Poglejte tka Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.

lisi slovenskih delavcem Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
m 8**—J O— Bitter StpUmber ESth. UMO mt the Port Offiee M New l'ork. N. under Art of Confreu of Mareh 3rd. 187».
'l 1».
flC EOT
Hi DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
po po&t1 naravnost nx svoj dom (imflril mm, mMJ bi morikM),
: Citajte, kar Vat anrnB V«
2
No. 181 — Stev. 181
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 16, 1941—TOREK, 16. SEPTEMBRA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLIX.
AMERIŠKE BOJNE LADJE BODO
MORNARIŠKI TAJNIK JE POVEDAL DELEGATOM AMERIŠKE LEGUE, DA BO-^O AMERIŠKE BOJNE LADJE SKRBELE ZA VARNOST NA POTI NA ISLANDIJO
Mornariški tajnik Frank Knox je na konvenciji American Legion-v Milwaukee, Wis., rekel, da bo<k) od danesf naprej ameriške bojne ladje skrbele, da bo odprta pot do Islandije vsem ladjam, tako a-nieriškim kot drugim ladjam, ki bodo vozile vojni materjal.
Knox je rekel, da bodo ameriške bojne ladje Izvrševale povelje predsednika Roosevelta in bodo uničile ali pa vjele nemške in italijanske podmornice ali pa bojne ladje, ki "bi jih našle na črti, koder bodo paniiki vozili vojne potrebščine.
44To je naš odgovor Hitlerju," je rekel Knox.
'4 A ko mislite, oe ostanete
mirni in ne greste nikdar v vojno, pat da boste dosegli pravičen mir, tedaj ste v zmoti. Ravno na ta način izgubite mir."
Delegati Ameriške legije so Knoxove besede vzeli zelo navdušeno, kar je posebno značilno. To je 23. letna konvencija veteranov iz prva svetovnei vojne in na vsaki dosedanji konvenciji je bila »prejeta resolucija, ki je bila odločno proti temu, da bi bila ameriška armada še kdaj poslana' v boj v Evropo. Na sedanji seji pa ko se zlaevti vsi vodilni legijo-narji izrekK, da za letos ta resolucija ne veljam
Vsak sedež v konveneni dvorani je bil zaseden in delegati so ploskali, kadarkoli je kdo imel kak bojevit govor.
Predsednik Roosevelt je na konvencijo poslal svoje pozdrave ter posebno poslanico, v kateri pravi, da odobruje program legije, ki «e zavzema za sodelovanje z vlado v sedanjem kritičnem času.
"Da podvzamemso pravilne korake," pravi predsednik, "proti agresivnim državam, tedaj mora biti med nami edi-
BOJ MED NEMŠKIMI IN LAŠKIMI • VOJAKI
Glasovanje glede stavke
CIO unija avtnih delavcev bo najbrž proglasila stavko pri M ari in Rockwell Corporation v Plainville, Conn. V tovarni, ki izdeluje vojni material, je zaposlenih 1300 delav-( cev. Unija- zahteva closed shop ter starostno pravico, o čemer j pa noče kompanija ničesar slišati. Delavci bodo tekoči teden glasovali, če naj zaštraj-kajo ali ne.
nost v namenu, edinost v. mi-š. jen ju, .in iskrena želja, da , prinesemo vsako žrtev, ki je J potrebna, da dosežemo svoj1 ril j."
Poveljnik legije Milo J. Warner je rekel, da je pred-isednilk -jasno začrtal politiko svoje vlade, da ščiti pomorsko trgovino ter dodal, da je dolžnost legije po»tpiraiti predsednika in kongres do skrajne sile.
Ko je Knox označil Hitlerja kot najkrutejšega O3vojite-Ija, ki ga je sploh pozutil svet, tedaj »*> delegati pričeli burno ropotati.
Za Knoxom je nastopil tudi newyorslki župan FiflniUo H. La Guardia, ki je obenem predsednik odbora za obrambo dežele, ter povdarjal, da s tem, da Združene držav« pomagajo Angliji, pomagajo varnim sebi. Za te 'besede je La Guardia rel velik aplavz.
"Vsako besedo, ki je izgovorjena na tem odru," je med drugim rekel La Guardia, "poslušajo močni in dejanski sovražniki naše dežele. Iz Ijabe.ni do naše domovine vas- prosim, da stopite na noge in podpišite našega predsednika."
Po dvorami je nastalo bii*m ropotanje in klicev odoo 'ava-nja ni hotelo biti konec.
Na banketu po končani dnev ni seji je govoril tudi šef ameriškega generalnega štaba general iMarsheil, ki je rekel, ra-ko neumestna je kritika nekaterih ljudi glede obvezne voja-še službe. Povedal je, d* je neka mati, čije sin je pri vojakih, pritožila, da njen ne dobi dovolj hrane. Preiskav* pa je dognala, da je na svoji teži pridobil 16 funtov, odk ir je pri vojakih.
General je rekel, da je Sika in slična pritožba zelo neumestna, da pa je pri vsem tem resna.
približno 5 in četrt centa za kvart. Meseca julija so dobili za isto količino $2.30, lanskega avgusta pa $1.81.
Kot pravi poročilo iz Ankare, je prišlo v nekem kopališču blizu Aten do spopada med nemškimi letalskimi piloti in laškimi vojaki. V boju je bilo ubitih 20 laških vojakov in pet nemških pilotov.
Do spopada je prišlo v neki ■znani kavarni. Nemški piloti so hoteli lastniku kavarne preprečiti ugasniti luči, kar pa je po tozadevni odredbi zapovedano, ter so zahtevali, da godba še dalje igra. Prišla' pa je laška vojaška straža, da gleda.
da-je odredba izvršena, toda Nemci so se jim naglas zakro-hotali.
Italjanski poveljnik je .ukazal svojim vojakom izprazniti kavarno. Nemci so potegnili revolverje in so pričeli streljati. Italjani ,so na ogenj odgovorili. Nemci so nato večinoma pobegnili, seboj pa so pustili 5 svojih mrtvih tovarišev. Navzlic zahtevi italjan-skega vojaškega »poveljnika ,Nemci niso bili izročeni oblastim za sodnijsko obravnavo.
Molotov svari Bolgarsko
Sovjetski vnanji komisar Vjačeslav iM. Molotov je obdolžil bolgarsko vlado, da nudi nemški armadi (vse poitrebne postojanke za vojno proti Rusiji. Molotov je tudi refcpl^da. se je Bolgarska odločila, da tudi dejansko s svojo armado gre ptoti Rusiji na strani Nemčije. Vsled tega je Molotov posvaril Bolgarsko, da v bodoče od Rusije ne more več ničesar dobrega pričakovati.
Tatvin^ pri Fordu
Iz Fordove tovarne v Dearborn, Midi., je ibilo ukradenih za 75 tisoč dolaijev malih avtomobilskih delov. Razen druž-binih in mestnih detektivov so na delu tudi age^t je justične-ga departmenta, ki so pa mnenja, .da je bilo ukradeno blago že prepeljano v druge države.
Na sum imajo nad petdeset oseb.
$2.48 za sto funtov mleka
Za vsakih sto fiintov mleka, ki so ga poslali meseca avgusta newoyreki farmer ji v New
. i
York, so dobili $2.48, torej'
V Italiju bo nastala kriza
Londonski list "People" pravi, da bo v Italiji nastalo v kratkem veliko nezadovoljstvo, ker je Hitler vzel v Nemčijo vse sposobne delavce, katerih sedaj Italiji primanjkuje.
V shižbi osišča je bilo od junija pa do danes ubitih ali ujetih nad 1,000,000 Italjanov, nad 70 ddstotkov vseh deia>-zmožnih Italjanov pa je v tujini na podlagi Hitlerjevega povelja.
Draginja na Puerto Rico
Iz San Juana poročajo, da se je v teku enega leta vse silno podražilo, posebno pa živila. Moka je šesti procentov j dražja, fižol osemdeset pro- j centov, riž pa deveindvajset' procentov.
Oblasti bodo uvedle obširno! preiskavo, če so vzroki draginje upravičeni ali ne.
Atentator Colette je duševno zdrav
Posebna zdravniška komisija je preiskala Panla Coletta, ki je vprizoril atentat na bivšega francoskega ministrskega predsednika Pierra Lavala in bivšega zrakoplovnega ministra Marcela Deata ter ga proglasila za duševno zdravega.
— Za svoje dejanje je povsem odgovoren, — so izjavili zdravnikih
Bolničarka ni dobila državljanstva
V San Franciscu je prosila bolničarka. Anna Hermina Bauer, ki se je priselila leta 1912 iz Nemčije, za državljanski papir.
Ko jo je sodnik vprašal, če bi v slučaju potrebe prijela za orožje in branila svojo novo domovino, je odločno izjavila, da ne.
— iMoja naloga je reševati življenja, ne jih pa uničevati, — je dostavila.
Sodnik ji je zanikal državljanstvo.
Za državljanstvo je prosila, ker je vodstvo bolnišnice, v kateri je zaposlena, odredilo, da morajo biti vsi uslužbenci amerišjci državljani.
IZREDNO DOBRA LETINA
Da s i je bila meseca avgusta po raznih delih dežele precejšnja suša, bo letošnja letina povsem zadovoljiva.
Poljedelski department poroča, da bo letošnji pridelek najmanj dva odstotka večji kot je bil lanski. V zadnjih desetih letih je bil le leta 1937 pridelek nekoliko večji.
Koruza se ni tako obnesla kot je bilo pričakovati, zato bo pa pridelek pšenice toliko boljši. Le enkrat v zgodovini Amerike so ameriški farmerji pridelali več pšenice kakor letos. To je bilo leta 1915.
Letošnji pridelek pšenice cenijo na 957 milijonov 563 tisoč b uši je v. Leta 1915 so pridelali farmerji 1 tisoč 8 milijonov 637 bušljev pšenice. Lani so jo pridelali 816 milijonov 698 tisoč bušljev.
Izredno velik bo pridelek ječmena, riža, fižola, graha in povrtnine.
Tovarna zvišala plače
Danes bodo začeli dobivati delavci Otis Elevator Company v Yonkers, N. Y., po 5 centov na uro. To je tekom zadnjih petih mesecev že drugo povišanje. V tovarni, ki izdeluje poleg elevatorjev tudi mu-niči jo, je zaposlenih 1400 delavcev.-	.
Krušne nakaznice v Italiji
Po celi Italiji bodo s 1. oktobrom vpeljane kmšne nakaznice. Celo v normalnih časih mora1 Italija v inozemstvu vsako leto kupiti mnogo žita. Vsako leto ga potrebuje najmanj 8,500,000 ton. Lansko leto je Italija pridelal^ 7,300,000 ton žita in letošnja letina bo nekako tolikšna. Temu primanjkljaju je treba na kak način od pom oči. Lansko leto so pšenični moki primešavali koruzno in krompirjevo' moko.
Letos pa namerava Italija porabiti koruzo v druge svrhe, pa tudi letina je letos slabša od lanske. Letos bo italjanska vLada prisiljena omejiti porabo moke za 10 do 15 odstotkov.
MAJNERJI NOČEJO PLAČEVATI UMW ASESMENTOV — Organizacija jma v svoji blagajni nad štiri milijone dolarjev. — Mesečni asesment je povišan za 50 c f letni pa za $4.
Kopači trdega premoga so se začeli puntati proti United Mine Workers, ki je ena najmočnejših CIO organizacij. Pravijo, da pod ndbenim pogojem ne bodo plačevali povišanih asesmentov.
V Hazeltonu, Pa., se je vršilo veliko zborovanje na katerem so govorniki zatrjevali, da število nezadovoljnežev od dne do dne narašča' ter da se jim bodo pridružili vsi premogar-ji v okolici Pott«ville in Wil-kes-Barre.
Najprej se je pojavil odpor v Panter Creek dolini. Ko je bilo majnerjem sporočeno, da je organizacija povišala mesečni asesnjent od $1 na« $1.50 ter letni asesment od $2 na $6, so vsi kot en mož izjavili, da pod nobenim pogojem ne plačajo. V Hazelton okraju je zaprtih osem majn.
Na velikem zborovanju je skušal govoriti Hugh Brown, predsednik 7. okraja« United Mine Workers. Komaj je stopil fla pozornico, so zaceli maj-nerji kričati: —Proč z bumom! Dvignjenih pesti so začeli iti proti njemu, nakar se je moral umakniti, še prečno je spregovoril kakšno besedo.
'Majnerji so nato poklicali
na oder svojega tovariša Gar-retta Millera, ki je dejal med drugim:
— Kaj pravzaprav hoče imeti naša organizacija? Saj inia vendar v blagajni nad štiri milijone dolarjev prebitka. Naša današnja skupščina je pokopala Hugh a M. Browna. Zbrali smo t»e v protest proti novim asesmentoin. Zbrali smo se v protest proti novi pogodbi (med unijo in premogovnimi baroni), glede katere je rekel neki unijski uradnik: — Zdaj bomo dobili od naših članov toliko denarja kot ga bomo hoteli dobiti. Naše vrste naraščajo. Med nami je delegacija iz 1. okraja v Wilkes-Barre, ki pravi, da se nam bo pridružila v borbi proti krivičnim asefe-mentom.
V petek so morali zapreti dve nadaljni majni v bližini Maihonoy City, Pa. Potujoči delegati s>o se odpravili v vse okraje trdega premoga, kjer 6odo pozivali majnerje k -odporu.
Če bi obveljala najnovejša odredba United »Mine Workers bi narasli a^esmenti na leto za celih deset dolarjev. Doslej so znašali le 14 dolarjev.
PRIVATNIH TOVARN SE NE SME GRADITI
Najnovejša odločitev zvezne vlade. — Edinole vojna industrija je upravičena do potrebnega materiala.
Ivan Hribar se je usmrtil .
Ivan Hribar, eden najodličnejših Slovencev in dolgoletni] ljubljanski župan, po vojni pa jugoslovanski senator, je vsled žalosti nad nesrečo, ki je zadela Jugoslavijo, skočil v Gruberjev kanal v Ljubljani in je utonil. Star je bil 87 let.
Nemci imajo velike težave
V šetstih zasedenih deželah vre
Neko poročilo iz Stockholm^ pravi, da se mora nemško vojaštva boriti proti četnikom na Norveškem, Madžarskem, v Franciji, Jugoslaviji, na Ho-landskem in Rumunskem.
1. 'Na Norveškem skuša Nemčiji naklonjena QuisKngo-va-vlada prevzeti vso svojo oblast nad vsemi organizacijami, ki nočejo sodelovati z vlado. Ravno tako pripravlja vlada popolno "Čiščenje" cerkve.
Poročilo iz Londona naznanja, d* so se razširila nasilja
in sabotaža proti Nemcem v Trondheimu, ChrLstiansa n du in Stavangerju.	, I
Nemško vojaško sodišč« v ! Oslu je obsodilo na dolgotrnj-1 no ječo in prisilno delo 5 Nor-vežanov, mestu Skien pa je bi-1 J la naložena denarna globa 30 tisoč norveških kron.
2.	Na Rumunskem je ngtra-1 nji minister izdal svarilo proti,
J sabotažnikom, ter jim z agro- j zil, da bo vsrfkdo, ki bo pov-' zročil kak zločin proti državi,! j kaznovan s smrtjo.
3.	Kot pravijo poročila iz ! Budimpešte, s o jugoslovan-
ski četniki v gorah stalno na delu in da; so v majhni vasi Tabar pobili 398 oseb.
4.	Na Holandskem je bil z nožem zaboden nek holandski naeij, ker se je vdeležil poguba nekega nacija.
5.	Policijske' oblasti v Ča-torniju na Madžarskem so a-retirale 41 oseb pod obdolžbo komunističnega delovanja.
6.	V Franciji so nemške oblasti odredile smrtno kazen za vse one, ki imajo še orožje.
Industrije, ki izdelujejo po-trebščiue za privatno poraibo, se ne bodo mogle razširiti. To je najnovejša odredba' zvezne vlade.
Privatni industrijalci ne bo-do smeli oziroma mogli graditi novih tovarn in razširiti starih. Vlada jim namreč ne bo dala na razpolago potrebnega gradbenega materiala. Vse, količkaj za vOjno industrijo porabnega, bo porabila vojna industrija.
Tennessee Eastman Corporation namerava zgraditi v Kings port, Tenn., veliko tovarno, toda vlada ji ni dala tozadevnega dovoljenja«. S tem je .toil storjen začetek v izvajanju nove odredbe.
Za zgradnjo Eastmanove tovarne bi bilo treba 8 milijonov funtov aluminija, 18 milijonov funtov kromskega jekla* in 34 milijonV funtov cinka. Po mnenju vlade se bo dalo ta material uspešneje porabiti v vojni industriji.
Federal Loan Administrator Jesse Jones je obiavil načrte zai pospešenje produkcije vaižnega vojnega materiala.
Zgradili bodo nove tovarne,
v katerih bo mogoče produci-rati na leto 20 milijonov funtov aluminija in 112 milijonov funtov magnezija.
Aluminij bodo producirali v Tacdini, Wash., magnezij pa v Tesasu in Ohio.
R&zim znamenja kažejo, da bo produkcija avtomobilov bolj omejena. William Knud-sen, ravnatelj produkcijske n-prave, je rekel, da bo . Leon Henderson, kateremu je poverjena kontrola nad cenami, določil, koliko avtomobilov sme zgraditi vsaka posamezna tovarna.
Supply Priorities and Allocations Board (SPAB) je odredil natančen popis potrebščin ameriškega nairoda. Ugotovljene bodo potrebščine ci» vilnega prebivalstva in vojaške uprave.
Ta težka naloga je podrejena Donaldu M. Nelsonu, izvršilnemu ravnatelju SPAB. Z delom bo takoj pričel, da bo mogoče pravočasno preprečiti vsako pomanjkanje ter v vseh potrebnih slučajih. pospešiti produkcijo.
Nemdi jdezertirajo
Poljska brzojavna agentura v Londonu poroča, da med nemškim vojaštvom zaradi velikanskih i2gub v bojih z Rusi vedno bolj narašča nezadovoljstvo in da vsled tega mora-! a zelo trpi.
iMnogi Nemci, kadar pridejo na Poljsko dezertirajo, kadarkoli se jim nudi prva priložnost. Ti vojaki se pridružijo raznim tolpam, ki žive od ropanja in moritev. Celo častniki pograbijo poljske civiliste, jim slečejo dbleke, v katere se nato oblečejo, da jih ni mogoče spoznati.
_ Sredi avgusta je od 292.
nemškega pešpolka dezertiralo 300 vojakov, tako da je poveljujoči general zagrozil častnikom ostro kaz|n zaradi rahle discipline.
Pozabili nasuti smodnik v naboje
Nemške vojaške oblasti zasledujejo belgijske delavce v toeki tovarni za izdelovanje nabojev bliža Liege. Delavci so namreč "pozabili*' v naboje nasuti smodnika. Šele ko so bili naiboji že v Nemčiji, so našli, da so naboji brez smodnika. Preddelavec v tovarni je bil aretiran, 100 deluv cv pa je bilo odpuščenih".
lilOD - lew toff
[Tuesday, September 16, 1941
'	ffcrik t. im
GLAS NARODA
(f 0101 or THE KONA
99
| Boji na celi ruski fronti
Owned ud PnMlshed byttsrenk Publishing Cottpaay, (A Oorjtoradoa).
itesldeot; J.	tee. * Place of boalneea of die
it abet* ttOtoen: «6 WS&T 18th 8TKHHT, NEW TORE. N. t. ,'
48th Year
"Utan Naroda"
BntMcrlptloa leevly #6.-
tartar*. Hnadaye
Holiday a.
. Advertisement «a
Za eelo leto velja Hat aa Ameriko la Kanado $6.— ; aa pol leta 98. — ) ae tot rt leta 91.80. — Za Ne« Tork aa oelo leto J7.—; aa pol leta 9M0. Za lnoaeinstvo aa oelo leto 87.—; aa pol leta 93.80.
**CHae Naroda" tahaja
dan lavsemll sobot, nedelj ln srasntke*.
*tiUH NARODA," 818
18th
NEW WW, H. X.
SKRAJNA SREDSTVA
Rtwo vrhovno pdveljattvo naznanja, da so -se sknsaki'
Nemci izkrcati na otoku Oesel v Baltiku, da pa so ruske 4*03-' »e lad .je i a aenoplani potopili ■»edem nemških parnikov, med; njimi <pet pa mikov z vojaštvom. Kolikor Nemcev se je izkrcalo na otoku, so bili v*i uničeni.
V	Severnem leden u morju blizu finskega pristanišča Petsa-mo so ru3ke torpedovke potopite eno transportno ladjo in bojno ladjo, ki je spremljala transport.
V	Ornem morju so m*»ki aeroplani v namenu, da preprečijo večje nemške operacije na morjn, bombardirali Con-stanlto in Sulino ob romunskem obrežju, ter veliko petrolejsko pristanišče Galati.
Branilci Odese so s pomočjo čmomorske mornarice odbili vse nemške in rumnnske napade.
Poročilo iz Moskve pravi, da posadka v Leningradu u-spesno odbija vse nemške napade.
, GeneraTni -major I. Kamera,
Dne 29. avgusta"&ta Hitler in Mussolini objavila svoj liačrt o "plodonosnem, miroljubnem 111 skladnem sodelovanju vseh evropskih narodov v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu."	1
Do onegw dne je bilo tekom treh mesecev v eni sami podjarmi jeni deželi — Franciji — aretiranih stopetdeset tisoč političnih osumljencev. Samo en dan — 22. avgusta, — je bi-h v Parizu aretiranih sest tisoč o*eb. Rečeno je bilo, da bodo pridržani kot tailci, to se pravi, da bodo morali jamčiti za dobro obnašanje francoskega naroda.
6. septembra so bili trije talci, ne da bi zagrešili kation zločin, ustreljeni. Prejšnji teden je 'bilo ispet aretiranih v Parizu več sto oseb.
Oči vid no je namen teh odredb V vseh podjarmljenih » eželah za/treti sabotažo in terorizem, naperjen proti zavojevalcem in njihovim hlapcem.
Mimogrede naj bo rečeno, da- nobena vojna postava ne opravičuje ta-kih aretacij, še dosti manj pa hladnokrvnega	ie fcovorH m živci ;
umora jetnikov. Sicer pa tudi nihče ne pričakuje, da bi naciji j"rn1' 1)a ob' azu. isoLze kaj postavnega storili. Dosti bolj važen je dokaz takih in »ličnih brutalnih odredb, da so začeli naciji žeti vihar.	»
V	vsaki podjarmi jeni deželi mirno pričakuje tisoče in tisoče os-vetnikov ure maščevanja.
"Vzajemno sodelovanje" po nacijskem in fašističnem uzorcu je — mir smrti in sogktsje pepela.
V	tej deželi še vedno nekateri govore in domnevajo, da bi se dalo s Hitlerjem pobotati. Tudi po evropskih deželah
bili nekateri uličnega mnenja. Zdaj je slehernemu jasno, kaj se je zgodilo.	' .
Hitler in njegov italijanski sluga ne ustv-airjata mir, pač pa pripravljata najstrašnejšo protirevolucijo, kar je kdaj videl svet. Ob prvem znamenju slabosti bo ta proti revolucija raztrgala na kosce Hitlerja in iMinssolinija ter nacijski in fašistični režim.	,
Končni produkt de*potiszma je anarhija, in pred to usodo utegne rešiti Evropo le močna in zmagovita demokracija.
kri vodi obrambo Lwrnrgrada,
pravi v nekem članku v "Pravdi*", da no^ft at^ieriia ifeafeo obvladuje -bojno polje, da celo' Nemci prissnavajo, da ru*»ka ar-1 tilerija prekaša nemško.	'
•Generali pravi, da igra v sedanjih bojih poglavifttte-js© vlogo artilerija, kateri se imajo Busi zahvaliti za vse dosedanje uspehe. Pravi, da je artilerija "bog moderne vojne.1'
Po poročilih iz Moskve izgubijo Nemca pri oblogam ju "Leningrada na dan najmanj 400Q. mrtvih. Aumadu/ maršaJa Vo-rošilova je prieeja e močnimi protinapadi jtižne od Lienin- J grada, toda, kako se razvija te Zavejte se, da< vse kaže. jo boji, ni bilo Kporočono.	da boste samo vi ostali, kar je;
Na osredrift tr<mH pa so vče- adravega slovenskega rodn. •O-raj Rusi razbili eno nemško in- hiTa ni te nam slovenski jezilU fawterij^ko divizijo in eno mo- j Polagate jim slovensko bes de torizirano brigado. Rosi so za-'na jezik, govorite ž njimi slo-plenili 12 topov ter v enem sa-1 vensko! Saj "bodo ameriški dr-inem dnevu uničili 70 trakov,' žavlja-ni, samo du5o jim rešite
"KUHARICA
zbirk«
-navodil za kuhinjo ir dom. Cena 50c
Naroflte pri:
KNAGAftNI
S L O V E N I C
PUBLISHING
COMPANY
ki so voeili vojaštvo. Večkrat so Rtisi tudi prodrli za nemško -črto ter so uničili motoriziran poli in zaplenili 240 trakov. •*
KONVENCIJA AFL «
William Green je naznanil, da bo na letošnji konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se začne dne 6. oktobra v Seattle, Wafch., tndi pomembno zborovanje delavskih zastopnikov iz vseh delov sveta. Navzoči bodo seveda tudi zastopniki delavstva onih dežel, ki jih je Hitler podjarmil.
(To zborovanje /bo izredno velikega pomena. Edino upanje delavstva v severnem, srednjem in zapadnem delu Evrope je namreč Amerika.
William Green je bil prvi, ki je proglasil posebni voj-" ni cilj, da mora biti namreč v civiliziranem svetu vrnjena« vsa ** oboda demokratičnemu delavskemu gibanju in strokovnim organizacijam.
2j ozirom na to se je pojavilo že izdaj veliko zanimanje za ta mednarodni sestanek.
Oče Kazimir je p risel in vam' povedni. Saj prej verjeli nisrte. Drhtel mu je ffias, ko
so itm o« drsele po starčkovih licih in jek mu je p oži t« i bes*«!«- Pa ste pri-sruihnili in z njnn jokali. Se posvetovali, tsrnal',, vpraševali aa »vojce, se zanimali za znance. In niste doumeli
V besedah očeta Kazimira, v r:dkib g!asovih§ ki sežejo k nam čez razburkano morje, se skriva temina misel. Strašna misel.
Poštenih ljudi v Sloveniji kmalu ne bo več. Klali so jih. v nemško dežo-lo jih pošiljali umirat in stradct. Pobesi i so naše zavedne mč£<* in postrefili so zlato mladež. Ttfjec\je prihajal v hišo in materam je po-
kalo srce. Od žalosti so umira- Vnalja-le roke in jili davi-te;
Hčere so nam pokvarili, ži-r>ritisnili na poštene rolce in
le.
ge pritisnili na poštene rolce m jih dali razuzdani vojaški svo-jati rabo
Župnike so napodili in duhovnike in godbe naselili v cerkve. Narodne voditelje so preselil v devete dežele. Profe-
sorje in učitelje, zdravnike in odvetnike, inženirje in kulturne delavce. Knjige so požgali, časopise potujčili in nov jezik vsilili.
Le kdo je ostfci? Le kdo bo ostal? Lačna, nelbogljena revščina, premalo zrela, da hi se dvignila proti trinogu in premalo nevarna, da iri jo trinog po ki »T. In izdajalci so 0.«*t>aii Tisti, ki so svoje matere izdali in svojo rodno grudo. Tisti, ki so pomagali zasmehovati in zrrterjati. tisti, ki so bičali in morili, srle d<fla3i in obešaFi. In oni »daj ^vodijo" duševno reviSp! ino, oni jo ragajajo in vpregiajo v tujčev jarem.. Za tujca bodo sejali in fcujec bo žel. In tudi ti ne bodo ofttali. Dosegla jih bo roka pravične kazni, iz grobov se bodo po-
Tako je-pri nas. Do spoesna
nja prihajamo, Slovenocm preti hujša nevarnost kot 'bratom) "Srbom in Hrvatom nevarnost, da bodo naš mali, mili narod iztrebili. .
^Zgrozite se rojaki! Zgrozite se, ameriški Slovenci in zavej«
mr
PREHRANA V ANGLIJI.
iV spodnji poslanski zlbornici je nedavno imel minister za prthrano Woolton govor, v katerem je napovedal. nadalnje skrčitve v prehiwni Anglije. J.T-vozna možnost v Anglijo je ze-
čobule in <česna je v izozbilju. Čebulo bo zasejala vlada sama na prostoru 5000 ha. V Angliji je dosti živine, svinj m perutnine, ven<iar bo t neba paziti, da živali, ki ha jih s svojimi
lo zmanjšana zaradi sovražne-j lastnimi sredstvi ne mogli pre-ga delovanja in zato, ker ladje življati. ne bodo redili. Pač pa potrebujejo za prevažanje vojaštva in vojn*$*a materiala. Angleži si bodo morali odreči marsikaj, ''toda ostalo bo to'Hko da gladoVali ne bodo.
IQIl'ede alanine, sira. jajc in mesa pa je položaj slab. Morale bo biti predpisane zelo stroge oniejiti\re. Glede sira sploh ni upanja, da 'bi g«a mogel še dajati v večjih množinah. Mes^u se bo treba pač v glavnem odreči. Toda meso ni edini živež Angležev. Zadosti je krompirja, koleraibe m Taznih po-vrtnin, več kaikor zadosti je raznih jedilnih olj, katerih zaloge bodo trajale dolgo v bodočnost. Tudi mfrpika ne ho zmanjkalo. • Fižola, in boba je v izobilju.
AngleškJa. vlada je pod svojim nadzorstvom, zasejala -10,-000 ha zemlje s kolerafoo. Tudi
upajo, da bo dobili zadostne koMcine nilečnega praha, tako da "bo oskrba z mlekom v vsa>-keirt primera zadostna. Tudi pomaranče in limone prihajajo1 v ogromnih množinah, ker hoče Anglija imeti velike zaloge teh vitaminov, ki bodo (postali potrefani, kadar se bo čtrtilo pomanjkanje drugih živil, ki so sa ohranitev telesne moči po-trdbne.
Stem, da len-pite dbrtoih bne bonde in znamke, po-
mo deželi, ptč tati sebi.

Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NAR0DN PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA; DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke m ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
%
' PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ož|e informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ CUavxristKK
2657-59 S. Lawndale Ave„ Chicago. 111. liiiii^MMiM^
slovensko, in slovenski jezik.
Babšek.
Matej Cigale
i
Peter


Previdnosti je treba!
■»o, da izplača v »lučaju »mrtne
nesreče zavarovalnica njegovim dedičem brez vsakega o-"botavljanja dest tisoč dolar-
Star pregovor pravj, da največ stane tisto, kar je zastonj.*
Kadar opažiš V listu ali na jev. V*e to je hilo s pe^pisi,
akatu debeJp črtte '^Brazolasč- Drifuuroxiii in Eiomrulini rwvtr.
plakatu <leh«e|p of lie 4 UBrossplasč-no!" — tiv resno' svetujem: sildoiri se nižje oziroma bližje
prisegami in štempeljni potrjeno.
Na drugi srtrani police jeibi-
pristopi ter prefeeri, kaj je «po- lo Še dosti dragega drobnega daj z malimi črkami poVedaoo. j tiska in pisanja, toda kdo hi
-i bral tisto drobnarijo, ko vendar na prvi strani
wm
V majniii črkah je tisti "kav-keljc", ki se mu inoraŠ" izogni-
Slično je, kadar ka^ na kre-, dit kupuješ. Podpišeš za dolar ali dva na teden, in rob.o ti prepeljejo domov. Ker pa nisi prebral, kaj pravijo majhne
Je
na prvi shrani vse jasno in razločno povedano.
Pettdeset centoX* na leto ni noben denar, deset tisočakov pa pride prav družini, če smrt očeta kar izneinada pokosi., Pa se je zgodila nesreča. Ro-
črke na kontraktn, ki si ga j jak se je s karo snprtrio pone-podpisal, sevecla ne veš, da jej-srečil, in ker je bil zavarovan, Vse tisto, kar si kupil za dva I je šla žena kolektat tistih de-dolarja na teden, tako dolgo • set tievo<'akov.	»
trgovčeva lastwtna, dokler zad-J Prav prijazni so bili ž njo, njega obroka ne plačaš.	jsožalje so ji izrazili, dolarjev
Oe enkrat aH -dvakrat «4* niso ^^	80 j"1
plačaš, pridejo * trackom in \Teith: ***** ™ ^^^ ter odpeljejo, ti ^e rpa 4ahk» tepolnaJ že enkrat	zavaro-
iBojen 2. septembra 1819 v^ Do!t-njih Lomoh pri Črnem vrhu nad Idrijo, umrl 20. aprila 1889 na Dunaju.
Šolal se je v Idriji in Gorici,, študira! pravo v -Gradcu in -na Dunaju ,kjer Je -bil imenom'an leta 1850 v uredništvo državnega zakonika.
(Pisateljevati je začal v "No-j vicah", kjer je objavil nekaj prevodov, a se kmalu lotil je
pod nosom obrišeš.
Pravijo, da je bila nekoč v Ameriki zvarovalnica, pri kateri se je lahko človek zavaroval za slučaj neprevidne smrti za deset tisoč dolarjev, plačati mu je bilo treha pa samo petdeset centov na leto.
Vsak zavarovanec je dobil zavarovalninsko polico, ki je imela na prvi strani natiska-
an
as
pcvuuuv.nff j-Mimiu ioni le- m* J i	• _
zikovufh vprašanj. Na l>tmaju ^"^dsko vojaštvo
je urejeval .38 lot slovenski de-1 državnega zakonika, kar je bilo silno težko delo, ker je moral1 s.proti iskati in ustvarjati pravniške* iii držmTiozaianske izraze. S svojim delom je ustvaril slovenski pravniški jezik in usposobili slovenSfino za urtudo-. vanje.	' #
fGlavno njegovo delo je veliki "Wolfov nenaSko-slovenski slovar," ki je iašel leta 1860 v dveh de&elih rveakih. tTreje-va! ga je pet let, uporabil gradivo starejših -prseev in mu dodal pozneje «e "Znanstven® te<l^r^ri^lologijo,^ K.<fi pT«?oje-valecišolskih knjrg«draa?Vfie fai-loge .fe imel velik vpliv na jezik naših ljudskošolskih knjig.
V revotaeijskem letu 1848 in pozneje si je p rtboril velike zasluge kot zagovornik enakopravnosti slovenskega naroda.
Iz nekega angleškega pri staniščai poročajo, da je zopet! dospelo v Anglijo večje število kanadskih vojakov, s katerimi bo izpopolnjena 3. kanadska divizija. Transportni par-nik je spremljalo več hojnih ladij. — Na vožnji nismo drugega srečali kot veliko ledeno goro, — je rekel neki vojak.
FARMA NAPRODAJ
Prodam farmo, obsega j očo -20 akrov; hiša v dobrem stanju, tekoča voda za napajanje živine in vse -drugo/ kar je -potrebno za farmo. Katerega veseli kupiti farmo in želi kaj več pojasnil, naj piše oa: — Prank Srfhadolnik, ti. 2, Pros-ser, Washington.
lak. (saJus-Petelin
Jtojen leta 1550 na Kranjskem, umrl 18. : julija 159-1 v Pra*ri.
Vt^ojui je bil najbnžv Stični in postal najkasneje 1. 1574 pevec dvorne Opere »a Jtanaju. Da «e teniedjit^je izobrazi v glasbi, je potoval ,po Avstriji, \toravskem iru-Če^ken^. -zložil 1. 1578 v-Pragi lartih^ko mašo, postal leta 1580 kap^lnik olonm-škega škofa in 1565 vodja zbora praške «cerkve sv. Janeza na Bnegu.
Bil je pl odo vit skladatelj, napast Ji je SI 7 koTnqpozkMj, ki ram ZAgofcavljajo mesto v vrsti največjih in vodilnih glasbenikov vsefti <<asov.
ip1"' r"..... i—r~rrrnr~r:
f1
knilkm Je InriMa
Z I VI VIRI
"Spisal IVAN H&TI&G
-i i
Knjiga Je nratantstea t slovenski knJUtevnostl, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst« rodov slovenskega naroda od davnih pofetke* t sta vem slovanstvs do damdtolw. dne. Knjiga Je verno svcalo naSega »vljenja ln trpljenja, in kdor Jo prebere bo'1 vedel o Slovencih vet kot mu more nuditi JnterdkbU naSe zgodovinsko delo.
DED —
JeCBMUO strehU, ssral
OCE —
Js Je posejal in gledal
SIN-
je tsrd med
VNUK —-
•se Je drtgail «ntt lan
IS POGLAVIJ — 41S STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena

Poštnina
Avtor knjige Je JVAJ? MATlOlC, 4e spisal splofino znano knjigo — NA KRVAVIH "POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
i
valninsko polico pra*T od prve pa d« zadnje črke.
In res je Šla ter začela bra-' ti. Prva strtMi ji je šla g^aoko, na drugi strani je pa s pomočjo povečal nega otekla komaj pre-bnala nadvse važen paragraf: da zavarovalnica izplača zavarovalnino le dedičem tistega človeka, katerega -ubije na le-isenem mostu strela med poldrugo in poltretjo uro popoldne.
*
Sneča v nesreči ,. .
— Saj pravim, <— je razmišljal rojak, — še so, hvala Bo-^u, bolezni na svetu, zaradi katerih se izplača živeti. Prej so me .silili zdravniki piti mleko in vodo, zdaj se me je pa lotilo nekaj, kar je mogoče po mnenju zdravnikov odinole s
oig&rami in vinom pregnati . .. +
Hvala -za vabilo!
Prejšnji teden mi je sporočil prijatelj Andrej Bombaok iz Barbertona, Ohio, da je njogova nadarjena hčerka, bivša učiteljica "Javomika" v avtni nesreči le za la<s ušla smrti
Ko so mu zdravniki zatrdili, <la njene poškodbe niso nevarne in da bo po nekaj dneh že dobra, mi je pisal dan pred Oil hod o m proti Žapapoi: j .
—	Povabiti sem te hotel na lov na jelene. Ker pa vem, da •bi nam bil le v nadlego gri lovu na te yelike zveri, šele zdaj povabim, vedoč, db -ne "boš mogel udeležiti. Jutri se namreč odpeljem proti Wyo-mingu in sicer v Jackson Hole, kjer ima tvoj in moj prijatelj Frank Oosar ogromno rpnčo, na kateri redi več tisoč gkav govedi za svojo veliko megar-^ko obrt.
-— Nekoč si nekaj govoril o nekakšnem rogovju, -da "bi ga rad imel. Svetujem ti, da- brao-javiš XJosarju, koliko rogovja in kakšno rogovje potrebuješ, da bova vedela koliko ustreliti.
—	Do -Gosarja v Hock Springs se bo treba voziti tisoč šeststo milj, potem pa še par tfto mflj -proti »severu na »ren~ čo.
—	Torej sporoči, d«' bova vedela.
Andreju naznanjam, da mi je že lani poslal Frankov brat Joe krasno rogovje, če pa ^bo-če Frank kaj poslati, nag kar pošlje, toda pod pogojem, da se ho rogovja tndi kakšpo stegno držalo.
"Pred leti me je namreč že hil presenetil z okusno jelenjo pečenko, in izza tistega časa smi-tram jelenje meso za eno naj-slastnejših delikates.
Ko bosta brala te vrstice, bosta že podrla, kar sta sklenila podreti, zato jima lahko ■brefc Škode aelim: Dobro srečo!
"BESS VXS DUX" * Ha« Toll
Tuesday. September, 16, 1 941
I1II0TC JIN c. m
IKAMLLR FEKKEL:
kaj.
• •
JUNAK IZ SVETOVNE VOJNE PRI ROOSEVELTU
Smola ali
. . in bodite overjeni, da za-, trdni sklep, da se posveti yi "il&haha, in vendar « bil! lišičani s težkim .srcem svojo svojem bodočem kraju z vso'najbrže vedno prvi na plesišču.
'•% ■» n, ♦ . Jn.1 lr /1 miinKrt Iv. m.« i « l ! __________ 1 _ 1 . 1_ *	i. » ' —___ J L ! '___ . J 1 • •	«
pus*
prijateljsko druabo. ki mi je bi-'vnemo sokakški te'ovadbi in
la tolikrat v razvedrilo, še večkrat pa v tolažbo. Slovo iz tega tali hvalil-a nega naestoca bi mi napravila največj- vese.je, da bi. ne bilo va^s. Kilometri in kilometri me 'bodo ločili od te družbe, toda »noje misli bodo prihajale večkrat v va&> sredo in se vzradastile, ako se snidejo tu z majhnim spominom na mojo oselbo. T j imenitni prijateljski dmžfhi kličem pri 'svojem slovel: "Na veselo svidenje!"
IKoikor kapljic, tolihfo sto let ... Ubrane glasove je sprem lja'.o veselo žvenkotajijo polni'h _čaš in nijigočno pokanje steklenic. Sledil je govor govo-iu, naipitnica; napitnica. Vsak »e je Jiotel posloviti v kratkih a vse .prej ko.t jedrnatih besedah oil prfljrtbljenega prijatelja Ivana. Hvali'i so ga kot najboljšega pevca, a v resnici je zapel slavljenec v vsem svojem življenju samo eno pesem, namreč "»Ljubca moja, kaj si stnila." in še to po melodiji " Bog ohranipovzdigovali ga med najboljše literate in pisatelje slovert-kega naiodia, alco-rav.no je le-oglas v lokalnem ča-i»o(pi>su, da je izgubil zlato-uro v —ski ulici, pričal o njegovem pisateljevanju in še ta literarni poizkus se mlu je ponesrečil,!
da ne bo prej miroval, dokler si ne ibo zlomil vsaj obeh rok.
R| kotički, p res rem i poadiravi in živahne valete je bilo konec.
(Ne dolgo pot eni >ta .sedela Ivan in Žitko v kavami, zatopljena v živahen pogovor. Vsi drugi so se razkropili, le zadnji. Žitko, je še icstal, da spremi tfti ure pozneje odhajajočega prijatelja k zjut rajnemu vlaku.
41 Zelo ne laskavo si se izražal pri valeti o našem mestecu" je začel Žitko nekoliko užaljen. "Res je sicer, da sem bil odsoten celih šei t mesecev in da ne morem poznati pravega- vira tvoje antipatije, toda cpozoriti t£ hočem le na neovrgil jiva dejstva: lega tega kraja je krasna, podnebje »milo, vreme — kako naj se izrazim — mehko.
"T>a se vdiraš po najmanjšem dežju do kolen v blato.*'
. . krasna okolica s svojimi priiaKniirri vasicami," je nadaljeval Žitko, ne Tziraje se na prijateljev ugovor.
"Tebi gotovo še ni znano, da so prišle v eni teb tvojih prijaznih va«ic jeklene pesti kanet-skiih fantov v ne baš prijazno dotik o z mojimi rebri ker sem hotel ublažiti s potolaži jivitni hesrdamj tep"ško, ki se j? vnela med njimi. Kaj ne, prijazne vasice!"
_____-i i •	i Mesto samo ti nudi aninu-
ker se je sponmil ko.i pTlem i v	,
i . -» i ,	1 „ rane domače za'bave posebno v
zadnjega kroka, denarne suse .__, v ».
. . « , ,. predrpnstrrem casn. * iti n silne zastavnice. Sploli je	.	. ,,
.'Gotovo, gotovo." seje vmešal! Ivan, "ako je zabava-v tvojih ioč h tudi. to, da se moraš truditi noč in dan v pripravljalnem odseku, pri rasnih eno-dvo- in trodejankaih, kjer poljubu ješ v svoji Romeoivi vloiga ka-
Sploli je izvedel Ivan pri :-voji valiti iz prijateljskih ust še za marsikatero svdjo prednost in čednost, o kateri se mlu niti sanjalo ni pred dvema ura<ma.
Še enkrat je moral vstati. Zahvalil se je za mile b «*ede, obljubil, da -bo krepil s vojn pisa-td'j ko žilo, na katero '«o ga komaj oni opozorili, zagotovil dmžhi, naj računa na mjegov močni tenor ali ba<« pri pnvi n4 žni priliki in izjavil svoj
fta nadaljujem: ker je mesto, majhno, se iahko smatramo kot. velika družina, kje<r te vsak poena, kjer vi-akega poznaš."
4'Resnica, ki ti jo lahko potrdi	ki sem^ga m> ra! počaščati radi stokratnega odkrivanja na dan vsak drugi; mlr-sec s svojim obiskpm. in ao-pet sem nural aaibeležiti nepo-tieibne adatke v svoji miesečni. bilanci. Toda to so le malen-! kosti. Sedaj te pa hcčem >e-ananiti z najmarkantnejšinri .svojimi spoimnilM
Ivan si je	smwtfco zri
T:« koliko Časa pred -se, kakor da «hi f»e orientiral, v kaosu svojih ne baš prijetnih snumiinor in začel:	.
^^ Nedavno	se jp Mat«
ves bafji datriwe^i fhim&fci fol togr af po ulicah s svojim aparatom, da naprafvi. par norito razglednic in tedem dni .pozneje? Da bi tedaj tmel fotografa pri wbL, se bi niu bila vlaba go-, dila! Slučajno ««11 namreč kupoval razglednice za svojb Pa nico.
Kot največjega ameriškega sprejel predsednik Roosevelt.. junaka v svetermi vojni ozna-1 York je nedavno rekel, da je čnjejo sergeanta Alvina Yorka | treba dane*i, ne pa šele jutri iz Jametftowna, Tex., in sicer Lindberghu in senatorju Nve-zaradi tega, ker je popolnoma ju zamašiti usta. "Ne smemo sam Tjel naenkrat 132 Nem-1 postavljati v nevarnost naše cev. Te dni ga je v beli hiši1 svobode, naše dežele," je rekel
York, "s tem da ju poslušamo, kajti vfei vemo, da, ali gledata skozi cožnate naočnike, ali pa sta popolnoma naklonjena na cijem — in eno je i*totako i e-varno, kot drugo."
«sje Jugoslovanskega Pomožnega Odbora Y Ameriki, Slov.
sekcija.--—Nadaljevanje
"O premotili zadevi
tudi drugi* nakar je soglasno sprejeta naslednja izjava: Tu Priporočale so mq naj-j5^1*^ '^xlfbomiki J. P- O. slo-
novejše, izbiral eeni m — vrag.-------
Prva sKka: Zastavnica in jaz, imenitno kekor še Tifkdar zadet
venske sekcije, obsojamo pisa nje urednfka Proletarca rn vsakega drugega vista ali po*a-in pwfiteval meznika, ki *bi Skušal zanesti
govore Serb Committee of PPttffoungh, Pa.
Br. Cainkar, predsednik, izvaja: Tudi ml 3je mišljenje je bilo, da bomo delovali Srtri, Hrvatje hi S.'©venci pyd enim 4-«fcarterjem" ali "pernritom " kot Y-ugoelav Relief -Conwrut-
sem zapuščal
dobljene ^ronice. Druga hfika, pterpir dn utegnil delovati za ltee,r a kot izgleda, smo le Sloje pa -p:i?^tetav!!jala tdkrfkan*io * razkoli,te pomožne ustanove, venci ostali £ngos4<rvB<ni, dru-
ko^ taro, a izkušeno igralko, da lHiraš v slučaju deficita kake veselice primanjkljaj dblžan o-stati, pri vsalcem plesu pa žrt-vovati skwenskemn narodu par litrov potu, rokovio?. ovratnike, itd."
I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedk«. — Spomini na deda. — Jurij Koejak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen.
—	Dva prijatelja.
D. ZVEZEK; Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukov a ženhev. — KloSterski iolnir — u«ad Eo-jinje. — Golifia.
JU. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — H& mestnega sodnika. — Kozlov ska sodba v Višnji jgori. —^ft^a «bwrta
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmdtAega cesarja. — Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zcfl^er. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lapa Vida — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Brici* a»«»d bratoma.
VHI. ZVEZEK: Ivan Eraaem Tatenbah. ~ ^
se te. — Črtica k življenja političnega
—	Telečja pečenka. — Sest parov kloba®.,— tft; baku smrdiš. —'Zenitev iz nevoščljivosti- —oppmmi starega Slovenca Andreja Pajka,	. . r
IX.	ZVEZEK: ItakovnjačL — Kako Je Kptawev Peter pokoro delal, "ko je krompir grad^L -r rejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
Ir 1
10 zvezkov...$10v
POSAMEZNI ZVEZKI $1*50
NarrtUe pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO.
K
GLAS NARODA"
41«
'1Mb
WW«, «. I-
na vratih brtik« prodajalka, -ki sem ji mimogrede st ifnil rdko prav ta <čas, ko je izproži ! nepoklicani pritepenec ^voj aparrat.' Ne -moreš si mk«Titi mojega sta li^ča. Nakupiti -vseh pet tisoe razglednic? Brrr! Vdal sem ee' ur»odi.' Sedaj pa prid«? krona vsemu.""
(Stresel se je Ivan po vsem ziJ votn. zabrusil sm^rtko v kot,4 prržgal drugo, izpil polno ča-šo vode, -česar ni storil mogoče ae pet let rn s strahom v očeh je opaeova'! Žitko "te simptome ljutega notranjega vrbarja. V srce se imi je zasntilr! .prijatelj ki je zagt-abil dnjpjo kirpioo ter. požirai bilijone in bilijone vodnih bacilov.
'Govori, Ivan, ne opusti me mre ti strašne negotovosti." "Zaročili so me!" "S Famco?" ■"Ne!*' '
^diacv^Mbr'' v-"* Ža vsa^ko leto tisoča"k, to jc. 39 tisoč, vrhu take dote še gospodično. "ki "kaze škileč pod E precejšnjim ' 'mahom svoje n-' m^ino rtoborje sredi v^Tiksm-•^ke zaloge "rižove moke in a-merfkanskega rdeči i a vTičnih predalih ali v obraznih ^mbefh.'* "čestitam, čretTtam k »talci freči,M in Žitko mm je ponujat čez mizo svojo desnico, ki jo je' on moral koj -odmakniti, =videc nevarno gesto svojega prijatelja. *4tadfe svetujem -ti, da odložiš vsaj za enajst let evo-' jo poroko, ker potem ddbiš *ee-lih petdeset tisiočokov. Ati *bi bfl mogefte tako prijazen, bo-dkxn Bo^sdhlM, hi mi Tweodil na ta račun par stotafcov"
norčuj se, 2itko! Poslušaj in .pomiluj mte. .Bil je,
>Vsni venČek. Fan i ca jc sede a tik gospioe Bvlali5e, ki je prej še .pozna'i -nisem, kv^jeanfn kot bogato vedno in vedno ae-, deoo plesalko. Psi valčku sem «e priklonil Fanibi. ^Bvlaiija, iijena ^seda je gledala križem, skočila nr.i v naro^ie 'n plesati sem moral z njo. VHM sem le še 'Ijubk" nasmeh Vernice rn de-•vetifatrid^et tise« sem vlači'! oholi. Pri pOlki rsto. Pi»i mn-' ;jrarki seni se-pa fjrlklcmfl Drla lliji, češ. a«laj .pride snkrat Pb tnioa na vrj to. Nič, zopett »eni jo imet/aaWHesstalfi ^ t rao-j
Zavedamo se, ds nismo zastop-irfki nikake verske in politične stranke, temveč zastopnfki podpornih u stanov, ki so se za-•vzele z združeno močjo delovati za pnarboo jjpsre^aiiTn iroija-
gi pa dobili pcse%ne "pen-mrter' da delujejo pod imenom svoje narodnotfi kot Hr\'atje ali Srbi. Ne pa samo t«e, M so se izvirno -na konferenci v Cle-yelande, 0-, zavezale skupno
kom v "Sloveniji in Jugoslavi-. delovati, cuje se, da so Še dm- .... ji v obče, neglede kakenuu pre- ge neodvisne ustanove, ki naj-	izjava slovenske
pričanju kateri pripada, ker v'tanae tudi svojo poslovni-	'V . . JO Je nap,sal
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po smerni cepi
Po 50c zvezek
AndernoDove pripovedke m
Bele mati mali jonuk. (SkwtejeveW)
-Filozoftka zgodba (Aloiz £«npa& in Somuraiakl (Jul. Zeyer) Gospod Fridolin Žolna Id ojefora
drailna (Fr. MllČlntfd) Umm* voU^i ^ 0. CanrMd) Kaj se Je Makaro ctuJbIo CV. Koro-lenko)
•N» različnih potih (Frane Friaefa) ■Peter ftwel Ciavar (Dr. I. Prejclj) Pravita Kladiva (Vladimir Levttik) Sveta O0i (Rudolf Vrabl) SUka Doriaoe Gray (Oscar Wilde) Verne du6e ¥ vieafa (Prosper Wirlwr) Zapbld iz mrtvepk dana (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
B» «tari«a in Bkoija titan Helik)
Po 75c zvezek
Belfecor (Artur Bernede)
Onstran pragozda (James Oliver Cnr-
Fo strani klotftik (Oamlr Fe%ei) Rmnantižne dnie (Ivan ^-tiPitt} Seržant Diavolo (Mare^ Pno lie t) (Kane Grey)
*
(Donald fiwtme)
Gospodarica sveta (Kari Fidor) flaktorjev Me£ (Ben« La Brojere) Rde€a Megla (O. B. frMh)
Po $4 zvezek
(JgrafaUeni mOiJonl (K. «. Sotlger) Veridicus (Pater Kajetan) Sivko (E. 8. Thompson)
malo poročil iz Jugoslavije, odnosno iz Slovenije. Zastopništvo Jugoslavije v tej deželi <bi lahko stbrilo več, ako bi pri^. mer dajali ča»cpi«om in drugim ustanovam opisane posnetke radijskih poročil iz Londona.
Marsikatero poročilo bi mu slu- ^ . , , ,. . ___ .. ____ ,
žilo za uspešnejšo agitacijo	^^^^^
prid naše stvari, i^te^a' mnenja je tudi sestra Prisland, ka-tudi večkrat vprašajo za novice iz domovine lokalni čas-niški poročevalci, a ne ve nič več leot sami vedo.
. Br. Za«lar poda nekaj najnovejših poročil, ki se nanaša.io na natšo -staro domnrino in -br. Rogelj čita nekaj dopisov, od-Trt?,vov na našo akcijo.
Br. Zai ar želi in s tem .se, strinjajo vsi, da se prestavi v
Pingvlnski otok (Ana to le Franee) Pisane zgodbe (Janko £ae) ti IKUenJa za ilvtjenje (Ivan
tugi, lakoti in trpljenju so si vsi enaki.
co nabirajo prispevke za Jugoslavijo, primer, ena v Chicagu.:
Brj Zalar nato izroči ček za	na Pacifiku in poleg teh
zna dbstati še kaka druga. Želel bi slišati drage odbornike, kaj mislijo o tej zmedi.
i
sfrrto $391.00 blagajniku slovenske sekcije, dar društev in posameznih članov KSKJ.
©r. Rogelj predloži osnutek pravil J. P. O. sln-venske sekcije, katere na željo predsednika črta. Razpravi ia se točko za točko in nekatere se z malimi popravki sprejme.
Sklenjeno, da se sprejeta in oddibrena pravila te <sekcije da
natisniti v raznih listih, ne pa vTcrijižicajh. da se priijrami nekaj djejiarja v prid nesrečnih rojaldav v domovini. Br. pr«l-fsednik izreče v imenu odbora zahzvalo br. Ro^ljn, za sefrtavo jprav¥l, ker ve, ka"kor zamudno in težavno je tako delo.
Xa predlog podpiran in soglasno spre jej se v. to sekcijoza čaeno spiejmeti nstano(\'i: Pro-^ressivne Slovenke in Slov. Moško Zvezo, ako se želite pridružiti.
lBr. "Zalar, tajnik, poroča, da |
Sledi splošna razprava. Mne-! nje je, da se pcčaka »prihodnje seje skupnega ,PP0. ki naj zadevo i®čw»ti. Ako ne bo vwije za skupno a«keijo vseh treh sekcij, potem bo tudi slovenska sekcija neodvisno delorva-la, ločeno od ostalih skupin. Ako ho posledno slučaj, pravi br. Zalar, bo kpt blagajnik J. P. O. resigniral, ker nima smisla, da Ibi nosil" samo uradni Čin, viri dohodkov pa bi stekali drugam.
[Predloženi so razni vaorci pobotnic za blagajnika Slovenske sekcije, podružnice in za posamezne nabTralce prispevkov. Zaključeno, da se uaToči 1000 knjižic "pobotnic" ea blagajnika, popredloženem vzor-ou in za posamezne nabiral čepa se jih začasno ne nabavi.
'Tajnik br. Zalar priporoča-
je prejel j., W^hingtona B.C. jda mu hl ^ do 25. dne w Tazna vprašanja, poleg onih, ki ^^	^
(Nadal^evanje-na 4. str.)
za poročati finančne podatke. Predlog stavljen, podpiran .in sprejet, da br. Zalar o-menjene pole.: Information Sheets, furnished on request of the President *s Committee on W«r -Belief ^jgencies spolni in odpošlje, aHi vrne odboru, ki j?h je »pKislal.
(Br. Zalar nato čita iiz prejetega uradnega1 .poročila i z Wa-j ^hiugtona podatke o de3ti ali nabranih prispevkih za odpo-moč narodnih skupin v Evropi, med drugim, da je on prejel fprtspervkcrv v skupnem nekaj nad $500.. Za naprej pra
prispevkov, da zarmore pravočasno napraviti poročilo za državni urad. BJaigajnikk br. Jurjevec obljubi to storiti in poroča, da je dosedanje prispevke naložil v Metropolitan Stat^ Bank v Ohiicagu, ki po^ shije pod v!adnhn jamstvom.
Br. Jnrjevec poroča, da je prejel od konzula v Chicagu vabilo na banket, ki se vrši v so* boto 6. septenVbra 1941, kateii dan bo po radiju i« Londona imel govor ?ugo«lo(vanski kralj Peter. Sledi razmotrivamje in zaključek je, da ta sekcija u-
m, da ne ve, "kako priofočdti ketu, ker želi ostati samosvoja, Tacpne na pristojno raeeto v j necibvezna kaki politični stren-Washiqgton. Mjsli, da bodo j ki. 0 sličnih va'bilih, apelih, •vse sekcije J. P. O. izročile de- pljtzivih, poročajo tudi drugi,
aiar njemu kot (blagajniku, sedaj pa -opaža, da vsaka* sekcija za sefoe poroča, primer: ena pod imenom HBZ. druga kot
da so jih prejeli, a jih ta seja ne vzame v pcštev in -se on jih ne razpravlja
br. Molek m jo je sprejela prva ^krrpSčina te ustartave. Mnenja je, da bi napravila- dober vtis na Amerikance, kot tudi na tu rojeno našo mlladino, ki ni vešča slovenskega jezika. Br Rogelj pojasni, da je naprosil hr. 'GriWw v Olevelandu, ki jo je deloma .ae prestavil, da "jo v njegovi .odsotnosti završi in upa, da je to storil.
Predsednik br. -Cainkar izreče iskreno zahvalo vsemfu slovenskemu časopisju za dobrohotno sodelovanje v priobčanju člankov in poročil taga odbora.
Tajnik br. Zalar zahvali br. Rosjlju za članke, ki jih je dosedaj priobčil v listih, kot "'Kri ni voda" m drugih, ki so zelo pomembni in čustveni. I«-razi-! je -upanje, da bo nadaljeval to delo ne nstrašeafio, čeprav bo naletel na odipor in ovire posameznikov. V prepričanju, da dela za trpeči naš narod on-sfrian oceana se naj ne ustraši natolcevanj in predibackvanj ljudi, ki bodo skušali ovirati naše delo. Prepričan sme biti, da ta odibor bo vedno njegov branitelj, proti vsem neosnova-nim napadom.
Po $1.25 zvezek
Zadnji MoUkanee (4. F. Cooper)
-ttedenee ffml tdhr)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kaaen (F, M. OocUlevekU> Tigrovi zobje (Mavric« Ubluc) KristoT Dbntt (Jack London) MMeriJa (Onetave k «oag») Irftfwf (dean -de la v*w> Ispod Golice (Slavko Salnwk) f-
Po $2 zvezek
Prder« (France Kldrle) "
Po $2.50 zvezek
Višnjeva rapatica (VL LnaUk)
Naročite pri:
KNJIGARNA . SLOVENIC PUBLISHING CO.
"216 "West 13th StreeO, New York, N. Y,
(Br. Rogelj priporoča, da ta odbor pozove vse vodilne Slovence In Slovenke po nar*elbi-nah, da se zavzamejo za našo stvar, za pomoč trpečim »rojakom s tem, da pišejo članke, ustanavljajo podružnice, ker le v skupnosti bomo dosegli svoj cilj.
Halje je zaključeno, da se vrši prihodnja seja odbora v <Ghj-cagu, v prostorih SKPJ, vsaj še ena v tem letu, katero naj skliče tajnik, ikadar se mu jo bo -zdelo potrebno ©bdrževati.
8 tem je dnevni red iačrpan in predsednik zaključi sejo -ob 2. uri popoldne.
. Vinoent Cainkar, preds. Joseph Za-lar, tajnik. Wm. Bus, zapisnikar seje.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči ae narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je napmmer Hammond's New Era Atlas of the Wodd. "®es, " beste rekli, "toda po končani vojni -zemljevidi, td so sedaj
radno ne bo zastopana na ban- Kzdaili'^e ^ ^ d°bri"M To"
oa vse drugo je res, kdt ia trditev, •ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna
stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki btSejo pre-'
Br. Bogelj prafvi, da je pre-' menjene meje vseSi iržav, lu
bodo pnoadete vsled mirovna Pogodbe, in jih boste prejeli lakom 60 dni po zakljačkn vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, K je trtfba izpolniti in poslati naravnost' na ealagtftelja, je v vsakem lasn.5 Ti dodatni zemljevidi vam *bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svcftovni sa-mljevid, ki bo natančno kaip^ Evropo pred vojno in po vejnl
v celi knjigi Ta atlas velja samo $2.75 za Združene 4r£ave in $3,— za J^ a n a d o. • veBki atlas dobite pri KOTI-QABNI« GFLAi^A NABODA*', 21B West 18tii St, New York,
"ULJI* MZBDDZi-fevT«« —
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
87

/ {Tuesday, September. 16, 194!
't	^——J—■ ■■.
Jeremija se razgleduje
'	ij ■	I	^mmm—
P. BERNARD AMBROŽIČ, OFM.
Nadaljevanj«	J
' Ugibal je, kakšne taktike naj ee oklene. Sodil je, da svetni in duhovni odposlanci kneaa Montenuova, ki so izku-£«li pregovoriti Zofijo, ne bodo zmagi pcguma, da bi lotili bodooetgu cesarja. Pričakoval je. da ga knee, ki je bil oči vidno isklenil položiti et^arju Zofijo odflpoved k nogam, %osebno obiwče. Po prihodu. na Dunaj je šel Prane Pendanand k mačehi. O&jela ga je, rekoč: •	*
44Franci, pripravi s»e. Boj ba hud!"
"Kdo se bo drznil?"
"V«i. Vsakdo, Franci. Kdo: kdli te napade, vsaj je pod najvišjim varstvom^	t
Franc Ferdinamd je srdito hodil po sobi tem ter tja. Nato je obstal pred Marijo Terezijo.
"In ti, imama? Si ti na moji strani? Ali hočeš tudi ti preprečiti to ženitev?"
Zmagala je z glavo.
44Ne, Franci! Jaa držim, iseveda s teboj. Ako misliš, da te ne nnore nobena xfruga osrečiti, anorajo seveda vsi pomisleki molčati. Ponsaigaia ti bom, kakom vem in znam. Toda mnogo ne bo zaleglo — Sag boš videl."
Se tisti večer je videl, kako skrbno je bil pripravljen odpor. Brat Oton "lepi nadvojvoda" 'labkomft-elni prešernež ki ni znal rtsno gledati na nobeno stvar raaen na svojo zabavo, g« je p rišel obiskat. Se nikoli ni bi'i Franc Ferdinand videl lahkomiselnega brata tako resnobnega.
44 Dobro, da isi don|a, je rekel Otom, "malo je že manjkalo, pa bi se bil pi ijpeljal za teboj. Ali je r ts, Franci, da še vedno misliš na ženite v s Ghotkovo?"	' 1
"S Chotkovo?!" niu je Franc Ferdinand stfdito segel v besedo. 4' Pn povedujem ti, da takoigovoriš o moji bodoči ženi.
"Ali Franci, prosim te! To je vendar strašno — torej je res! Ti, to pa nikakor ne gre. Na mojo dušo. tega si ne bi bil nikoli mfrsul o tebi."
"Kaj ti je prav za prav ntar?"
"Dovolj. Konec koncev smo vendar Halb&buržani. Še celo jako mi je man! Saj ve£, da sem toleranten in da razumem šalo. Ne delam *e boljšega, kakor >em. Prismojenih dogedov^čin se nisem nikoli plašil. To je menda dovolj znane. Svetnik gotovo ni-en\ deCal sem vse mogoče grebes vsak trenutek sem naisnoval kako zmešnjavo. Todia je meja, ki — ki n>ora biti sveta vsakomur izmed nas. Preko te meje kratke in nualo ne smemo uhajati. Ne ■!*, ker hišni zakon prepoveduje. — Oe se kdo izmed nas ne oženi stanu primerno — občutim to kratko in malo kot — kot — ne vem, kako naj se izrazi m —kot bogokletstvo. Za svojo osebo ba t-i bil rajši dal odsekati nogo, kakor da bi se bil odločil za kaj takšnega. In pri tem sem navaden nadvojvoda, ti si pa bodoči cesar. Pomoli, prosim te! Saj je vendar bkizno! AVstriijski cesar ne more imeti grofice Chotkove za ženo."
"Ali je to tvoje zal-fbno mnenje, ali govoriš po naročilu?"
"Nihče mi ničesar naročil. A to se ve. da smo vsi, razen mame, kakopak, torej vsi, od prvega do zadnjega, zeTo ogorčeni n€4A tvojo namero. V*i, brez izjeme, ne bi nikoli prizna i grofice Chotkove za tvojo zakonito ženo. In vem, da celo mama. ki je zmerom na tvoji strani, strašno trpi, ker se vse v njej upira misli, da naj gleda v grofici tvojo bodočo ženo."
"Meni je pa vraga mar, ali jo priznate ali ne! Samo nekaj ti rečem, Oton: če si dovolite proti nji le najmanjšo predrznost — znal te bom braniti. Pa da se moram spreti z vso svojto!"	v	,
Oton je odšel.
"Niti na posodo me ni poprosil — torej m5sli <iesno," je dejal Franc Ferdinand sam pri sebi. Mislil je na vse škandafe,' v katere je bi.' brat zapleten, in na vse škandale ostalih s-o-, rodnikov. Zmerom so bili vsem kaj hitro odpustili, zanercim1 so se bili postavili na stalile, da je H ib.^buržanu vse (dovoljeno. Niti Otona, ki je bil že tolikokrat? a ramotil vfadarskc hišo,1 niso sorodniki nikoli napadali; niboe se mu hi upal očitatiwnje-govega razuzdrtnejga življenja. Zdaj je pa prišel ta Oton. ki' so bile njegove nagode v pan'lainentu predmet najmočnejšim interpelacijam, in j? protestiral zoper bratovo ženitev.;-'
Franc Ferdinand je besnel. "Janaczek!" je kričal. "Gonijo me kakor psi! . Vsi so se zakleli zqper mene! V norišnico me hečejo spraviti"
"Ne bo re jim posrečilo, cesarska vkokost! Mi smo močnejši," je rekel Janaczek.
i Franc Ferdinand je vidtl okoli in okoli sebe rdečo meglo. Stkah ga je bilo. Groza ga je bilo usode, ki mu je bila nameni, a, da je morati zmerom -zbujati sovraštvo in biti zmerom vsem ljudem sovražnik. Ni se bal novih sovražnikov, niti ga ril plašilo, dia se brat in domnevni prijatelji in tujci, ki mu jih ni bilo mar, razkrinkava!!i, kot njegovi sovražniki; ® grozo ga je navdajalo, ker se je zavedal trajnosti sovraštva v svojem življenju. . Sovražnik ljudi ,se je bil rodil, pa je hotel poeabiti, da je sovražnik ljudi In zdaj ga je usoda silila misliti na to. Groza ga je bilo usode. Groza ga je bilo sveta.
Namestni škof.
Prem teni dtfhovnik dr. Godfried Marsohall je bil postal namestni škof pri sv. Štefanu na Dtonaju. Zelo so mu zavidali; mnogi duhovniki (piaetarega plemiškega rodu so si bili prizadevali, da bi ga prehiteli. Nekdanji vaški kaplan jih je bil vse iapodrini'1, ker umu ie bil cesar naklonjen in ker ga j? prestolonaslednik čislal. Govorica je trdila, da je Marshall edini. človek, ki ga prestolonaslednik odlikuje- s svojim prijateljstvom. Marschall tej govorici ni oporekal. Mirno in pametno je kazal novi namestni škof obraz skromnega možaki ga ugodnosti zavidljive službe ne morejo spraviti iz ravnotežja. ^ Ngegova častihlepnost še davno ni bila zadovoljna. h otrpežljivo in ponižno je upal pričakati smrti sivolasega dunajskega kardinala-knezoikofa. • Mogel se je zanesti, da bo naslednik tega cerkvenega dostojanstvenika on. Že ad&j so ga prištevali med najmogočnejše može v Avstriji. • Nadvojvode m nadvojvodinje so prihajali k njemu po duhovne nasvete. Ošabne plemlkinje, ki navadnemu meščanu niti roke niso marale podati, so klečale pred njegovo izpovedmeo.
_______ (Nadaljevanje prihodnjič.)	. H
6. 'Štajerski gospodar.'
IZ velikim zanimanjem sera vzel v roke dve številki slovenskega Ii^ta, tednika, ki izhaja v Mariboru pod Hitlerjem. Bili sta obe iz prvih tednov meseca maja. Takoj vidiš velikansko razliko med nemško metodo in med laško v zaj^ede-
nem ozemlju. i
Slovenci na "Štajerskem" so imeli dolgo vrsto let svoj tednik z naslovom: "Slovenski Gospodar." Bil je nekako isto kot "Domoljub" za Kranjsko, List je bil katoliško usmerjen, skozi in skozi s'ovenski in jugoslovanski. Ni moglo biti drugače, ko da je moral prenehali po okupaciji, flovek bi misli'!, da je s tem vsega konec. Pa ne. "Vstar* je na novo v mesecu maju, samo ime je značilno spremenil in v krstni list	napisali Letnik 1.
Števca J.
, Gospodar je torej še, pa ne več sloyebski, an|pak "štajerski." Tiska-n je pa vse skozi v lepem wtbvenskem jeziku in oblika je ista kot jo je imel' prejšnji gospodar. Njegove strani so natrpane s samo Hitlerjevo (propagando in s sovraštvom do vsega slovenskega in jugoslovanske«^ N*^ši ljudje tam niso več S ovenci. ampak samo še Štajerci. Tudi njihov jezik je štajerski. Poleg njega pozna list še drug jezik, ki ga omenja poleg nemškega — kranjski je-, zik.	,
(Hitlerjeva slika je skoraj naj vsaki strani. Na prvi s podpi-' som: Hitler — prijatelj otrok. List zahteva, da bodi pozdrav vsakega Štajerca: "Heil Hitter!" Vsi Štajerci morajo takoj pristopiti v Hitlerjevo organizacijo: Heimat Bund.' Kdor bi
ne hotel pristopiti, zanj ni mesta na Štajerskem. Krajevna imenes, ki se omenjajo v listu, so vsa ponentfena. V Marbu-r-gu, v PettauU, v Cilli . . .
Obširno je popisan sprejerii Hitlerja v Mariboru. Po tem opisovanju ^ je bil sprejet kot odrešemik. VrnM je Štajersko Nemčiji in ves "tuji" duh se mora čimprej izkoreniniti po celem ozemlju.
Po vsem, - kar čujemo o početju Niemcev na Štajerskem, se človek čudi, kako to da sploh še Nemci puste, da izhaja v Mariboru slovensko pisan list. Saj bi se dalo sklepati iz poročil, da bo ves slovenski žive j kmalu pregnan s celega o-zeml ja in nadomeščen z Nemci. Potemtakem bi tndi ne imelo pomena, izdajati list v slovenskem jeziku.
Naravnost v listu ni povedano, kako si je treba razrešiti to usranko, toda med vrsticami lahko razbere* vse. Hitler ne misli pregnati vsega slovenstva. Proč morajo samo ljudje ki predstavljajo narodovo hrbtenico. Predvsem vsa inteligen-cija, svetna in duhovna, potem pa taki, ki kaj imajo. Vse duševno in materialno bogastvo naroda mom izginiti, mora v ječo ali v pregnanstvo. Nado-mestujejo ga z nemškimi pri-vandrawi in seveda tudi z domači mli odpadniki, kolikor jih najdejo. Urednik "Štajerskega Gospodarja"-je neki Fridrioh Golob.
_,.	,. .	.	""" Ci'wiii in HJawfiiiMii.
Ti so mmv,i <-ez mejft.^.mno- Glarvno besedo »em imel seveda g!h tisopih. Ljubljanska listalNavduševal sefn
"S" o venec" in "Jutro" pri na-	----------1 -i.. .
šata dolge imenike Slovencev iz Štajerske in Gorenjske, ki "so v Srbiji." Lista tudi pove
IMATE ZE TA PRI-ROČNI ATLAS?
V teh kritičnih taaih Je jnkema UUtelJo dnevnih vrsti potreben t» priročni ATLAS, ki ca poAlJe-■ko na£im naročnikom pa mjniijl ffoi. — Naročite t
Velikost 9H s 14H inčer
48 velikih strani; 82 barvanlh wmljevidov tnjlu d rta t in 9 zemljevidov Zdr. drfav in saatav vodilalta dr-Sar;
40 avetovnlh allk popolnoma o-
snačenlh; Zanimivi svetovni. dogodki. Najnovejši zemljevid kale celi ■vet in tndi:
razdelitev poljske me1>
nemčijo in rcsijo italijansko osvojitev albanije
phikijtjCitev Cehoslova-
' ske k nemčiji nova fin8ko-ruska meja
Cena 35 centov
Poiljltc ivoto v znamkah po S oz. po 2 centa._
Posebnost:
H AM M O VDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBB POPRAVLJA
KUPON, U ga dobita a atlasom in ko ga izpolnite ln poffljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejmni vojskujočih se držav, kakor bodo njene po sedanji vojni.
Naročita Atlas prt:
"GLAS NARODA"
ti« WEST 18th STREET NI« 10BK. R V.
SMOLA ALI KAJ ...
Nadaljevanje s 3. strani.
jih rokah, sarde-dame so stiskali glave vkup, prijatelji so mi po končanem ple«u čestitali k bogastvu. Famica je pa sedela in zaman čakala name. Mislila je, da jo ignoriram, začela jo boleti glava, vstala je
in zapustila dvorano, med tfm ko sem jaz 5<ukal Eviaiijo pO parketiranem podu. Same jeze sem ji dvaWrat stopil na kurje oko velika bolečina ji je privabila so ze v oko, toda oko »a-n»o je vkijuib temu veselo zadovoljno in hvaležno zrio vame. V«e me je jedilo, v.«e me je gledalo, gospa kontrolorje-va je rekla kar na glas, ko sem ?el mimo nie, svoji <s^i*edi:
Pokvarjeni «vet! Denar, demar, ne pa ljubezen. S Fa-nico se jp že skregal. In kako ga je ljnbila!"
Prespal sem svojo jezo in drugi dan sem dobil od Evlali-je pismeno vabi'f ''k večerji. Imel sem hudega fna'-b in -"e->a ne stori vsega človek v mačku. Šel sem. Soba, kiavir, pri njem Evlfellja.- lgrafp je odlomek i7. Moza j*tove;ra '*T)on Juana'' in vedna ?®vorila vmes "Ah Miffearta sem že 'Hi bila kot otrok!"
Igrala je res i®born<\ Nič čudnega, ta j bi že ja? postal gotovo virtnoz. Če bi trpinčil tipke po pet ali šest vr na dan in to najmanj trideset let. .
Ker pa večerja «e nI bila pripravljena in ker je bile gradivo za pametni raegovor ravno pri rokah, sva se začela pomenkovati o glasbi in glasbenikih
If ITIVDVE JIN H »I
NftTF 7A KI AVIR All HAR.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALI JE.
Emil Adami«—lf JUGOSLOVANSKIH NARODNIH rBSMI f moiM
..................JM
ŠEST NARODNIH PESMI sa asa-
fiki »bor .............f......M
Sest narodnih pesmi a w-
.iani *bor -..................-H
MONIKO
SLOVENIAN DANCE vanda polka __
po jezeru rolo
M
barCica
MLADI KlAPKTANE__
OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA_____
TAM NA VRTNI GREDI
MAKIBOR WALTZ______
SPAVAJ MILKA MOJA orphan waltz _________
M
M
Frane Venturinl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
ffrdo Jut moški
II MLADIH LET,
Pater Jereb—OSEM ZBOROV («a-ild in aseftani)	-........
sta, v kMerem kraju so, zakaj so tam, toLse seveda ne omenja.. Saj je že to znarrv?nje ne-kakek tolerance, da laske oblasti spioh puhtijo ona imena tiskati. Med imeni takoj spoznaš zdii*vnike,~profeso!rje, učitelje, duhovnike, sodni|te, industrijalce, uradnike, bolj«? kmete, itd.
Vsi ti tako tako morajo torej iti — ali so pa doma zaprti kot na primer mariborski Frančiškani, obsojeni na težko de1 o — delavec in ma^i kmet, pa še ma!i obrni k zraven, naj ostanejo in naj se čimprej po-nemčijo. Prepuščeni samim sebi in pod najhujšim pritiskom, ki si ra moremo irfisliti — kaj pa morejo drugega? Slovensko pi«m list pod Hitlerjem priča, da je ostalo še mtriogo, da večina, naših ljudi na slovenskem ozemlju. Vsaj za začetek jim je potreben slovenski list, dasi po zatrjevanju lista samega niso ti ljudje nič drugega, ko po-kranjčeni Štajerci, z drugo besedo — Nemci. Kakor hitro mogoče, jih je spet treba naučiti neimlškega jefcika, potem bo šel seveda tud i''Štajerski Gospodarja slovenčino vre<l v zasluženi grob.
To je torej Hitlerjeva politika. Slovenska inteligenca naj pogine v izgnanstvu; "mali** Slovenci naj se baš ponemicijo in slovenskega (naroda bo — konec.
(Nadaljevanje prihddlnjič.)
Vaše investiranje v Defense Savin srs Bonds, serija E, se bo zvišalo za 33 in eno tretji-ho odstotkov v 10 letih. Kupite Defense Bonds in Stamps t
Rojak« prosimo, k o pošljajo u naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako jo vam lo priročno
„o za
BeetH-rvenove vffleke, opozarjal jo na krasno harmonijo Bacho vich mazurk, priporoča V ji Pa-gaminijeve poskočne polke ijr skoraj solzal sem se, ki» sem ji pripovedoval o Mozartovi nevarnosti, kako je igral namr«č le po zadnji sfiani, kako ga je soremfljal v boja, dokler ni pobila zadnja ^truna, ' logarju pc»ka. volku srce, na vzhodu pa jutranja zarja. Vrhu vsega bi še jaz "počil kmalu v smeh ko sem videl njene "otroško" naivne poglede."	,
"'Lepo izpričevalo ubožnosti ^i si dal. Saj vendar nekaj razumeš na glasbenem pulju! Zakaj pa nisi omenil še,Palestri-norvih čardašev?"
V 2tečetkn sem se le šalil, ker re pa ni hotela smejati Evla-lija mojemu ponesrečenentu do-vtirpu, da rete nirrrain, pojma o teb stvareh, sem 361- vedno dalje, dokler ttfsem' povzdigijil Mozartia do Aškerčevega 'God-
ca"."	cv
Da bi piišla večerja tb. čas na mizo, bi bit rad žrtvoval pet Evlalijinih tisočakov ker je začel kruliti moj želodec naj-tepso Beethovenovo sonato. Toda ne 1 Evlalija je govorila ■najraje o ljubezni, za katero sem se tudi jaz navduševai; saj mi je vedno plavala le Fanica pred oom'i. Ko je pa ona po-vešala sramežljivo oči in mogoče čakala, da prfeežem na kolenih njenim devetintridahe-tim tisočakiom ljubezen in zvestobo, sem se koj iztrezuil in ji pripovedoval, opiraje se na bližajočo se večerjo, o rimskih pojedinah, o TJuoplu, Neronu in kaj meniš, da je rekla? Rimljani so mi antipatični, k err je moralo umreti toliko- tisoč s^avčkov, da je par požeruhov okrtpilo slast nebeških iozikov teh krilatih pevcev prve ljubezni. In prišla je zopet točka — o ljubezni.
Čakaj, sem si misli?, sedaj me pa ne spraviš več na to polje. Z vso vnemo senu bičal ne-srampio postopanje ftirške vlade napram sosedom.
'"Meni ugajajo Turki, ker imajo polu mesec v spojem grbu. Kdor pa ljubi slavčke in funo in naj je tudi samo polovica lune, ni nesramen, pač pa dovzeten za najblažji - čut na
Moški zbori
OSKAR DEV:	»
BarCica; O), moj Bocel Iot; Kam mi. fantje, drer v vas pa}-demo	• •••••••• e • •• • «JN
OSKAR DEV:
čredno, ljuboa moja; Ko ptKM-ca na to*e gre; Sofl; MoJ oCka ma konjl&a dva; Doblr sem pl-
Slo«v; Je vpibnlla ln« 41
KM IL ADAMIČ:
Modra devojks (belrkrsnjsks. ..29
Vso do£ prt pot ud ...........JtM
J ar jeva ......................iS
Bodi Micka domo; EaJ drugega hočem; Zdravlca ........JBi
VASILIJ MIItE Id t.'ROBMINQ: VetriC; P« gradtol ..........Jt
FERDO JUVANEC:
Zjutraj.......................20
Slovanska ...................JK"
PETER JEREB: Pelin roia; VASILIJ MTRCTTodoknir-a........J9
ZOKKO PREIX)VEC":
Ko so fantje proti vasi BI.....K
Le enkrat Se .................
Slava delo ..................2M
HR. VOLAItlČ: Rotmarln; JOS. PAVČlC: Potrkan ples ......M
DEKLE NA VRTU OJ, MABICKA, 1'FAiUAJ ... M
ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) Ji
12 ŠTABE ZALOGE pa ima
m o še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska Ura, (Halasar) M
Orlovske himne (Vadeplvee) _____ JM
Slovenski akordi, tt m sis ni k in
asoftkih zborov (Kari Adaaali) .11 Trije mešani tbari (Glasbena Matica) ---------------------:---M
V pepelnik ni no«i, lani s ta aa sala,
i bor In ork eater, (Sattner)..„ Ji Mladini, pesmi sa mladina • klavirjem (E. Adami«) _____________ M
Dve pesmi, (Pralavee) ta mo4ki
xbor in selo___________________ .Zf
Nafti himni, dvoglaana.............U
Gorski odmevi, (Lahanxar), 11.' zvezek, asoikl zbori____'.____ JI
ZA TAMBURJCE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi ~ za tambnricef zložil Mar ko Bajnk...............7S
.71
.Slovenske narodne pesmi i raikl zbor (Bajuk) . Bom lel na planine«, (Bajuk),
podpori _______________ J«
ZA C1TRE:
Poduk za eitre. — 4 zvezki —
(Koželj ski) ____________t—
ZA KLAVIR:
Buri prideK — Kora^nlea —--M
Slovenske narodna pesmi, Janko
Žlrovnik
I.'	zvezek. 123 pesmi ra mofikl
ali ženski zbor ............ 1 ti
II.	zvexek. 77 pesmi sa muftkl ln mefianl zbnr ................1.J4
100 narodnih pesmi za moftkl in
mešani zbor, Emil Adami« ____1.—
PANTJE NA VASI. 18 narodnih aa mofikl zbor. drli Pregelj.. H
Naročilo pofiljlte na:

Glas Naroda
99
ti« WEST IIUi STREET
sn-etu, za ljribezen. Truiiif!"
Večerja je bila moj rešitelj. Večerja pa — ah — najbrže je izdala moja gospodinja moja najljutoža jedila Evlalijini mamici.
Dfrugi dan se je govori'o po mestu o moji zaroki, tretji se je divila moja gospodinja mojemu namenu, četrti dan sem hitel v uredništvo tukajšnjega lister, da ni priobčila pri-hiodnja šte\'ilka mojo 'zaroke.* VzeV sem dopust in izginil za teden dn- iz tega ljubeznivega kraja, ^e nikdar nisem plačal toliko za eno ramo večerjo. Fanica je želela1 v svojem zad-
NEW V ORK. N. V.
(njem pism-u častitemu g^ispo-jdu B*ann, to je meni, srečo k njegovi zwroki, prepovedala si vsako dopidavanje- da ne b'-mogoče dvomila prej ali ^ej bogata zaročenka o ttjegovi zvestobi in ljubezni. Ironijaje bila ostra, jaa pa pepolnoma nedolžen. Flojasnil sewt ji vto zaldievo^ toda govorica zma-jgala. Pro?il sem za preme*ti-itev in ni ga t človeka, ki bi se bil tako razveselil dekreta, ka-}kor sem se ga jaz. f'as hiti! Plačam, natakar!"
w<Sm»ola, ali kaj . . jo pred se mrmrial Žitko in kmalu sta !zapustila prijatelja kavarno.



KUHARSKA KNJIGA;
h h
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^^ -
B^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani°^tl f
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so' tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno ▼ navadi |,' i
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaj »i > kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati inf1 izpopolniti.	' f>
^^Naročite pri
KNJIGARNI SL0VEN1C PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	; New York, N. Y.