mujivokdtt Ifiued dally SuncU^i PROSVETA liat* J*«Mt GLASILO SLOVENSKE N, laaa matter Jaauary M. IMS. at tha paat-adlaa uoOar tta Ac> o< Coafaa at March t. im. mailing ti spocial rate of poetaga Britski premier Churchill se sestal s turškimi voditelji Priprave za zavezniško invazijo balkanskih držav in ustanovitev skupne fronte z Rusijo. —Ruske armade se bližajo Krasnodaru v prodiranju na kavkaški fronti. Nemška armada okrog 200,000 vojakov v pasti. Hamburg, nemško pristaniščno mesto, bombardirano iz zraka.—Srdite bitke med osiscn^ni | zavezniškimi četami v Tuniziji.—Knoz na japonska napovedal bombne napade mesta London. 2. febr.—P r e m i e r Winston Churchill je zadnjo soboto in nedeljo konferiral predsednikom turške republike Ismetom Inonuom in premier-jem Saracoglujem, se glasi danes objavljeno naznanilo. Zna menja kažejo, da so se razgovori nanašali na zavezniško invazijo balkanskih držav v tem letu. Uradno naznanilo pravi, da je sestanek rezultiral v sklenitvi dogovora o položajtl Turčije v tej vojni, sporazumu glede angleške in ameriške pomoči Turčiji in izravnave povojnih problemov. Naznanilo dostavlja, da je bil Stalin informiran o Chur- chillovem obisku Turčije. j— > • Konferenca, katere so se udeležili tudi vojaški voditelji, se je vršila v Adani, 30 milj stran od zaliva Aleksandrete, na tur-ikem ozemlju v bližini sirijske meje. Churchill je prišel tja z vojaško delegAcijo. Naznanilo o konferenci je prišlo iz Londona in Ankare, kar je dokaz, da osiščni vohuni sploh niso vedeli, kaj se pripravlja. Možnost je, da bo zavezniški ■iji balkanskih držav sledi-ustanovitev skupne fronte z ijo, če se bo Turčija pridru-združenim narodom in napo-ala vojno osišču. Zunanji minister Anthony Eden in sovjetski poslanik Ivan Majski sta se sestala včeraj popoldne. Predmet razgovora ni bil objavljen, toda domneva se, da sta razpravljala o rezultatu konference med Churchillom in turškimi voditelji. Moakva, 1. febr.—Ruske armade so v prodiranju na kavkaški fronti dospele do točke, ki leži 30 milj vzhodno od Kraanodara, nemške trdnjave, in zasedle Rja-anskajo, se glasi uradni komunike. To pomeni, da so prodrla 35 milj daleč od okupacije Maj- kopa, središča bogatega oljnega P°1''a- Na ozemlju med Krasnodarom 'n zalivom Kerčem je zbrana nacijska oborožena sila okrog 200,000 mož. Del te je koncentriran v bližini Novorosiska, fcornarične baze ob Črnem morju- Komunike pravi, da je na-clJ*ka sila v pasti in v nevarno-t> uničenja. Ruske čete so zasedle dvajset T*1 'n vasi v ofenzivi na tej fronti. Kusi so v ofenzivi tudi fronti pri Voronežu. Prvi ru-»kl vojaški oddelki se bližajo že-Jama ki vodi iz Kurska v Har-*ov Klavno ukrajinsko mesto. Ukr"K 2l>m nemških vojakov ^^ 1 v enem sektorju te T> so ostanki devetih di-katere so Rusi deloma ■ • ?1 deloma razptjfliB r « K-i i .i^^^HtflflH fr'mt< Vl/.lj Zdro se glase, da so Nem-"panje glede rešitve -V«* ceste so natrpane z r ^' '.i lanki ln n^tofninu so obtičali zaradi po-1 iiasolina. Sovjetski bombardirajo nemške *"tke divjajo tudi na •fronti. Rusi ao raz-(i r iz I^ningrada po nskega obleganja tega »Javljeno naznanilo ae 'ia $o Rusi zdrobili dve madi na fronti med 1 l*«nom. Od te sile je n« kaj tisoč vojakov v ki dveh sektorjih Stalingrada, pa bodo kmalu uničeni. London, l.Jebr.—Angleški letalci so metali štiritonske bombe na Hamburg, največje nemško pristaniščno mesto, poroča letalski minister. Napad je trajal samo petnajst minut, a je bil učinkovit. Poleg težkih bomb so letalci vrgli na Hamburg tudi več tisoč razstrelilnih in zažigalnih bomb. Letalci so po povratku v svoje baze povedali, da so bombe razdejale mnogo poslopij in za netile ogromne požare. Hamburg je bil že dvakrat prej tarča angleškega bombardiranja iz Drugi roji angleških letal istočasno metali bombe na industrijska središča v zapadni Nemčiji in nacijska oporišča v Franciji, Holandiji in Belgiji. < Zavezniški slan. severna Afrika, 1. febr.—Bitke na bojiščih v Tuniziji so ponovno zadivjale, ko so nemške oklopne kolone prebile francosko bojno črto pri prelazu Faidu, 60 milj severoza-padno od Sfaxa, oslščne morna-rične baze. Ameriška bojna le1 tala so šla v akcijo in razbila so več nemških tankov. Nemške oklopne kolone so izvršile napad na pozicije francoskega vojaštva, da zaščitijo ostanke Rommelove sile, ki beži pred osmo britsko armado. Prvi oddelki te armade so udrli v Tunizijo iz Tripolitanije in se približali osiščni bojni črti pri Ma-rethu. Ameriški in angleški letalci so ponovno bombardirali Messino, italijansko pristaniščno mesto. Vrgli so več sto bomb na mesto, toda rezultat ni znan. Melbourne, Avstralija, 1. febr. Vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja omenja bitke med zavezniškimi četami in Japonci na ozemlju Mu-bo-Wau pri Salamauju, Nova Gvineja, in bombne napade na japonska vojaška letališča pri Rabaulu, otok New Britain, in Koepangu, otok Timor. Bombe so porušile naprave na letališčih, potopile eno bojno ladjo pri Rabaulu, tri pa poškodovale. Puri Harbor, HavaJ, 1. febr. —Momarični tajnik Frank Knox, ki je prišel sem z obiska Guadal-canala, je dejal, da bodo ameriške čete kmalu zdrobile odpor japonske sile na tem otoku, zae-no pa je napovedal letalske napade na Tokio in druga japonska mesU. Knox je obiskal Gua-dalcanal v spremstvu admirala Chesterja W. Nimitza, poveljnika ameriške bojne mornarice na Pacifiku. Delavska konferenca obsodila napad na mornarje Chicago, t. febr. — Čikaški •vet Industrijskih unij je na svoji konferenci sprejel resolucijo z obsodbo čikaške Tribune in nekaterih drugih listov, ki ao objavili poročila z napadi na Splošno mornarsko unijo. Poročila so vsebovala obdolžltev, da člani te unije niao hoteli razložiti tovora za ameriške čete na Guadal-canalu Admiral Wllliam f. Hal-sey, poveljnik ameriške pomorske sile v južnem delu Pacifika, je prej pobil obdoliltve in po-hvalil junaštvo mornarjev. Večja zaščito proti podmornicam Angleška mornarska unija sprejela resolucijo i T ■ ; '■> London. 1. febr.—Resolucija z zahtevo, naj Churchillova vlada stori korake za večjo zaščito parnikov pred osišČnimi podmornicami, je bila sprejeta na konferenci mednarodne mornarske unije. Ta pravi med drugim, da je nezadostna zaščita parnikov odgovorna za izgube na morju. Mornarji so predlagali grupiranje hitrih parnikov v spremstvu bojnih ladij in gradnjo novih za prevažanje orožja in voj. nega materiala, poostritev kampanje proti podjrnornicam in druge ukrepe za zaščito parnikov. Konferenca se je dalje izrekla za bombardiranje v večjem obsegu baz, iz katerih odhajajo oslščne podmornice na morja in napadajo ter potapljajo zavezniške parnike. Podadmiral English se ubil v letalski nesreči San Francisco, Cal., 1. febr. — Ostanki razbitega letala, ki so ga pogrešali deset dni in na katerem so se nahajali podadmiral Robert English in osemnajst IDNE PODPORNE JEDNOTE' iOO. ILL. TOREK, t FEBRUARJA (FEBRUARY 2). 1943 In aectionUOS. Act of Oct 3. 1917, authorlaod on Juno 4. 1913. »>»M««IM< Uredniški In upravniiki prostori: 3637 South Laimdale Avo. Office of Publioatlon: - MIT South Lawndalo Avo. Telephona, Rockwoll 4304 Subscrlptlon 33.00 Yoarly ŠTEV.—NUMBER S2 na ti soteski v okraju Mendoci-no, 130 milj seyerno od San Francisca. Letalo je treščilo ob dva tisoč čevljev visok hrib in se razbilo. Trupla podadmirala in drugih žrtev so našli poleg razbitega letala. Veliki britski vojni stroški London, 1. feb.—Finančni minister Kingsley Wood je rekel v parlamentu, da Velika Britanija potroši dnevno $56,000,dQP za financiranje vojnih operacij. On je pozval parlament, naj dovoli $7,600,000,000 za kritje voj-nih stroškov. predsepnk cio obsodil proti-delavsh načrt Reakcija * v kongresu skuša uničiti de lav- I ske pridobitve KONFLIKT Z DE LAVSKO TAJNICO WaahIngto«u D. C„ 1. febr.— Philip Murray, predsednik Kon gresa industrijskih organizacij, je oatro obsfldlj načrt, katerega je predložil kongresu kongres-nik Sam Hobfcs, demokrat lz Alabame, kot direkten napad na delavske unije. Ta določa pod vršenje unij in voditeljev provizijam protirsketirskega zakona. Zaporna kazen za uradnike unij in članov, ki so spoznani za krive oviranja meddržavne i^i zunanje trgovini, je 20 let zapira in plačitev $10,000 ali oboje. Murray je v pismu Samu Ray-burnu, predsedniku nižje zbornice, Adolphu Sabathu, načelniku odseka za pipvila, Johnu W. McCormicku, voditelju demokratske večine* in Josephu W. Martinu, voditelju republikanske manjšine, Sahteval, da se načrt vrne juotifinemu odseku in ta naj odredi zssMianj«. Murray je dejal, da je odsek odobril Hobbsov načrt brez zaslišanja kljub opoziciji s strani njegove organizacije in Ameriške delavske federacije. Murray je ns* glasil, da so konpres in državne zbornice že sprejale protirake-tirske zakone In da hočejo Hobbs in drugi reakciorlarji v kongresu uničiti pridobitvk kLso jih de- letih. udarec ameriškim delavcem, ki podpirajo vojne napore in doc prinašajo ogromne žrtve. Predsednik CIO je obsodil tudi davčni zakon, čigar avtor je Beardsley Ruml, načelnik federalne rezervne banke v New Yorku. Ta določa plačevanje dohodninakega davka za prihodnje leto v tem letu z odbijanjem gotove vsote od plač. Murray se je zapletel v konflikt z delavsko tajnico, ker je izpremenila svoje tolmačenje Rooaeveltove odredbe glede plače ln pol za čezurno delo ln dvojne plače za delo ob nedeljah in praznikih. Poslsl Je pismo Roo- . Domače vesti Puoblsko vesti Pueblo, Colo, — Dne 28. januarja je tukaj umrla Mary Sme-rajec, rojena v Mirni pači pr Novem mestu. Zapušča mofta, tri sinove in hčer.,— Dne 10. jan. je pa umrl Joe Buščaj, rojen Kompoljah pri Dobrem polju in zapušča ženo in Štiri odrasle o-troke. Oba pokojnika sta bila člana SNPJ. Ia Clovolanda Cleveland. — Dne 28. januarja se Je smrtno ponesrečil rojak Anton Cerne, star 38 let, ki Je bil sedem let mrtvouden in na hajal se je v sanatoriju v Wsr-rensvillu. Ko je sedel v vozičku in kadil iz pipe, mu je padel goreč tobak na obleko, ki se Je vnela in predno je prišla pomoč, je že bil težko ožgan po telesu. Umrl je kmalu za opeklinami. Zapušča mater, vdovo in dve sestri. — Dne 29. jan. je v bolnišnici umrl Alojzij Lavrič, doma iz Loškega potoka. V Ameriki je bil 44 let in tukaj zapušča še-no, tri sinove, Štiri hčere ln 18 vnukov. — Dalje je v bolnišnici umrla Ana Vidmar, roj. Jernej-čič, stara 38 let. Rojena je bile v Ameriki in zapušča moža, tri in več sester. — Družini John in Ana Hočevar je umrla triletna hčerka Mary Ann. — John Škuf-ca se je ponesrečil (ni povedano, kje in kako) in odpeljan je bil v bolnišnico. —. Frank Plut si Je zastrupil kri pri delu in nahaja se v bolnišnici. — V hiši rojska Daniela Blatnika na naslovu 12420 Taft ave. je 29. jan. začelo goreti v kleti in ogenj je naredil do $9000 škode. Flynn se uklonil opornici ji. i \ Washington, D. C, 1, febr.— Načrt, če bo sprejet, bo|jpdward J. Flynn, bivši načelnik Giraud in De Gaulle v konfliktu Vpraianje enotnega poveljstva na površju Alšlr, Alšorlia. 1. feb,-General Henri Giraud, vrhovni komisar severne Afrike, je dejal, da se on in general Charles de Gaulle, vodja borbenih Francozov, Še nista sporazumela o spojitvi obeh grup in enotnem poveljstvu njunih armad. Oba sta se pa isrekla za potisnenje poli tičnih vprašanj in problemov na stran, dokler traja vojna. Giraud je izjavil, da bo mo rala ustanovitev militaristlčne. ekonomske in politične zveze ča kati na rešitev drugih problemov. Preden pride, bo treba podvseti korake za dosego kooperacije med De Gaullovo silo ln francoskimi četami v severni ln zapadni Afriki.' General Giraud je deloma po-Jasnil vzrok trenja med njim in De Gaullem na sestanku s časnikarji. Med drugim je dejal, da bo moralo francosko ljudstvo odločiti o vprašanju vodstva. Gi sinove, dve hčeri, muter, brata -raud se Je sestal s časnikarji v osrednjega Odbora demokratske stranke, je apeliral na Roosevel-ta, naj prekliče njegovo imenovanje za poslanika v Avstraliji, To je storil, ko so se pokazala znamenja, da ga senat ne bo potrdil za poslanika. VeČ demokratskih senatorjev je izjavilo, da se bo pridružilo republikancem in glasovalo proti potrditvi. Možno je, da bo predsednik imenoval za poslanika v Avstraliji Josephu C. Grevva, blvŠegt poslanika v Tokiju. seveltu, v katerem jo je obdolžil, da je zavzela neodgovorno •tališče v tej zadevi. glavnem stanu generala Jacque-Leclerca, poveljnika francoske oborožene sile v Afriki. London, 30, jan.—Major Clau-de Deboia-Lambert, ki Je spremljal generala De Gaulla na poti v CasabUnco, francoski Maroko, kjer sta se sestala s Roo-•eveltom, premier jem Churchillom in generalom Glraudom, «e je vrnil v London. V razgovoru reporterjl je dejal, da so dobri izgledi glede dosege apora* suma med borbenimi Francozi ln Glraudotp. Sporazum pride po rešitvi upornih4 problmsiv. Major Je povedal, da je De Gaulle sedel poleg Roosevelta ns konferenci v Caaablanci in da ata ae pogovarjala v franco •kem jeziku. Nov šef italijanske oborožene sile Maršal Cavallero šel v pokoj London, I, febr.—Maršal Ugo Cavallero, bivši Muasollnljev zaupnik ln desna roka diktatorja, je reslgnirsl kot šef generalnega štabs Italijanske oboroiene sile. del je v pokoj osem dni po padcu Trlpolijs, glavnega mests Tripolitanije, Iti je rezultiral v- uničenju italijanskega imperija v Afriki. Radijako poročilo iz Rima pravi, da je maršala nasledil kot Šef generalnega štaba general Vlttorio Arnbrosio V Londonu aodijo, da je bil Cavallero raz-relon dolžnosti v čistki, katero je odredil Mussolinl z namenom, da odstrani nJemu sovražne elemente iz armade In prepreči strmoglavi Jen Je svojega režima. Italijanska oborožena sila je dobila že tretjega vrhovnega poveljnika, odkar je Musaotiai napovedal vojno Franciji in Veliki Britaniji v poletju 1. 1940 londonski diplomatičnl krogi pravijo, da ao italijanski rojili-sli i/brali Cavallera za voditelja puča, ki naj bi strmoglavil Musaolinljev redkim. Maršal ima mogočna podpornika v armadi in Je bil znan kot navdušen fašist, po- Trideset bolnikov zgorelo v sanatoriju Heattle, Wash., 1. frbr,—V žaru, ki Je uničit sanatorlj Lake K«»tost, pat milj stran od lega mesta, Ja zgorelo 30 bolnikov. V sanatoriju se je nahajalo 40 bolnikov, ko J« nastal požar. Osemnajst bolnikov )e dobilo težke opekline In morali so Jih odpeljati v bolnišnico Harborview v .Vattlu. veliki vojni pr0fit1 firme razkriti Federalni justični department odredi preiskavo THOMAS ODGOVa RIL RICKENBA-CKERJU Waahlngton. D. C. 1. febr-Časnikar Drew Pearson, čigar članke objavlja več listov, ji dejal, da je polkovnik Willlam 0'Dwyer, kateremu je bila poverjena preiskava sleparij v sveži s kontrakti, sklenjenimi v Betonu, O., razkril ogromne profile, ki jih dela na rsčun ameriških davkoplačevalcev neka firma v Kansas Cityju. Ime firme, ki izdeluje šotore in platna sa armado, ni bilo objavljeno. Pearson je v svojem govoru po radiu napovedal, da bo federalni justični dopartment odredil postopanje proti firmi, Federalna veleporota v Kansas Ci-tyju bo vodila zaslišanj«. Preiskava, ki Jo vodi 0'Dwyer, je odkrils, ds stenografke, uposle-ne pri firmi, prejemajo letno d očim so prej preje-na teden. Neki uradnik firme'si je sviša! plačo od $10,000 ns $60,000. Drugi uradniki so li tudi povišali ptafe. Robert P. Patterson,Vojni pod-tajnik, Je nedavno l«javi|, ds bo juatični department obtolil vse kompanije, ki grmsdijo profit«, ns podlsgi dokazov o sleparijah, katere je odkrila 0'DwyerJeva preiskava. » Detroli, Mlch., 1, fobr.-' Sa- mo organizirani delavci lahko preskrbe dalo ameriškim vojsko m, ko bodo d«mobllliir«ni,M je dejal R. J. Thomss, predsednik avtne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, v formalnem odgovoru stotniku E. V. Rickenbsckerju. Slednji Je v svojem govoru v Detroitu pozval kongres, nsj uveljavi zakonodajo, ds sleherni demoblHsirsnl vojsk dobi delo v tovsrni, ne ds bi stopil v unijo. "Delsvsko gibani« J« |« storilo korake zs upoolitev vojskov, ko ae vrnejo iz armsds v civilno življenje," Je dejsl Thomss. "Ono ni čakalo ns Rietatbsek-♦rjevo sugestijo. V pogodbah, katere so unije sklenile s delodajalci, so provizije, ds vojski, ko se vrnejo iz srmsde, dobe delo brez okrnjenjs starostnih pravic v čsau službe v srmsdl." Zlom nemške letal-ske sile napovedan Ameriiki Utelci v Angliji odlikovani London, I. febr,—G e n • r s 1 Frank 0'Day Hunter, poveljnik osmega ameriškega letslskega zbora v Angliji, je napovedal uničenje nemške letslake sile v tem letu. Napoved Je izrekel v zvezi a c-eremonljsml, pri katerih je enajst ameriških letalcev dobilo odlikovanje v znak pri- . znanja demonatrlrsnegs Junaštva. "Nacijska letalska sila «• je začela krhati v preteklem letu," Jo rekel Huntor. "Pred zaključkom toga leta bo ns tleh, dočim gre naša atalno navzgor." Med letalci, ki so bili odliko-varil, j« poročnik Robert Boock, ki se Je izognil smrti kot član lartftlbkega Akadra, ko J« U bombardiral nadjako baso. Njegovo letalo je zadel drobec krap-neia in sočasno oslepil Boocka. Njegovi tovariši so ga vodili nazaj In je srečno pristal v nekem angleškem kiaju.' SVITA 7 *T PROSVETA THE ENLIGHTEN MENT GLASILO IM LASTimVA SLOVENSKE HARODHE PODPORNE JEDMOTE Organ of aod publlshod by llortM Hallonal Sonefll Sodety Harošatoa sa ZdruUn« drisve (laven Chlcaga) to Kmm SMO ■a leto. $3 00 upolliu. SI SO sa čeirt Mai sa Chkapo to Cksaro S? JS sa colo lato; D.7I sa pol lata* aa inosemstvo SMO. Subscrlptkm valost for tb« United Slalas (oxoopf Chteago) aod Caaoda M JO por roar. Chicago and Clooro V JO por ym. fotofen oglasov po dopovoru —Rokopisi dopisov to nonaročenlh tlanbov m no vrašajo Rokopisi lUerarha vsebine (trtico, porasli, potmi Ud.) so vrnejo pošUJsJolJu lo v slučaju. 8* )a prtlošU Advartlslng rafos ob agrsomooL—Manuscripts of aad Mm^lfrlfei* artlclos will not bo returned. Otber such as tloris*. plays, pooms. otc. wlll bo returned to scader onlT accompanlad bj solf sddrsssed and stampod envatope. Naslov na vsa. kar Ima stik a Ustom: PROSVETA 1887-88 So. Lawndale Ara.. Chicago, Illinois MEMBER Of TKE FEDERATED PRESS Datum v oklep*ju na primer Tv^Clovek m?'vleče U klavnica človeštva, pa ~-'" imo, da ga ,i . 1 n/M.I-l, . • siapovsK Berlinski Kljukec Je spet pokazal, kako "vae ve ln vse zna." Tri dni pred objavo poročila o konferenci v Casablanci je Kljukec javil vsemu svetu: "Churchill je spet odšel v VVashington k svojemu šalu Rooseveltu. Uboga Anglija, kako nizko si padla! Churchill, Rooseveltov hlapec, mora capljati v VVashington trikrat na leto!" Kljukec je demonstrirsl, ds je skrahirala tudi njegova špionaža, kakor Je skrshirsla "nepremagljiva" Hitlerjeva armada v Rusiji in Afriki. O • • Ali je nacijskega Kljukca kaj sram, ko ga je s svojimi špioni vrod tako imenitno polomil? Pamet! Kdaj Je še bilo katero pro-palico gram! Kljukec zdaj gobezda, da Stalin zato ni prišel na sestanek v Casablanco, ker ne zaupa Rooseveltu ln Churchillu— ker ve, da ga ta dva vlečeta. To gobezdanje je prav tako zanesljivo, kakor je bilo Kljukčevo gobezdanje tri dni prej, ko je krulil, da Je Churchill spet odšel v VVashington. 0 0 0 Upton Sinclair piše socialne povesti še štirideset let. Mož je že prilično v šestdesetih letih, s še vedno čvrsto drži za pero 1cot je takrat, ko mu Je bilo dvajset let. Baš zadnje dni Je izšla njegov« nova knjiga "VVide Is the Gate," ki šteje 751 strani in katera je nadaljevanje prejšnje "Dragon'a Teeth;" njegov znani junak Lanny Budd, Američan, ki ima milijonarko in reakcionarko za ženo, sam pa je socialist in drvi po Evropi in doživlja dramatične viška, Je še vedno na delu. Sinclair je socialni Einstein. On ne pozna prostora. Njegovo pozoriŠče je ves svet, njegova osnovna smer v tem kolosalnem delu pa Je konflikt med demokracijo in diktatorskim tiranstvom. Pred leti je bil Upton v boju aam s seboj; ni bil ns jasnem, ali bi tudi boljševlke uvrstil , med svoje demokratične junake aH ne. Hltlor-8talinov pakt ga je ozdravil in danes ve, kje je. Sinclair izvršuje veliko zgodovinako delo, ko sproti riše sedanjo svetovno vojno v pripovedni formi. Hitler, Mussolinl, Franco, Goering, Lavsl ln drugi nacifašisti nastopajo v njegovi povesti s pravimi imon|; kraji in dogodki se realistično odpletajo na straneh njegove najnovejše knjige. Upton Slnclsir je že spisal domala petdeset knjig. Naj živi in dela Še mnogo let! • • • Rudarji na antracitu so se vrnili na delo, ko jim je predsednik Roosevelt poslal ultimat. Tako so poročali. Ampak predsednika takrat ni bilo doma. Zdaj vemo, da je bil Roosevelt tiste dni 9000 milj proč od VVaahingtona v Afriki in imel je vse bolj važne posle, kakor pa pošiljanje ultimata stavkujočim rudarjem. Kdo je poslal tisti ultimst v njegovem imenu? Njegov tajnik? To je nov slučaj, ki nam jaano kaže, koliko stvari se izvrši v imenu predsednika, daai on o tem morda niti ne ve—kljub temu ja odgovoren. Predsednik je odgovoren zs neštete in neštete reči svojih ursdnikov in kadar ga uradniki zavozijo—kar se mnogokrat /godi—padajo batine kritike po predsedniku. l_ f 'a e T- Deputacija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki Je biln 15. januarja pri državnem podtajniku VVcIlesu v VVashingtonu, je naredila, kakor poroča, dober vtis pri naši vladi. Prijazno so Jo sprejeli, pozorno poslušali, zanimal* so se za nesrečno Slovenijo in toplo so ji rekli, naj še pride. To nam daje pogum. Dt lavni podtajnik Wellos je rekel naAi deputaciji, da ameriška vlada šc ne more obljubiti ničesar, storila pa bo za Slovence, kolikor bo mogla To Je odkritosrčno In tfentlemanako. Nobena zavezniška vlada danes še ne more fakttčno dati kakšne trdne obljube glede detajlov bodočega miru. Na temelju poročila deputacija SANSa Jo vlada Združenih držav prva, ki je—uradno po državnem podtajniku VVelloou—zagotovila Slovencem svojo pomoč. Ameriški Slovenci si moramo zapomniti tn dejstvo a • • Berlinski Kljukec: "Te dni je bil na romsntičnem bregu Afrike ho)lywr>od*ki teater četrte vrste " Cikaika Tribuna: "Brez dvoma je bil namen, da bo sestanek v Cssablanci dramatičen, toda bil je teatralen." Gornje je odsev dveh zastrupljenih pameti, kt brizgata enak mtaelnl strun Ampak zunanji »ovratnik nI nikdar tako nevaren, kakor je notranji—ki živi In se redi od maane ignorance ln deloma od napol pečme učenosti" . . . O • o Na komentar br Gardna v Prosveti od zadnjega petka, v katerem »agovarja divjo stavko rudarjev na antracitu, je treba pripomniti ds je v komentarju popolnoma Ignorirano dejstvo, da je pogodbo teh rudarjev v veljavi do 31. marca. Stavkarji ao ehoatavno po gazili veljavno pogodbo. t Urednik Prosveto je bil t nellefml stavkami vseh zadnjih 98 let in ves U čas jo odločno obsojal kapitaliste, ki ao pogasili pogodbe ali drugače storili krivico delavcem To bo delal tlo konca svojih dni—amoak s kakšnim obra/r m na) obaoja pogodbolomne kapitaliste če bi v Isti sapi dajal potuho pogodbolomnlm delav eem? Ali bi bilo to polteno tn pravično? Ako ne bodo delavci zmagali s poštenim bojem, no bodo nikdar tudi g nepoštenim! — — O Gowaada, vedno zabava, ko čita ali ališi, da se tako zvani nepremagljivi Šampioni pretepanja in gobezda nja izpostavijo svojemu oponen tu, da mu pripelje z obema rokama po nosu. fie bolj se pa zabavamo tisti, Id se zanimamo za to vojno, ko se kaj takšnega pripeti nemškim gobezdačem v ta-kozvanem ministrstvu za propagando. Ni še dolgo, ko je Goebbelso-va tovarna za laži producirala ter potom poslala po radiu v svetovno javnost," da so ruski vojaki, ujeti na fronti svetovne klavnice humamtete, otroci po petnajst in starčki po šestdeset let stari. Iz Rusije je takoj prišla izjava, ki se je glasila sledeče: Ce imamo mi v naši rdeči armadi otroke ter stare očete, da se bore proti "nepremagljivi nemški armadi," kako je potem mogoče tem starcem in otrokom poditi po Hitlerjevem mnenju te nepremagljive "kerelce", od koder so prišli? Ali ne vidite, nemški slepci, kako ti vaši "hrabreži" "prodi nI ja'4 nazaj in so sami priznali, da je Stalfngrad največje mesto na svetu. Saj ste po gosje po njem marširali dolge mesece, n ko niste prišli do konca mesta, ste jo ubrali nazaj. Piscu teh vrstic se dozdeva, da se nemški vojsk tajno izprašuje: Ali je mogoče, da njih minister propagande laže, ali je pa ruska armada, "sestoječa iz otrok in starih očetov", tako močna in efektivna, da suje nemške hrab-reže od vseh strani? In to je fakt, ki ga Goebbelsova tovarna za laži prigna. Kdo torej laže? Rusi ali Nomci? Podpisani ni nikakšen komunist, toda raje vidi, da zhiaga lusija z drugimi zavezniki, ka-cor pa narodni nemški "socializem"; Musgojinijev fašizem, ali pa njih zaveznik zeleni palček iz Japonske. Verjemite al' pa nc, to so bo zgodilo. Radoveden sem pa le, koliko naših izseljenih Slovencev razume propagando, katero Goebbcls servira nemškemu narodu. Zraven pa ne, da zaničuje naš priljubljeni slovenski narod, nego so brije norca iz vseh narodov, ki so prišli pod peto trojice Hit-ler-Mussolini-Hlrohito. Po radiu jim servira sledeče za večerjo: Dober večer, nemški narod! Kako se kaj počutiš? Vsi dobro, kaj ne? Tako je prav! Koncem konca, kaj imamo mi izgubiti v tej vojni? Se misliti na to je brosmiselno. Naše "strategično curikanje" v Rusiji in Afriki napreduje na vseh straneh. Rusija, kakor veste, je brez vere, je najbolj mrzla dežela na svetu iz-vzemši "komunistične" Jiigosla vije. Radi tega naj le oni-imajo svoje države. Kar se pa tičo Afrike, naš lisjak Rommel je skoro vso prebrodil in ni v njej našel ničesar, kar naš narod po-trobuje. Na* "Schlckelgruber jo preskrbel za vas meso, smeta- prosimo, jnp takoj naznanite naši gestapovski policiji in ta bo poskrbela, da se ne bo več zanimaj za trajnost vojne.—Govori zastopnik nemško propagande. Tako toM je bila servirana večerja nemškemu narodu v zadnjih letih. V tem letu (1943) se pa slišijo lažipropagande vse drugače. O tam bom poročal v kratkem — mogoče tudi o čem drugem. John Matekovich. Zopet doma Llbrary, Pa*—Zopet sem se namenil napisati nekaj vrstic, kako sem prišel domov iz bolnišnice. Dne 16. januarja je prišel zdravnik dr Veil in me vprašal, ako hočem iti domov za nekaj časa; kadar bo poslal mojo ženo domov, potem bom pa moral zopet nazaj v bolnišnico. Kaj bo potem nSpravil z mojo nogo, ne vem. Vrniti se moram v bolnišnico 0. februarja. Ko sem dobil vsa navodila, kako se moram ravnati doma, je njegova tajnica poklicalo kom panijskega voznika, ki vozi bol nike v bolnišnico in domov. Prej so to delo opravljali kompanij-ski stražniki ali "coal and iron police V ki »o bili poznani v delavskih krogih tudi kot "koza-ki". Sedaj ni teh "kozakov" že nekaj let. Sedaj pa ima Pitts-burgh Coal Co. štiri voznike, ki vozijo bolnike oziroma ponesrečene majnarje v bokiišnico in domov v okolici Pittsburgha, Zadnjič smo bili štirje bolniki, ki nas je peljal vsakega na svoj dom. Mone je skrbelo, kako bom prišel v avto, ker se noga ne da dosti upogniti, vendar sem počssi zlezel notri brez posebne sitnosti. Ko nas je pripeljal v Library, sem jaz pri svojem domu zlezel ven, druge je pa peljal naprej: enega v Luder-ville, drugega v Benek No. 1, tretjega pa v Cresccnt Mino. Tako sem zopet prišel domov po sedmih mesecih. K sreči je bilo še toplo tisti dan, ker jaz sem bil brez suknje ln klobuka. Najprej sem šel k bečlarjem, ker drugega nI bilo doma. Potem so mi odprli hišo in zakurili, da sem se malo ogrel. Ni bilo dosti mraza, a zame ga je bilo dovolj, ker ga nisem bil vajen; sedaj pa se mu bom moral privaditi, ker doma ne moreš tako kontrolirati toplote kot jo v bolnišnici. Čital sem dopis Martina Pav-ška, kako je on selil svojega pujska lz kraja v kraj, da mu ga ni odnesla zadnja povodnja. Sedaj pa malo o delavskih razmerah. Zdaj je tudi premo-gorovov št. 10 Pittsburgh Coal Co. pričel obratovati šest dni na teden. Zadnjo soboto so začeli delati prvič, sedaj pa bodo kar naprej "robotali", dokler bo trajala vojna, ker kompanija potrebuje dosti premoga. Ko bo vojne konec, bo pa tudi tega konec za kakih par let, kakor je zadnji vojni. vsi. kdor more, TOREK, 2. FEBRUARJA mšf M Ameriško lokalo la člani posadke v vodovju pri AlaakL Sam Lovln (lavo), načelnik sveta anlf CIO v Chicagu ta Std»ey Hlllman. predaednik unijo Amalgama tod Clothiag Workors. tudi ženske in dekleta; kar jih ne dela, so pa v bolnišnici, tako da ni nikogar doma. Mislim, da ni bilo še nikoli tako, da bi ženske toliko delale v industrijah kot delajo zdaj. Dale so si ruto na glavo, se oblekle v hlače in hajdi v tovarno. Čisto prav, naj se še ženske in dekleta malo na-"Jva^ijo, da jim ne bo težko na slajra leta. Večkrat sem že slišal kakšno žensko, ki je rekla, da ji prej ni bilo treba delati, zdaj pa mora. To je dobro za život, če se malo udje pretegnejo, da preveč ne zastanejo; posebno je to dobro za mlade ljudi, da ne bodo dobili krvnega pritiska. Telesno gibanje je dobro tudi proti krču. Prej, ko ljudje niso toliko delali ali bili brez dela, je bilo dosti te bolezni. Kadarkoli si Šel k zdravniku, ti je to povedal. Zdaj pa tudi te bolezni ni več toliko. Torej tudi vojna nekaj pomaga, da so ljudje bolj zdravi, vsaj nekateri. Vojna seveda prinese pa druge bolezni. Tako znajo delati kapitalisti z ubogim narodom. To bo trajalo, dokler se narod ne predrutfači. Vojne so bile in lahko še bodo. Vsaka je hujša od prejšnje. V zadnji vojni ni bilo dosti eroplanov, pa tudi o tankik ni bilo slišati. Sedaj je pa cela pošast v zraku ln na zemlji. Ce bi bili vsi ljudje enega mišljenja, bi ne bilo treba nobene vojne. Saj svet je dovolj velik za vse ljudi in tudi dela bi bilo lahko dovolj za vse, samo če bi bilo pravilno urejeno. Ampak tega nečejo kapitalisti. Ko vidijo, da je narod preveč Izobražen, tedaj jih je treba malo pobiti, da ne bodo Še bolj "kttnštnl". In tako mora trpeti narod. Sedaj se mora boriti zanje, potem pa bo moral plačevati zelo visoke davke. To gre vse za naš kapitalizem. Oni so vsi skupaj iz vsega sveta, se ne sovražijo kakor seduvraži revni narod. Tako vidimo, kako se je pričela sedanja vojna. Ko je Hitler napadel Avstrijo, takrat je bil Čas, da bi ga ustavili,'oziroma bi ga morali ie prej, ko se je pričel oboroževati ln pripravljati na vojno. Ampak tega niso hoteli storiti, marveč ao mu angleški, francoski in ameriški kapitalisti še pomagali, da se je bolj obo-rožcval. Potem je prišla na vr sto Čehoslovakila in nato Poljska. Tedaj sta pa Anglija in Francija prijeli za orožje, ko je bilo ie prepozno. Potem se Je spravil še nad Jugoslavijo ln jo hitro podjarmil. Ampak Hitler še ni imel dovolj, spravil se je še nad Rusijo. Tako je svet sedsj v plamenih splošnega požara. Francija je zelo razkosana in razm reva r jena. Enaka usods bi bila zadela tudi Anglijo, da jI ni pomagala Amerika. Potem se )e Hitler z Japoncem spravil še nad Ameriko. V Rusiji mu je šlo dobro do zadnje jeseni, potem se je pa sreča obrnila in zdaj Nemci beže nazaj skorsj prav tako hi tro kot so orej prodirali v Ru^ sijo. To je čisto prav. k<* so mtallli, da bodo oni podjarmili svet. Toda go se zmotili Sramota za tak narod kot ao Nemci, k« so ae prej šteli najbolj izobražene Ampak dšnea so oni na)bol) podivjan rarod. Kako grdo delam s podjarmlje-nlml narod), da njih divjake menda nima primere v zgodovi- ni. Oni mislijo, da drugi ljudje niso toliko vredni kot Nemci. Posebno preganjajo in uničujejo Žide, pa tudi Slovanov niso mogli nikdar videti ti zagrizeni Nemci in najrajši bi jih uničili. Uničili so jih že dovolj ali iztrebili jih ne bodo. Kako grdo delajo z našim slovenskim narodom. Koliko so jih že pobili in odgnali v končen tracijske tabore, kjer morajo trpeti mraz in lakoto. Porušili ali zažgali so jim domove in pobrali domačije in druge vrednosti, tako da narod nima iti kam pod streho. Če je kakšna pravica na svetu, mora zadeti te divjake za zločine, ki jih počenjajo na Slo* venskem in drugod. Kolikor ne bo poklanih ali umrlih za lakoto« bo vse bolno, kar jih bo ostalo, tako da bodo vsi zanič. • To nacifašistično golazen je treba vso. pobiti in uničiti. Akd tega sedaj ne Jbodo napravili do kraja, bo zopet vojna čez 20 ali 25 let. Če bi bil še angleški narod tako bojevit kot so Jugoslovani, mislim, da bi bil Hitler že bolj pri kraju. Ampak oni se zanašajo na druge, da se bodo drugi borili zanje, oni bodo pa gospodarili, ko bo enkrat konec tega strašnega klanja in uničevanja. Jakob Zupančič. 386. Nekoliko komentarja Velika novica zadnjih dni je bila tajna konferenca predsednika Roosevelta in angleškega pre-mierja Churchilla v Casablanci, Francoski Maroko. Senzacija nI bila to, da sta zopet zborovala s svojimi glavnimi vojnimi strategi, kajti ic skozi par tednov prej smo čitali v dnevnih vesteh, da nekje zborujeta ali bosta v kratkem zborovala. Berlin je to tajno konferenco posadil v VVashington. Ampak Roosevelt in Churchill sta Goebbelsa pre-varila in šla v Afriko, v Casablanco, kjer se po ameriški in angleški okupaciji gode čudne reči. To Je bila vsa senzacija. Senzacijo je prav za prav oskrbel Elmer Davisov urad za vojne informacije ali propagando (VVIO), ki je res izborno organiziral publiciteto in jo zadnji pondeljek zvečer senzacijsko stresel iz velikega žaklja. Kaj sta Roosevelt in Churchill sklenila na tej desetdnevni konferenci, je seveda tajnost. Svet je le izvedel, da so napravili načrte za vojno strategijo in da bo vojna končana le z brezpogojno kapitulacijo osišča. Ne prej. Na fvoditelJe osišča ln njegovih satelitov, še bolj pa na nemško, italijansko in japonsko ljudstvo mors ta vest porazno vplivati, kajti upanje na osiščno zmago aH na kompromisni mir. ki bi pustil osiščne imperislistc pri življenju, je z vsakim dnem manjše. To mora postati Jasno tudi v Berlinu, Rimu in več ali manj tudi v daljnem Tokiu. o Do tukaj je vse dobro—prit i-ranje osišča na popolno kapitulacijo. Da bo za dosega tega prelite še dosti krvi, lahko še več kot jo je bilo do sedaj, da bo treba še ogromnih žrtev, nc more biti dvoma. Enako važno vprašanje jo. kaj sledi porazu osišča. O tem pa niamo Iz Casablance sHiali ničesar novega, kar bi iz-bičano človeštvo lahko opogumilo in mu dalo upanje, ne samo na hitrejšo zmago, marveč tudi na svetlo Mločnost n n> dov širom sveta. Tukaj vlada fa ! skoraj popolna tema, kar rnon porazno vplivati ne gamo na krvjo oblita in križana ljudsu" v Evropi—yes, tudi v Nemčiji is Italiji—na Kitajskem in pri dru. gih tlačenih narodih, survec t* I di na one ljudi v Ameriki in Aa. gliji, katerim je pravična in m.' metna urOditev sveta ln organi-1 zirartje trajnega svetovnega mi. i ru po tem klanju prav tako vai. rto kot pordž osiSČa. 0 j: Glede tega velikega in važnega vprašanja vlada še naj. večja tema, ki jo v porazno^ odvaga le divjanje. natifašizm, v zasedenem ozemlju, ln vsled tega smo čitali poročila iz Švi<* prošli tor^k, da ie vest o u j kon. ferenci v Caafcbranci bolj popari. la Izblčana ljudstva v Evroni kot jih je navdušila. Paul Ghah pr». vi v svoji depeši iz Berna Chi-cago Daily Newsu od zadnjegj torka, da je tlačena Evropa ost* la razog&rOna, ker Churchill « Roosevelt nista bolje objasnifc "atlantskega čarterja" in podali bolj jasnih mirovnih ciljev, kakšna naj bo povojna Evropa. Iz Rusije pa Čitamo, da aovjetsb časopisje popolnoma molči o tej konferenci in da so ruski narodi izvedeli o nji le po kratkem radijskem naznanilu zadnjo sredo. Tudi na Kitajskem ni ta kon-ferenca nikogar elektriziral«, kot čitamo poročila od tam, daš jo Kitajci pozdravljajo. • Mnenje pisca teh vrstic je, če bi bila ROosevelt in Churchill naznanila svetu, da bosta Amerika in Anglija delovali na tem, da Evropa dobi po tej vojni demokratično federacijo, Indiji neodvisnost, Kitajska in drugi narodi enakopravnost in enakovrednost v očeh nove svetovn« politike in morale, kolontjaln narodi na splošno pa protekcija v okviru nove Lige narodov ali svetovne federacije—če bi bili Roosevelt in Churchill podali tako deklaracijo, .bi bila dvignili ljudstva vsega sveta, posebno pi v Evropi, kot jih je dvignil Wil son v prvi svetovni vojni s svoji mi famoznimi 14 točkami. Am pak na škodo vseh narodov i na škodo novega, svetovnega si ru se ni zgodilo nič kaj takegi Kakšnega pomena bi bila tak deklaracij* za zlom Hitlerja tudi Japoncev!!! a Z vojaškega stališča je bila konferenca v Casablanci lahki važna, ampak politično sta Roo sevelt in Churchill spet—"a mudila bus", kot ga je večkrt zamudil "marelarskl" Chamber lain. Če sanjata, da bosta z i« noriranjem teh velikih vprašan pospešila zmago nad osiščem it potem vlila skrahiranemu^ preživelemu kapitalizmu no* življenjske soke, se temeljit« motita. Ne samo motita se, mar več take iluzije le prinašajo no ve svetovne katastrofe, novo mi zerijo in vojno. V pričo tega molka o bolj kos kretnih povojnih ciljih kot j "atlantski čarter" ali pa več I manj idealistični govori p<*» predsednika Henryja VVallaceji Roosevelt in Churchill le sedatr na lim Stalinu In stalinizmu, ne bo od strani ameriške in ai> gleške vlade kmalu kakšne* dalekosežnega načrta za parne* no in pošteno preureditev Evrs pe v federacijo, je povsem nj ravno, če se bodo evropska ljue stva pričela bolj in bolj nasl» njati na Rusijo in Stalinov re žim, ne glede koliko grehov imi U nad seboj. Ta grozotna voW jih bo toliko ostrsšila in tudi i* čil* da si bodo na vsak ns« želeli take uredbe Evrope, kil omogočala mir med narodi in p" (Dalje na 3. strani) Pred. dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 2. februarja / Domače vesti. V Chicsgu jj umrl 17-letni Joa. Kramsi« član SNPJ. Delavske veetL V Kansasu* pojavljajo nove'homatlje rudarji. Iaoeematvo. Frane -štvo je ustrelilo 20 nemški* lavcev v Porurju. Sovjetska Rusija. Čičen" misar za runanje zadeve )* , javil v Uušannu. d., podpiše dardanelskc poH*. 2. FEBRUARJA PROSVETA duri: vedno sem jim naravnost povedal, kdo in kSJ sem. Pokazal sem jim svoje papirje: jugoslovanska vojažka-pllotska legitimacija in legitimacija ujet-niškega taborišča. Vedno so me sprejeli kot prijatelja. .Dali so mi jesti, skrili so me v senu čez dan, da sem se odpočil, včasih so poaušilt moje mokre cunje. Pokasali so mi pot, dali nasvete, včaaih dali celo, vodiče. Ali tudi med Francozi so propalice, čim bolj sem se bližal jugu, manj so ml ugajali ljudje. Marseilles: boljše, da vam ne govorim, za denar dobite vse, brez denarja nič, popolnoma nič. Za denar: za tisoče frankov mislim, za vo-lik denar, ki ga ima le malo lju: di, noben pošten med njimi. Zadnjo noč v nemški Franciji, sem si mislil, da me bo konec. Vedel sem, da mpram prebroditi mal potoček, da pridem v neokuplrano zono. Sezujcm čevlje, zaviham hlače. Stopim v vodo — do gležnjev, drugi korak — do pasu. Tema taka, da nisem videl pedenj pred seboj. Kakšna voda Je to? Ogromna reka? Mraz Je bll, premočen, skoil ln skozi, hodil sem ob vodi gori ln doli, da bi se segrel, dočakal dneva. Prvo, kar sem opazil v jutranji svetlobi: 200 metrov od mene mal mostič s nemškim vojakom s nasajenim bajonetom, Bežal sem v drugo stran. PribeŠsl ns dvorišče mlina. Spet me je Francos rešil: dal mi je vodiča, da me ja spremil Čez mejo." Rad bi spet dobil bombnik, da bi ga pilotiral. Kjerkoli, tukaj aH na BUšnjem, Srednjem ali Dalnjem vahodu, kjerkoli hočejo. V jugoslovanski avijaciji je bil v bombniškem skvadronu. "Spoznam se na angleške bombnike. Pri1 nas smo imeli Savola, Darniarje in Blenheimc. Moj j« bil Blcnheim, Na 0. a-prlla, ko se je začela naša vojna, sem zjutraj letel proti Sofiji, da bombardiram tamošnje letališči ; Nsmci so ga ša obiskali in razdejali. Potikali amo sa okoli Prištine, Ušle, Potega ~ mojega rojstnegs kraja potem Nlkši-ča. Avtomobili s municljo in bencinom so nam aledlli, kolikor Je bilo mogoče, da smo vse one dni še bombardirali sovraž-nlks. Bilo je v Pošegl, ko sem prišel na letališče, pa so ml povedali, da sa je kakih 10 ali 20 naših avijattkov nabasalo v tri bombnike ln odletelo v Rusijo. Kaj se je zgodilo s njimi, ne vem. Ko sem izugbil zrakoplov, tovariše, ko smo lsgublll vojno, sem se odločil, ds se pustim u-jeti. Lahko bi odšel domov in živel kot civilist. Ali nisem mogel prenesti mlili, da se vrnem domov 'poražen Jugoslovenski letalec'. OdloČil sem se za u-Jetništvo ln ob istem času sklenil, Ha bom poskušal pobegniti/' Dolenjka. Glasovi iz naselbin ^ (Nsdsljevsnje s I. strani.) njih kulturno svobodo. To je mogoče le v dovolj veliki federaciji, aH pa v območju—USSR, kakor stvari danes stoje, e Očividno pa jc, da vladajoči krogi v Londonu ne marajo nič slišati o kakšni splošni evropakl frflcraciji, kar je zunanji minister Eden že parkrat naglasi!; in ker Washington navadno sledi Londonu v zunanji politiki, kot sledi otrok msteri, zato Je menda tudi smeriška vlada proti tej ideji. Vsaj do sedsj še ni bilo iz Washingtona nobenega ogrevanja in niti znamenja, da jo ameriška vlada za to idejo, duši bi bila lahko Anglijo že zdavnaj prisilila nanjo, in sicer veliko lažje v njenih najtemnejših dnevih leta 1940-41 ln pred "lend-leasom" kot jo bo pa po kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije. In lani. ko so prodirsle nscljske horde 5roti Kavkazu ln Stalingradu, I bll skorsj gotovo pristal na to Idejo tudi Stalin, zdaj bo šlo pa bolj težko, kajti on Ima po vseh videzih svoj načrt za povojno Evropo. In S t a 11 n bi se spremenil iz Savla v Pavla, če. bi njegov načrt določal demokratično evropsko' federacijo na principih soclallstičncgs gospo-darstvs, kot to na primer določa načrt podtalnega radlkalnegs gibanja na Poljskem. V Londonu in VVashingtonu so seveda tolažijo s tem, ds bodo njih armade prej v Berlinu kot rdeča armada in bodo torej oni narekovali bodočnost Evropa. Ampak tudi v tem sa lahko motijo. Stalin lm*3fcdrugo "trumf-no" karto v rokam/Japonsko, ki jo bo lahko Izigral proti Ameriki in Angliji. Zs porsz Japonske bo Amerika potrebovala rusko pomoč, vsaj njana letališča ob Pacifiku. In Stalin bo lahko postavil svojo ceno za to pomoč, na primer prosto roko v Nemčiji z vso centrslno ln jugovzhodno Evropo in Bslkanom vred. Ds bo Jože ksj takega zahteval, si lshko predstsvljamo, ksj ti on ne bo ne morslno niti politično obvezen ns nobeno evropsko fede-rscijo. Piscu teh vrstic «c dozdeva, da bo Stalin tudi dobil to ceno za rusko pomoč proti Japonski. * e Jože se torej lshko smeji v svojem Kremlu in prepušča Roo-seveltu ln Churchillu, da kujett svoje vojsške ln mogoče tudi druge načrte v Casablancl ali kjerkoli. Zadovoljen ja lahko toliko čaaa, dokler njegova rdeča armada podi nazaj Hitlerjev« horde ln dokler ameriška in angleška vlada naatavljata vlšijtke reakcionarce in fašiste a la Pey-routon v francoski Afriki in kon-sortirats s Prencom, Habsbur-; govet ln italijartaklm degeneriranim prestolonaslednikom, ki naj napravi "revolucijo" (!) v Italiji in strmoglavi Mussollnlja. A /t e Ameriški narod Je treba ^opozoriti le na nekaj: Ce so v ton-domi in Waahingtonu tako kratkovidni, da ne prtdajo s pametnim načrtom za reorganlziranje Evrope v demokratično federacijo In paifcatno ureditev ostalega sveta, tedaj ne ame ameritk" ln angleško ljudstvo dopustiti,1 da bi njihovi sinovi zatirsll revolucijo, po magarl holJŠevUk" v Evropi. Če v Wsshlngtonu In Londonu nI ms Jo pametnega načrta za rešitev evropske šovinistične blaznice, tedaj nsj Jo Hts-lin reši po svojem kopitu. Z daljšegs vidika ho to bolje ra Evropo, za Ameriko In gVetovm mir kot pe upostsvttev "statusu quo" in reskrife. Frances LaRosa. članica unijo strojnikov ADF v New Yorku. u posloma v delavnici Kollsman Instrument Co. Finski marial apeliral na papeia na posredovanje Ijondon, I, fcb.—'Zakasnelo, toda zanesljivo poročilo pravi, da Je maršal Gustav Manner-haim, vrhovni poveljnik finske armade, poslal papežu Piju no-U1 z apelom, naj posreduje In podpre nspore /insko vlade glade sklenitve separatnega miru z Rusijo. Msršal je dejsl, ds se bo Finska podala, če dobi garancije od Rusl)e, ds ostanejo finske meje iz leto IfMtt. Te meje nsj bi garantirala Finski tudi Ameriks. '"padalci prispeli v do-kJ" SC nahaja takozvana Sibirija", v kateri pre- rt a j bedne jši ljudje, se pravcato divjanje. • usmiljeno pretepali "i dasiravno vlada uboštvo, so napa-vse hiše takorekoč kroe. Ko je bilo to * "O, so zažgali vseh f ' "t Ako so reveži so jim s silo vse »n odnesli s seboj, »"lo tako temeljito, '»stalo na torišču > kil zajčka. Italijani pripelja- > j< r se je prejšnji h'«'t i/snskl napad inico Sitarjevo in "J" Obe sta bili na ustificirani. Kdor 11 teh dveh neareč-k»ko strahotno sta ni. Celo telo je „ • "iplutb in ran, gla-ko ^rahotno razbiti, Kanada povečala produkcijo letal 011 a w a, Kanada, 1. feb,— Kanadske tovarne so povedale produkcijo letal in jih izdelajo zdaj čez 400 na mesec. To Je velik napredek v primeri s produkcijo pred i/bruhom vojne, ki je znaLila 40 letal mesečno. Po-raat produkcije letal omenja poročilo, ki ga je predložila posebna komisija parlamentu. For VICrORY ruskih vojakov aaakalraje nemško utrdbo na centrala! PROSVKTA TOREK^PERKiAr^ movala obglavljena cerkvic grobni tišini so ae plazih Dr*i podrtin in skoro bežali prSi ho vssico. krivana lučka. Vso pot so sre-čavali ranjence, ki so se vlačili ob J&licah, počivajoči na slehernem kamen u. Marsikdo jih je blagoslavljal, da lahko hodijo sami brez priganjanja. Dolga se mu je zdela njihova pot »njegova pa tako kratka. Zavili so skozi zapuščeno, raz-streljeno vas. V ozračju je smrdelo po dimu in smodniku. Sredi ceste so. zijale globoke luknje. Črne ploskve zidov so štrlele proti nebu in med njimi je sa- Gifts for Mkhigan Marines Rado Murnik (Se nadaljuje.) Zor ko je osupel gledsl za njo ln dejal nekoliko v zadregi: "Ušle mi je." "Ženske imajo svoje muhe," je dejal Valen-čak. "Ne greš noter?" ♦Takoj odidem." "Le ostani še malo, saj se tl tako ne mudi," ga je vabil Valenčak, ki je stopal po stopnicah v klet. Mladi mizar je zrl zamišljen predse. Ljubil je' Milko vroče, toda še tiho, tajno. Resne besede še ni bilo med njima; zdela se mu je še premlada. Čakal je tiho, zaupljivo, zvesto, dasi so ga predostikrat mučili dvomi in morilna bojazen negotovosti. Videl jo je vsak dan, bil jI je vedno tako blizu in ostajal vendar tako daleč. Danes je bila izredno prijazna z njim, se šalila, smejala, ga dražila — drugi dan ga je komaj pogledala; danes je bil v sedmih nebesih, vrisksl bi ln pel, mladost ln veselje sta u-tripala ln prekipevala v njem — drugi dan je bil pobit, na smrt žalosten, Iskal miru ln tolažbe v delavnici in delal neutrudno, strastno. Kadar se je pa Milka zopet prijazno prismejala predenj, je bilo pozabljeno vse ljuto trpljenje in gorje, |tel se je najsrečnejšega zemljana pod solncem in pod oblaki, vse ga je veselilo in ker objel bi vsskegs. • ," Milka je stopils v svoji stsnici pred ogledslo ln si poprsvils frizuro. Kmslu ps se je zopet pokazala v veži, da bi šla materi na ljubo v lepšo sobo paradlrat z nemščino. Prišla je pa prepozno. "Inženir" Edgar Hu-binger je že odhajal. V veži so se zs neksj trenutkov srečale njune oči. Ona je pomotrlla tujca z dekliško boječim, radovednim pogledom, on pa je z veliko naslado uživsl plahi pogled deviških oči, ki so Uko milo, tako čisto in jssno sijale iz lepo obllksnlh okvirov. * Poveslls je goste dolge trepelnice in zardela od nejevolje; njegov drzovlto ocenjevalni pogled ji je bil neprijeten, zoprn. Obhajala jo je doslej neznkna bojazen. Tiho je odzdravila njegovemu pozdravu ln odhitela po stopnicsh nszaj v prvo nadstropje. Orsditelj se je obrnil zs njo, videl je ps le še njene rumene čeveljčke. Mizar Zorko ga ni gledal nič kaj prijazno; mestni gizdalin se mu je priskutil tskoj na prvi videz. "To gostllnico moram še večkrat obiskati," si je mislil tujec, ko je sedel zopet v kočiji. "Jako me veseli, da si prišel, Edgsr! Oitaneš lahko, dokler se U ljubi. Naš baron trati denar na Gorenjem Avstrijskem, v Gmundinu, in se ne vrne pred trgatvijo. Njemu bo pač vse eno, kako dolgo boš tukaj. Le vse temeljito prenovil Zidovje poka in se lušči ln drobi, okna in vrata slabo zapirajo, podgane rajajo po hodnikih in sobah; vsiljuje se mi domneva, da so ti parasili same aristokratske Civalce, ker so tako požrešne. Prebival boš na gradu kakor v prijetnem letovišču, ali pa še prijetneje. Kako lep mir boš užival! Tukaj ni nobenega ropota, nobenega nadležnega klavirja, nobenih kričavih paglavcev, nobenega prahu, nobenih slabih dišavic, ne drugih mestnih dobrot. Kako se ti osvežijo in u-krepe živci, prsi in ohlade ušesa! Hodil boš na lov — ali bovs kvartala — tudi biljard imamo, imeniten biljard, neznansko dolg in širok, menda še iz dobe Napoleonove. Popeljevs se doli v Brežice . . ; sil dalje gori v rogaško zdravilišče ... ali v Krapinake Toplice. Ugajalo * bo tukaj. Južna štajerska je krssns; tudi tujcu se kmslu tsko omili, da jo nerad zapušča. Izvoli!" Oskrbnik je vstsl in povabil stavbnegs mojstra k oknu; vprek vsej debelosti se je gibal hitro in lahko. Gledala sts skozi okno. Tskoj pod grajskim ozidjem so se širili msr-ljivo negovani vinogradi po rebri, spodsj v dolini pa travniki, pašniki in polja, zlasti dolge njive visoke koruze. Napol zakrita od vrbovja in drugega drevja, se je vile majhna reka v ka-prioznih ovinkih ln kolenih proti jugu. "Alfred, kako je tej vodi ime?" . "Sotla. Zdaj je majhna. Ob jesenskih nalivih pa poplavi ravan daleč naokoli, da je kakor veliko jezero. Sotla je interesantna pa tudi nestanovitna ln muhasta kakor razvajena dama. Tukaj hiti veselo po strugi, da vidiš vsako skallco, vsak kamenček, vsako školjko, vsakega polžka; tam zopet stoji leno, čemerno, vsa kalna, rumenorjava, stoji in se ne gsne. Brez re-spekta do meje mad Predlltavskim in Zalltav-skim lzpreminja tek, zamaši ovinek in si odpre novegs, vzame kos zemlje Slovencem ln ga podari Hrvatom ali pa narobe. Mnogotere ribe žive v njej, kapitalni somi in ščuke. Ribolov ni prepovedan; zato lovi le malokdo. Rakov nI več." Oskrbnik je stopil k omari, poiskal daljnogled ln ga dal graditelju, rekoč: "Onostran Sotle vldU del hrvatskega Zagorja, del "hrvatske Svlce." Krasno, kaj?" Onkraj Sotle sa je v lahnem ritmu dvigalo brdo do brda, hribček za hribčkom kakor va-lovje mahoma začaranega in obstalega morja. Veseli vinogradi, svetla polja in travniki so se solnčlll ln smehljali med zamišljenimi, melanholičnimi šumicaml. Cerkvice in zidanice so gorele v jarkem solncu ko beli pismeni iz zelenje proti bujni, skoraj južni modrini vedrega neba. Zamlkajoč, mehak čar je trepetal nad to jugoslovansko krajino, ki je bila, kakor narodna pesem, polna prijazne ljubkosti, skromne pobožnostl, sanjava mllote ln tihe lepote. "Enkrst morava v Trans," je povzel oskrbnik Lang. "Hrvatje so veseli ljudje, ej, boš videl, jako prijazni in gostoljubni. Seljaki ln njih deca vljudno pozdravljajo tudi neznanega človeka: "Hvaljen Isus!" "Medpotoma ao me pozdravljali tudi štajerski kmetje in otroci. — Kakšne so pa sicer tukajšnje razmere?" je vprašal Edgar Hubinger, ko sta zopet sedla. (Dalja prihodnjič.) BOOKS BY LOUIS ADAII Cradle of Life..... <■.. .... < ./.... From Many Lands.. Grandsons..... My America. ...... Two-Way P as »a g e . Whae$ Voun Name? Mirhlfan merchants Mat four tona of Christmas gifts 1 marino rseruita arriving st Ssn Diogo, Cal. Ono ©f tha ltu Hofh flvsnn, Jr., of Hssel Park, Mich., Is shovn at tho Hospital vith seroon astrsss Linda Dsrnell, a Mtchigsn Linda aetograpbod soma of th« ffifts, as wail aa fiving neon kis Ikrtiri* from tha hossttaL^* klu."—"Kdor se vrne, bo zobal bel kruh."—"Na postelji bo spal." "Zame je vseeno," je dejal potiho Ušaj. "V lepo klavnico nas vleče Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chlcago, 111. TISKARNA S.N.P.J. i sprejema vse- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice ln shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t ' slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, f angleškem jeziku in drugih...... . . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarni .... Cene zmerne. unUsko delo prva vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2837-59 S. Lawndale Avenue • Chlcago. miaob TEL. ROCKWELL 4S04 Po obedu sts graditelj Edgar Hubinger ln grajski oskrbnik Alfred Lang še nekoliko posedela pri črni kavi, pušlla cigarete ln se pogovarjala o časih, ko sta Še sošoles bojevala obupen boj zoper hude profesorje. Oskrbnik Alfred Lang je bil msjhen, debel in jako prijazen mož. Napeta, precej ogorela lica so žsrels v dobrem zdrsvju; obrsz mu je spodsj obrobljal tolst podbrsdek. "Edgsr, ksj si delal poslednje lets?" je vprs-šal ter naslonil hrbet ln do kože ostriženo gls-vo na stol. Govoril je jsko hitro, skorsj hlastno. « "A — nič posebnega. Nekaj časa sem se zanimal za koleiarskl šport. Človeku se zdi, da jc Imenitno in važno tisto, za ksr se ravno ogreva, pozneje pa vidi, da je vse skupaj figa. Tako mimogrede aem se tudi zaročil." "Oho? Čestitam, čestitam!" je viknll jovlal-nl oskrbnik ln mu ponudil desnico. "Hvala lepa, dragi Alfred! Moja vroča ljubljena nevesta Suzl nI rsvno lepotica, psč ps »ma obilo . .." Pomencsl je pelec ob kazalec. Po sklep« tl. redno ko« vene* ee lahka neiešl aa list Prosroio k prišteje eden. dva. tri. Mri ali pet članov ls ona drušlno k eni asn* nlnL Ust Prosveta stana aa vsa enaka, aa šlane ali nešlans SS JO m eno letne naročnina, ter pa Mani ia plačale pri miimiahi SIJ* * Jim ta prišteje k narašnteL Torej sedaj nI v®oka rWl da Je Ust predrau aa šlans 8MPJ. List Prosveta Je vale lestnins k foteva Je v vsaki družini nekdo, ki M red čital Ust vsak dan. Pojasnilom-Vselej kakor hitro kateri teh članov pcenaha biti 0» SNPJ, ali če sa preseli proč od družina In bo zahteval sam svoj Ud tednik, bode moral tisti član ls dotične družine, ki ja tako skupai naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnanitl upravniltvu lista, ln obenem doplačaU dotlfao vsoto listu Prosveta. Ako tes» * stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum sa to vsoto naročnika. v libijski puščavL okrog katere pedajo šrapnell te