Sploini vesfnik. Štiridesetletnico svojega učiteljevania obha- jaio letos nastopni absolventi učiteljišča v Ljubljani iz I. 1878.: Gradišnik Armin, nadučiteli v Celju, Hoger Avgust, mestni učitelj v Gradcu; Josin Teodor, meščanski učitelj na Dunaju; PodkraJšek Hlnko, c. kr. profesor na državni obitni šoli v Ljubljani; Replč Peter, nadučiteli na Uncu; Šorn Franjo, nadučitelj pri sv. Lovrencu na Dravskem polju in Trost Franjo, mestni učitelj v Ljubljani. — Vpokojenl so že: učiteli Kos Mihael, učitelj Krenner Bogomir, nadučitelj Lakar Ivan in vadniški učitelj Maier Anton. — Urarll pa so: Učitelj Vozlaček Leop., učitelj Strel Feri, strokovni učitelj Cerne Jernei in mesttii učitclj Pretnar Jakob. Kaj pa to?! V debato o načrtu zakona o učiteliskih draginjskih dokladah je posegel tudi finančni minisler baron pl. VVimmer. V svojem govoru je rekel med drugLm tudi to-le: »Revnejšim deželam naj se dovoli, da srae]o v načrtu doloiene doklade znlžatl do gotove mere.« Ce bi se uzakonilo tako določilo, bi bilo pravici v obraz in bi moralo biti ovira sankciji; dr. Lampetu in Kalteneggerju pa bi bila odprta svobodna pot do novih mahinacij v priljubljeuem revirju niunega delovanja. Med revnimi deželami, ki jih je imel v mislih finančni minister, bi prišle v prvi vrsti v poštev Dahnacija, Istra, Ooriška in Kranjska, same slovanske dežele, in ravno učiteljstvu teh dežel ie vsekala vojna najhujše in najgloblje rane, in zato nai bi bilo še prikrajšano in dobilo maniše draginjske doklade, kakor učiteljstvo v bogatejših deželah, ki ga vojna ni prizadela tako hudo. Pravično ie bilo, da zbornica ni sledila ministrovim besedam, ker bi bil sicer nastal med prizadetim učiteljstvom orkan ogorčenja, ki bi imel zle posledice. Za dva mernlka koruze. »Slov. Narod« piše: »Učitelj iz Štajerske nam popisuje sledečo pretresljivo sliko iz današnjega učiteljskega življenja na deželi: Soprog: Imam temeljne plače letnih 1400 K. Z vsemi draginjskimi dokladaml znaSa sedaj moja plača okroglih 260 K mesečno. Skrbeti morain za šest malih otrok, ženo in postrežnico. Od vsakega večjega kraja smo cnldalleni pet četrt ure, do železnice imam 5 ur hoda. 1 kg slanine stane tukaj 38 K, en mernik koruze 140 (stoštirideset kron). Za male otroke ne dobim nikake hrane, na občini nimajo razen koruzne moke ničesar, če pa grem h kmetu, naj mi kaj proda, pa se izgovarja, da nima. Ce gre žena h kmetici po mleko, ga nima. No pa zakaj bi ga dala, saj ne rabi denarja. Vsak težak služi sedaj dnevno od 5 do 6 K pri polni hrani, ubog učitelj pa, ki neprenehoma službuje že čez 17 let, se mora mučiti cel mesec za dva mernika koruze, pa mu zmanjka še 20 KI! Ako se nam ne bo vkratkem pomagalo z izdatno podporo, se bomo morali oni, ki smo preobloženi z družinico, končati to mukepolno življenje, saj bolje ie umreti, nego umirati.< — Ne upamo si pristaviti nobene besede... Kako se ]e preprost dolenjski kmet, obdolien srbofllstva, zagovar|al. Na sodnikovo vprašanje »Vi ste prijateli Srbov?« je odgovoril: V balkanski vojski je bilo moje srce na strani Srbov, ker mi je znano, koliko je trpel naš narod in vse krščanstvo pred Turki. Ko ie pa izbruhnila vojska med našo državo in Srbijo, sem se spomnil našega gesla — »Vse za vero, dgm, cesarja« — in sklenil sem, da se hočem kot vojak tako hrabro boriti, kakor sem se dejansko proti Italijanom, kl so hoteli tudi razkosati našo lepo jugoslovansko zemljo. Bil sem odlikovan s srebrno svetinjo. —