. — Letnimi se je doiočila na 1 K. — Potem so se vršile volitve. V odbor so izvoljeni gg.: Mons. Jos. P a v le t i e, stolni župnik; Ivan Ko košar, župnik farne cerkve sv. Ignacija; 1. Benigar, voditelj v »Malem Domu«; 1. Prijatelj, c. kr. vadniški učitelj, prideljen »Šol. Domu«; dr. J. Ličen, profesor teologije; A. V rtovec, akademik; M. Kočevar, zasebnik; I. Saksid a, zasebnik; A. Perko, čevljarski mojster. — Ko je izpregovorilo nekaj gospodov še par besed in so izrazili razne nasvete, je mons. P a v 1 c t ič zaključil zborovanje. - Kmalu nato je imel odbor svojo sejo ,pri kateri se je konstituiral sledeče: predsednik mons. Pavletič, podpredsednik in tajnik dr. Ličen, blagajnik pa L K o k o š a r. Odklonjena pritožba soriškega nni-nicipija. Goriški municipij se je pritožil pri upravnem sodišču proti odredbi namestništva, s katero je poverilo priprave za dopolnilne obč. volitve tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. 2. t. in. s> je vršila pred upravnim sodiščem tozadevna razprava iu upravno sodišče je pritožbo odvrnilo. Upravno sodišče utemeljuje svoj sklep s tem, da je smatrati volilno postopanje kot posel prenešene-ga delokroga tudi v smislu mestnega statuta goriškega in da je občina dolžna izvrševati inštrukcijc in odredbe predpostavljene oblasti. Ena blamaža več! Aretacija prof. Finžgerja. Kakor blisk se je razširila v soboto po Oorici vest, da so aretirali prejšnjega okr. šol. nadzornika Finžgerja. Ob "9. uri zjutraj je prišel pol. nadkomisar dr. Casapie-cola na moško učiteljišče, dal je poklicati Finžgerja in potem sta šla skupaj na policijo. Tam so ga zaslišali, po zaslišanju so ga odpeljali v sodne zapore v ulico Pogana. Vzrok te aretacije je sum, da je Finžger soudeležen pri de-fravdacijah v okr. šol. svetu. Defravdi-rana svota znaša samo za 1911. in 1912. 33.000 kron. Ta aretacija je vzbudila splošno senzacijo. Liberalni krogi v Oorici so skrajno pobiti. m V Sočo je skočil s pevinskega mosta OOletni ključavničar Anton Rusjan, stanujoč v Oorici za Oradoni. Vzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen. in Pozor pred psi! V pondeljek je u-griznil pes tukajšnjega gostilničarji' Figl-na njegovo 12-lctno hčer in nekega 14-letnega dečka. Psa so usmrtili, otroka so pa prepeljali v Pasteuriev zavod na I hmaj. Star pregovor pravi, da se izdajajo odredbe zato, da se jih ne izvršuje. Menda velja ta pregovor tudi glede namestništveiie odredbe glede pasjega kontumaca. m Vojaki planinci so odšli iz našega mesta danes zjutraj v svoja poletna bi-vališča v hribe. Zaradi potvarjanja vina je bil ob-obsojen dr. Ivan Bader na SO K globe ali .1 dni zapora. m Zaradi potepuštva je bil aretiran Andrej Novak brez stalnega bivališča. Nepreviden voznik je Leopold Zborni z Bat. Minulo soboto je namreč vodil konja, upreženega v tnal voziček tako neprevidno, da se je na vogalu ulice Treh Kraljev v Oorici tik kavarne »Corso« konj z vozom zaletel v Katarino Mučič iz Ooriee. Zena je dobila težke telesne poškodbe. m Zavod v mestu sprejme zveste hlapce, ki se razumejo pri delu na polju, v vinogradih in na vrtu. Kdor bi želel ostati v zavodu do smrti, sprejmejo ga po pogodbi. Dobrodošli so tudi priletni delavci samskega stanu. Več pove iz prijaznosti uprava »Prim. Lista«. m Odprti lekarni. Od 13. do 20 t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: L i b e r i - T r o m b a. Iz goriške okolice. g Iz Kojskega. Čudom smo se čudili, ko smo čitali v predzadnjem »Novem Času« odgovor dopisniku »Primorskega Lista« iz Kojskega, v katerem stoji črno na belem sledeče: »Omeniti moramo, da mi nismo priporočali nikake osebe, ampak le pokalice dotične osebe, ki jih razprodaja v korist »Slovenske Straže«. To je čisto kaj drugega, gosp. dopisnik »Prim. Lista«, »velik prijatelj Orlov«, kakor sc samo ob sebi razume. Muho na zvoniku vidijo, zvonika samega pa ne!« Tako je odgovorilo uredništvo »Novega Časa«. Mi, ki sicer nismo obiskovali visokih šol, vemo, da pokalice niso politične, niso ne klerikalne ne liberalne, marveč so navadno blago, pijača, iz katerih delajo posamezniki velike dobičke, katere uporabljajo v dobre ali v slabe namene. To vemo mi, priprosti ljudje. Če pravi »Novi Čas«, da on ni priporočal liberalca Marušiča, ampak le njegove pokalice, potem si res ne moremo raztolmačiti, kaj misli. Mogoče misli, da pokalice M a r u š i č e v e n i m a j o n i č o p r a v i t i z M a r u š i-č c m s a m i m! Kdor priporoča Marušiča ali njegove pokalice, ta dela proti kojščaitskim »Orlom«. Mi, ki prebivamo v Kojskein, vemo,*kaj je Marušič in njegov sin... »Novi Čas« hoče reči, da dopisnik »Primorskega Lista« je sovražnik »Orlov«. Ne, to ne odgovarja resnici, kajti dopisnik »Primorskega Lista« sem sam »Orel« iu podpirani po svojih močeh »Orla«. Da pa sem proti taki pisavi »Novega Časa« in z menoj tudi drugi »Orli«, tega me ni prav nič sram povedati. Le mi, ki prebivamo v kojščau-rkeni županstvu, vemo, kakšne razmere so pii nas. »Orel«. g Samomor starca. V nedeljo popo-lildne so našli mrtvega v kamnolomu pod Sv. Markom pri Šempetru 76letne-ga v Šempas pristojnega Andreja Kra-šan. Skočil je črez skalovje v kamnolom, kjer si je pri padcu zlomil tilnik, prizadjavši m še druge poškodbe na glavi in drugod. Krašan živel je delj časa v Trstu, nekaj časa tudi na Voger-skem, zadnje dni pa je beračil po Št. Petru. g Zaradi tatvine je bil aretiran 16-letni Ivan Cijan iz Štandreža. K Na I I dni težke ječe je bil obsojen Emil Tiihaj iz Štandreža, ker je zagrozil, da bo ubil Ano Volčič in njeno mater Josipino. Tabaj je hotel namreč po vsi sili imeti Ano Volčič za ženo. g Grgar. Obhajali bomo sv. misijon od 20. do 27. t. m. Ljudstvo se tega svetega opravila veseli, in gotovo bode vse cerkvene govore rado poslušalo. g Druga nova vojašnica na Rojcali. Vojaki dragonci (oddelek za strojne puške) so ;e te dni nastanili v novi vojašnici. g Vojaški zrakoplov ni oddelek na Velikih Rojah dela z letalnimi stroji vsaki dan rolete. Iz kanalskega okraja. Iz Goljeviee. Smrtna kosa vzela nam je dva mlada človeka v treh dueli, iu sicer Marijo Tinta, staro 17 let in Jožefa Ooljevščeka, starega IS let. Mladenka je bila več časa že poprej bolna in 1. apr. je izdihnila svojo dušo. Njena smrt je vzbudila v celi vasi globoko žalost. Veliko večjo žalost pa je nastala pri smrti mladeniča .lož. Ooljevščeka, ker je bil v petih dueli zdrav in vesel in mrtev. V pondeljyk zjutraj, .M. tu. m. je še vesel iu zdrav spremljal svojega starejšega brata na postajo v Plave, ki je šel k orožnim vajam in \ soboto zjutraj je že mirno /.dihnil svojo dušo. Dobil je zapljučnico. Omeniti moramo, da je bil pokojnik dvojček, ki je bil bratu tako podoben, da ju niso mogli še sosedje razločevati in klicati po imenu. Dvojčka sta bila v pomoč starejšemu bratu, ki je obč. sluga. Pokojnik je imel pri pogrebu dne 7. t. m. veliko spremstvo, spremljali so ga dekleta in fantje iz sosednih .vasi, iu mnogo občir uarjev. Veliko čast so mu izkazali tudi županovi sinovi. Bog daj obema mladima dušama večni mir in pokoj! Iz tolminskega okraja t Tolmin - »Sveta vojska«. Kot smo že poročali, se je pri nas ustanovilo protialkoholno društvo »Sveta Vojska«. Z veseljem Vani poročam, da sc mlado društvo pridno giblje. Pretekli četrtek so sc zbrali k posvetovanju gg. duhovniki in učitelji okraja, da bi se dogovorili glede skupnega postopanja proti sovražniku našega ljudstva. Udeležba je bila lepa bila bi lahko lepša. Ta sestanek pozdravljamo z velikim veseljem. To je bil dokaz, da je društvo potrebno, a to je tudi naš up, da bo društvo uspevalo, delovalo. Saj ta bojna četa bo zanesla to misel v vse vasi. hiše in srca posameznikov. Ko bomo na ta način začeli sovražnika bolj opazovati, ko bomo »alkohol« spoznali, se ga bomo še bolj varovali, se bomo znali ojskovati proti njemu. Da ga pa hitro spoznamo, da mu pogledamo lahko Kur naravnost v obraz, v dno duše, V a s vabi m o že sedaj u a prvi ljudski s o d, ki ga priredi »Sveta Vvjska- v kratkem v Tolminu. Kaj več o tem Vam že pravočasno sporočimo. Med tem pa b o j sovražniku »A I k o h o I u«! t Podbrdom bo imelo »Kat. slov. iz. društvo« v nedeljo, dne 13. aprila, ob 3. uri popoldne v društvenem prostoru zanimivo predavanje o Balkanu. Drugi de! predavanja bode najbrže pa o zadružništvu. Vabijo se člani in somišljeniki, da se gotovo v obilnem številu udeleže. t Iz Grahovske občine! Županstvo (irahovo je razpoložilo sklepe občinskih računov za leto 1912. Iz računov je razvidno, da je imela skupna občina 1083.8N K dohodkov. 11715.94 K pa stroškov. Primanjkljaj 10.032 K imajo kriti posamezne davčne občine po razmerju predpisanega davka, (ilavni izdatki so: povrnitev bolniškega dolga deželnemu zalogu 4400 K, razili bolniški in prevozni stroški 706 K, hiralnici na Idriji 1570 K, podpore domačini siromakom 3202 K. Bolniški stroški so se v zadnjih letih znižali, pač pa naraščajo stroški za podpore siromakom. V letu Im2, so narasli za celih 1000 kron. Skrajni čas, da si občina (Irahovo priskrbi svojo hiralnico, četudi bi imela za enkrat večji potrošek, vendar bi se pa prihranila vsako leto veliko stroškov na podporah, ki jih dobivajo siromaki v tujih krajih. Deuar bi ostal doma in občina bi z manjšimi stroški podpirala svoje siromake. Občinstvo naj bi v lastni koristi uplivalo na starešinstvo, da nemudoma priskrbi občinsko hiralnico naj si bodi v eni ali drugi vasi. Opomni se tudi. da c. kr. namestništvo ni dovolilo povišati obč. doklad na izravne davke tako visoko, da bi sc pokril dolg, ki ga imajo nekatere davčne občine. Zato se smejo leto za letom le toliko povišati naklade, da se deloma pokrije blagajniški primanjkljaj. t Iz Nemškega Ruta. C. kr. namestništvo v Trstu je poslalo dne 7. t. m. v Nem. Rut zdravnika, da preišče vodo za nov vodovod. Ako bode rezultat kemične in bakterijologične preiskave u-goden, se z gradnjo lahko takoj prične. Gradnjo, ki je proračunjena na 15.000 K, je prevzela tvrdka Jug-Rumpl, ki je delala tudi vodovod v Grantu iu na Tcmljinali. Dan za dnem sc pričakuje tudi inženirja dež. stavbenega urada, da napravi načrt nove ceste iz Koritnice v Nem. Rut - Grant. Iz cerkljanskega okraja. c Obolel je v Šebreljah in sicer jako nevarno oče veleč g. I. Kokoš a r j a. župnika pri sv. Ignaciju v Gorici. c Otalež. Veselica, ki jo je priredilo naše »Kat. slov. izob. društvo« 24. marča t. I., je izborno izpadla; posebno se je Medvedova igra »Stari in Mladi« tako dovršeno igrala, da bi skoraj ne verjel, da so igralci same domače moči. Veselična dvorana je bila tako napolnjena, da je moral marsikedo oditi, ne da bi se vdeležil prireditve. Ker nas tudi sosednja društva radi skrajno slabega vremena niso mogla obiskati, se bo, na splošno željo, veselica z istim vsporedom ponovila v nedeljo, 20. t. m. ob 2. uri popoldne, h kateri pričakuje obilo vdeležbe Odbor. c Cerkno. »Dekliški odsek« kat. sl. izobraž. društva priredi lepo veselico v nedeljo 13. apr. 1913 v društveni dvorani »Gospodarskega doma« ob 3. pop.. Predstavljala se bo »Junaška de-k I i c a« Ivana d' Are igra s petjem v 5. dej. z zaključno sliko. K obilni vde-ležbi vabi Odhor. Iz kobariškega okraja. kbd Občni zbor »Sl. kat. pol. in gospodarskega društva za kobariški okraj« >,e je vršil v Kobaridu na belo nedeljo, l oročali so predsednik o delovanju društva, nato tajnik in blagajnik. Sledile so nove volitve. V odbor so biii izvoljeni gg.: preds. Ant. Manfreda podpreti^ Jurij Peternel in Ivan Štolfa, tajnik Iv. Kodrič, blagajnik Simon Mihelič. nadalje za odbornike še gg. Fr. Hunder 'Kobarid 112), Berginc Jan. (Kamno 26). Lovrenc Skočir (Vrsno Sl, Jož. >poiad 'Marjana ON), Jož. Cuc (Mreginj namestnikom gg. Hrast Anton U. c 13), \alentin Kuntili (Romee 4). \nt. Fon 'Sužid 25), Fr. Ra-kušček M •rcŽMiea 50), \|. Milavič (Ider-sko 13). Razun teh odbornikov ima društvo v posaniczn.li vaseh svoje zastopnike. Po volitvah je govoril č. g. vikarii Sv. Stolpa. I riporočal je izobrazbo med ljudstvom potom katoliškega časopisja in svaril pred slabim berilom, s katerim se širita med ljudstvom liberalizem ir> bi czvcrstvo. Glede kozjereje je pojasnil, kako in kaj se da v tem oziru doseči. I riznati se mora, da koze lahko naredijo veliko škodo, ako sc pasejo v krajih, ki niso za to določeni. Postava od IS. marca 1!S70 o varstvu poljskega blaga, veljavna za Goriško-Gradiščan-sko pravi, da se smejo koze neovirano pasli \ krajih, ki niso za drugo sposobni in ki sc sploh ne dajo pogozditi. Vendar pa mora županstvo v seji prej tako kraje določiti in imenovati. Zapisnik seje je odposlati c. kr. glavarstvu, ki pošlje na dotične kraje posebno komisijo, iu ako ta ne more županstvu glede imenovanih krajev nasprotnega dokazati, je sklep županstva veljaven. Govornik je nadalje omenil, da bo društvo izposlovalo izdatno podporo za most čez Soč ) na Trnovem, kakor tudi podporo za popravo raznih občinskih poti v Smasti, Drežnici in drugod. Most na Kamnem se ho kmalu gradil iu se bo pričelo z osuševanjem kobariškega barja. Dru-šivo bo poskrbelo, da sc potom naših poslancev čim prej izposluje najvišje potrjenje planinskega zakona in da sc pospeši starostno zavarovanje. Vzdrževanje drcvcsnicc na Idrskem po-v z roča precejšne stroške, zato se drevesnica s prihodnjim letom opusti in bo društvo svojim udom preskrbelo potrebna drevesca iz državnih in drugih drevesnic za malenkostno odškodnino. Konečno se je sklenilo, da se bo zborovalo tudi v posameznih krajih. Nato je predsednik zborovanje zaključil. Iz komenskega okraja. lun Kostanjevica. Od raznih -strani se čita v cen. »Prim. listu« markisaj zanimivega, le iz naše vasi ni že delj časa nikakega glasu. Zdi se skoro, kakor da bi vse nekako izumrlo in vendar se tudi pri nas godi vedno marsikaj novega. Velikonočne praznike obhajali smo hla-la Bogu po starem običaju, in sicer vse tii dni; imeli smo veselo petje in orglja-nje, katero sc je vendar enkrat uredilo. Vso čast moramo za to priznati naš> mu g. podžupanu, ki je imel mnogo truda s tem, ker so bili nekateri bi rekli bolj narodni silno nasprotni orgljanju i'i petju. Pa hvala Bogu da je takih narodnih prav malo, mislim da 2 manj 1 v občini. Ker je bilo več praznikov, imeli so tudi krčmarji nekaj boljši, ali nekateri bolj n a r o d n i so se držali nekako kislo, in pravili so, da je krčmarica že I rosila točo, in to vsled tega. ker je zavedno ljudstvo šlo pit kozarec vina v csmice, katerih smo imeli 2 za velikonočne praznike. Ljudstva se je kar trlo. pač najboljši dokaz, da se tudi v Kostanjevici prideluje dober teran. Ljudska sodba je najboljša sodba. Najprej spijemo domače vino, kadar pa tega ne bo. pa naj se ga gre iskat drugam. Združi se kmet in delavec in zmaga bo tvoja! Potegovali smo se za društveno krčmo, ali vse zaman. Kmet prodaj vino kamor moreš, delavec pa naj pije tuje vino. Zdaj se je začelo zidati novo šolsko poslopje pri nas, katero'je bilo prav potrebno in se je nato mislilo že nekaj let. Govori se tudi o neki novi cesti, katera je bila že večkrat namišljena. I i bi vezala našo občino z Mirnom čez šilovski vrh. Ta cesta bi bila velikega pomena za ves spodnji kras. Bila bi najkrajša kraška zveza z Gorico. Bog daj. da bi se ta dobra in prekoristtia misel kmalu izpolnila. Združimo se vsi v tem interesirani, kajti v slogi je moč, pravi pregovor. Terno je zadel naš somišljenik g. Josip Okretič mizar. Stavil je številke po rajnem č. g. dekanu J. Skočir. Stavila sta tudi dva druga moža, pa sta jih zadnji čas pustila. No Bog deli srečo, kuhar župo. km Sveto pri Komnu. Naši sokoliči se prav grdo vedejo. Po dnevu popivajo iu razgrajajo po krčmah. Ponoči pa ne dajo miru. kamor pridejo. Imamo nočnega čuvaja, ki bi pač lahko malo pazil na te tičke. Iz korminskega okraja. kr Fojana. Miuoli teden smo bili na Dobrovem na roboti v gradu grofa Bagucrja. Imeli smo tri paznike. Fden, teh pa se je vedel nasproti nam tako nečloveško, da moramo njegovo ravnanje javno ožigosati. Naročnik. kr Znižana kazen. Okrajno sodišče v Korminu je obsodilo Alojzijo Mikulin iz Medane zaradi lahke telesne poškodbe na dva dni zapora. Mikulinova je namreč udarila sovaščanko Boštjančič s kamnom. Mikulinova je rekurirala in druga inštanca je dognala, da se gre za prestopek proti varnosti telesa in je kazen znižala na 10 K globe ali dva dni zapora. Iz Šlovrenea 4. aprila 1913. Žalostno so peli naši zvonovi 3. t. m. Tužni glasovi bronastih ust so mini naznanili, da je mladenič vojak-topničar Lovrenc Mavrič umrl v goriški topničarski kasarni čegar telesne ostanke so bratje ranjkega dali prepeljati iz Gorice na domače pokopališče v Šlovrenc v očetov grob. Najmlajši brat oziroma sin je prvi legel k očetu! Bodi mu lahka domača zemlja! Spremstvo je bilo vzlic nujnemu delu jako veličastno. Vence je položilo na krsto posebej: oficirsko o-sebje. polk in vojaki-tovariši ranjkega. I )o Šlovrenea je pripeljalo truplo ranjkega Lovrenca pogrebno podjetje Gra-pulin iz Gorice. V cerkev in na pokopališče so pa nosili krsto domači fantje, spremljani od poštenih deklin. Marsikateremu se je utrnila solza žalosti nad smrtjo blagega mladeniča. Žalostni materi, ktera je dala cesarju vseh pet sinov vojakov kakor bratom, naše sožalje! Ko it nekdo ttprašal, ali je bil ranj-ki previden sč sv. zakramenti (bij je sicer nekaj dni prej pri vel.nočni spovedi) odgovori mu dotični vojak, da to ni pri vojakih na v a d a! Za krščanskega vojaka ni torej v navadi tolažba ob smrtni uri sc sv. zakramenti! In vendar je Avstrija katoliška država! Brda so spremenjena s cvetjem iti zelenjem v pravcati raj! Zc blizo 20 le. ni tako lepo vse se razcvelo kakor zadnje dni tedna! Vse je le morje cvetja! Bog daj tudi sad! Vozni red, veljaven od 1. maja 1.1. izda prve dni prihodnjega meseca znani nianufakturant g. Tcod. Hrib a r v Go-' lici. Vozni red bo priložen »Pr. L.« kot brezplačna priloga. Vozni red bo še obsežnejši od zadnjega. Cigani razpečavali ponarejeni denar. V Kršnem selu na Štajerskem so aretirali cigana Janeza iu Lojzeta Brajdič, ker sta s ponarejenimi, komadi po pet kron kupovala razno blago. Petače so iz svinca in so jih trgovci koj spoznali. Domneva se, da sta cigana le razpečevalca ponarejenega denarja in da je iskati ponarejevalce kje drugje m ne med cigani. Olajšave za obiskovalce Jadranske razstave na Dunaju. Obiskovalci Jadranske razstave na Dunaju, ki bi ve peijali na progi Trst-Dunaj, dobe ‘0', popust na vozarini. ako vzamejo listek za tja in nazaj, čigar veljavnost traja 30 dni. Te olajšave so veljavne za mesec julij ali avgust. Tudi na drugih progah so vpeljane take olajšave. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. I rst...........W, 27. 89, 34. 77. V najem se odda ali tudi proda kovaška delavnica /. vsem potrebnim orodjem, s hišo in vrtom vred v sredini Brd in sicer na I »obrovem. Cena se izve pri Ant. Pon-toni istotam. Računski sklep »Centralne posojilnice11 v Gorici za 12. upravno leto 1912. Denarni promet v letu 19*2 SPREJEMKI Kron vin IZDATKI Kron vin. Račun blagajne: gotovina 1. januarja 1912 .... 11285 75 Račun glavnih deležev 249U glavnih deležev 5600 opravilnih deležev 32 — opravilnih deležev 154 — hranilnih vlog 1(167113 '/8 pristopnin 77 obresti hranilnih vlog 9215 58 hranilnih vlog 914902 43 posojil na menice 73695 29 posojil na menice 105257 28 obresti na menice 52 70 obresti posojil na menice 29223 96 posojil na vknjižbo 264313 03 posojil na vknjižbo 181142 68 obresti na vknjižbo 629 09 obresti na vknjižbo 1 1770 46 tožbenih stroškov 5107 1/ zamudnih obresti 5644 62 upravnih stroškov 21202 93 tožbenih stroškov 4495 43 efektov 40 — upravnega prispevka 2495 71) reservnega zakl. za izg. pri men 2027 71 obresti nakupljenih deležev »Kroj. zadr.« 4573 01 knjig in tiskovin 213 — tekoči 2896294 95 ' tekoči 2825681 57 obresti tekočega računa 2919 54 obresti tekoč, rač 22 4810 07 nakupljenih deležev »Kroj. zadr.« 13412 40 razpoložnega zaklada 80 „ . hipotekarnih izposojil 13440 — dividende 3781 82 posojil na mesečna odplačila 25803 84 zemljišč 743 30 obresti na mesečna odplačila 4416 28 posojil na mesečna odplačila 3800 — stavbene uprave 10004 70 stavbene uprave 4057 64 stavbe blagajne: gotovina 31. decembra 1912 .... 22616 37388 15 40 4348944 03 4348944 03 Račun bilance 1912 1 M 0 V 1 N E Kron vin. D 0 L (S 0 V 1 NE Kron vin. Račun efektov inventarja 1784 1934 50 Račun hranilnih vlog: stanje 2,160.575.77 kapitalizovane obresti . . . 92.107.32 2252683 09 prem. invent. »Central« posojil na menice posojil na vknjižbe posojil na mes. odplač tekoči: Stanje 148.965.17 pripisane obresti 2.946.43 obresti posojil na men. zaost obresti posojil na vknj. zaost obresti posojil na mes. odpl. zaost knjig in tiskovin stavb stavbene uprave: zaost. najem tožbenih stroškov zemljišča uravnavnih stroškov: predpl. pridob. davek blagajne: gotovina 31. decembra 1912 .... 393 455542 2180836 12936 151911 14778 55280 726 1579 205311 116 3246 743 1507 37388 27 68 84 14 60 21 25 95 06 16 74 40 30 13 40 tekoči: stanje 684.590.51 pripisane obresti .... 28.574.67 713165 18 glavnih deležev opravilnih deležev reservnega fonda posebnega reserv. fonda za izg. pri men. poseb. reserv. fonda za osig. divid obresti posojil na menice: predpl obresti posoj. na vknj. predpl obresti posoj. na mes. odpl. predpl razpoložnega zaklada dividende: nedvignjenega dividenda .... stavbene uprave: predpl. najemnina .... hipotečnih izposojil zgube in dobička: dobiček 54200 3806 47483 3368 5935 2278 11863 8 2005 903 858 13440 14018 65 39 20 45 10 70 13 21 33 20 3126016 63 3126016 ’ 63 1 Račun zgube In dobička Z vinarjev in svoj natančen naslov na : ]osip Batič, llirsha Bistrica. (Kranjsko.) Alojzij Gril, m zarski mojster v Št. Audrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. ODLIKOVANA rEKARNA JAKIH Sorica, vla Formlca ■s priporoča na odjomanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposel n S spoštovanjem E. Jakin 1» v I vsake UCcU8vrste raz ličnih kakovosti natanjčno po, _ .. zdravniških predpisih, T—-—ur-. .."03 dalnoglede in druge tc=l ^ v—m optične stvari, mere za mleko, vino. žganje. Vse po zmernih cenah^priporoča JAKOB ŠULI60J, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. j,,: 1 OTROŠKA MOKfl Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici št. 2 („Prl Lizi".) Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu 111 na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje ia najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi IGNACIJ MALI črevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. ^ Odlikovana pekarija 0 ^ In sladčičarna * K. Draščik v Gorici na Komu (v lastni bili) Izvršuj* naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cen« Jako nizke. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky I v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. j Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga zn kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. Pomladansko in letno blago se kupi najceneje pri domači tvrdki ivanCiC&kurihCiC GORICA • Gosposka ulica štev. II došlo je ravnokar razno najmodernejše blago za ženske in moške obleke po zelo nizkih cenah. Velika izber raznega perila, kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače Oglejte si zalogo brez da bi bili primorani kaj kupiti. — Vzorci se pošiljajo proti vrnitvi franeo na dom. SREČKE t/ KORIST »SLOVENSKI STRAŽI". 5 glavnih dobitkov £0000, 40000, 30000, 20000 in 20000 K, oziroma IT. in lir. zadene tekom meseca majnikn v srečnem slučaju že v vplačilom samo 5 kron. kdor naroči izborno skupino 5 srečk na 7(1 mesečnih obrokov po 5 K. 15 žrebanj vsako leto! Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkah 1 I/. njegove vsebine: Za eno krono 1001)00 frankov! Poročilo razpošiba in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši .Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga)'. Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kultinska in hišna oprava. POBtreiba točna, domača in cene konkurenčne. ! L- Prosimo zahtevati listke blagajne radt kontrole !B> »CENTRALNA POSOJILNICA nEBiszitovniift zadruga z omeieno zavezo ♦ v GORICI e obrestuje hranilne vloge po 5 'j0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši CorSO GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do l. popoludne. ODBOR. Dr. Schmidt ov balzam proti ozebkom. Najboljše sredstvo proti ozebkoni na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri !TaT prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv. TA1 W Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler ni balzam L™ i' absorbiran. [0 Cena 60 vin. steklenica. k4 Dr. Schmidt-ovc mazilo proti odprtim ozebkom, W priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za ^ rAj ___________________ odpravo odprtih ozebkov v najkrajšem času. ■ > . V P<1.,o KO vin Inn^ičll fV tl J 3 Cena 80 vin. lončiču. IzključnaJprodaja v lekarni CRISTOFOLETTI, c. in kr dvorni dobavitelj, Gorica. ... U ••iatel in odf m1 reirik J. Vhnpolšek v Gorici. Tiabarn«4 v Hrifirl inHonv I l Vspešen boj proti peronospori, proti škodljivcem sadnih dreves, krompirju in drugim rastlinam se popol-notna doseže z Mayfarth-0V0 samodelno briz.galnlco 5yPOni& nadalje posebna izdelava vinskih in sadnih stiskalnic 1IKK-KPLES, hidravličnih stiskalnic, mlinov za rebljanje trt in sadja popolne kletarske naprave kakor, tudi vsakovrstni stroji in orodje najboljše vrste za kmetije S tvornice kmetijskih strojev Dunaj, II., Taborstrasse 71. Krankohrod a. M. lleroliu. Pariz Obsežen ilustrovan cenik št. 05j brezplačno in poštnine prosto. Iščejo sc zastopniki.