GOSTIŠČE TURK Ribje in mesne speciaiitete ter Jedi s ta rtu f ( Bci HHci - eenwiOi Tel: +3SB-S-ÉM-ÍS-ÍS agíTiíí*_tUi*OS>í¡w<ñ, uü dlüj lH mm na Büjgií Morn Prodajni center tipičnih proizvodov zadruge Dolga krona Dolina email: info@dolgakronadolina.eu tel.: +39 333 9857 776 Google Maps: http://tinjairl.com/ dolgakrona GPS: 45.600761,13.828444 facebook.com/dolga.krona Niz pobud se bo nadaljeval v sredo, 19. decembra 2012, ob 19. uri z večerom "Pršut in vino" joWoJ^onQ-¿ggo / ITALIJA, SVET Petek, 14. decembra 2012 1 1 bruselj - Na včerajšnjem vrhu stranke rim - Demokratska stranka in SEL Voditelji Evropske ljudske 29. in 30. decembra stranke pritiskajo na Montija, primarne volitve naj kandidira za premierja kandidatov za parlament BRUSELJ - Ne glede na izid parlamentarnih volitev bo prihodnja italijanska vlada nadaljevala reformni program, je včeraj v Bruslju zagotovil italijanski premier Mario Monti. Kot »nacionalni interes« Italije je izpostavil tudi nadaljevanje evropskega integracijskega procesa, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Monti je včeraj po srečanju s predsednikom Evropske komisije Jo-sejem Manuelom Barrosom v Bruslju poudaril, da bodo tako Italija kot druge evropske države močnejše, če bodo vztrajale na poti integracije s skupno vizijo. »Moja želja je, da bi Italija v dialogu z institucijami in evropskimi partnerkami igrala vse pomembnejšo vlogo,« je dodal. Italijanski premier danes sicer ni želel odgovarjati na vprašanja, povezana z njegovo morebitno kandidaturo za premierski stolček. V javnosti odmevajo besede nekdanjega italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki je v sredo zvečer napovedal, da bi lahko sam, v kolikor bi Monti na prihajajočih parlamentarnih volitvah vodil široko desnosredinsko koalicijo, »naredil korak nazaj« in se posvetil svoji stranki Ljudstvo svobode. Barroso pa je na drugi strani danes dejal, da je osebno pozval Ber-lusconija, naj zagotovi stabilnost države. Monti se je včeraj udeležil tudi vrha predstavnikov Evropske Ljudske stranke, kjer so ga vsi voditelji odkrito pozvali, naj na parlamentarnih volitvah kandidira za premierja na čelu zmernih političnih sil. Na dogajanje v Italiji so se včeraj odzvali tudi v Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Tiskovni predstavnik sklada Gerry Rice je izpostavil »pogumne korake«, ki jih je Monti naredil v smeri izboljšanja fiskalnega zdravja svoje države. »Ocenjujemo, da je Italija sedaj na pravi poti fiskalne konsolidacije in strukturnih reform in da bi bilo nadaljevanje v tej smeri prava pot naprej,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil Rice. Montijev napovedani odstop in vnovična kandidatura Berlusconija za premiera prihodnje vlade vzbujata strah, da bo Italija stopila z reformne poti in odpravila kakšno od doslej sprejetih reform. Berlusconi, ki je že intenzivno vstopil v predvolilno kampanjo, je Montijeve ukrepe v minulem letu dni ostro kritiziral, češ da so ti državo pripeljali v recesijo. Nekdanji evropski komisar Monti je vodenje italijanske vlade prevzel, ko je na mednarodnih finančnih trgih vladalo izjemno nezaupanje v državo. S številnimi varčevalnimi ukrepi in sprejetjem strukturnih reform je uspel državne finance stabilizirati in zmanjšati pritisk finančnih trgov na Italijo. strasbourg »Izraelske naselbine nezakonite« STRASBOURG - Načrti Izraela o gradnji 3000 novih stanovanj na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu bi ogrozili rešitev z dvema državama, opozarjajo evropski poslanci v včeraj sprejeti resoluciji. Ob tem se zavzemajo za nadaljevanje mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci, vse strani pa pozivajo, naj se vzdržijo dejanj, ki bi ovirala mirovna prizadevanja. Gradnja novih naselbin, ki jo je 2. decembra napovedala izraelska vlada, bi onemogočila vzpostavitev uspešne, nedeljive in suverene palestinske države, saj bi naselbine razdelile Zahodni breg, opozarjajo evropski poslanci. Poudarjajo, da so po mednarodnem pravu izraelske naselbine na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu nezakonite in je treba njihovo gradnjo takoj ustaviti, so še sporočili iz Evropskega parlamenta. RIM - Voditelj Demokratske in pred kratkim zmagoviti kandidat primarnih volitev leve sredine za predsednika vlade Luigi Ber-sani je napovedal novo odprto soočanje za izbiro kandidatov za parlamentarne volitve. Glede na to, da bodo volitve, kot vse kaže, že 17. februarja prihajajočega leta, je zelo malo časa na razpolago, zato je Bersani napovedal primarne volitve za izbiro parlamentarnih kandidatov strank za 20. in 30. december. Odločitev je bila sprejeta na srečanju vodstva stranke, ki so se ga udeležili tudi deželni sekretarji. V vodstvu stranke so namreč soglasno ocenili, da bi bilo pravo zanikanje pravkar uspešno izpeljanih primarnih volitev, če bi šli na politične volitve s starim volilnim zakonom in blokiranimi listami. Tako bodo tudi glede kandidatov za parlament imeli besedo volivci na primarnih volitvah, pa čeprav datum za to ni najboljši. Se- daj gre za to, da se za takšne volitve izdelajo pravila, a ta bodo objavljena v ponedeljek po seji vse-državnega vodstva Demokratske stranke. Nekatere podrobnosti so sicer že znane. Voliti bo možno samo en dan in pokrajinska vodstva bodo določila, ali bo to 29. ali 30. december. Kaže, da bo mogoče izraziti dve preferenci, volilno telo pa bo tisto iz nedavnih volitev leve sredine, seveda pa bodo lahko volili tudi vsi, ki so vpisani v Demokratsko stranko. Prav tako je primarne volitve za določitev parlamentarnih kandidatov napovedal voditel SEL Nichi Vendola. Vršile so bodo istega dne kot volitve DS, vendar bo vsaka stranka volila na svojih sedežih. Vendola je napovedal, da bo stranka skušala maksimalno ovrednotiti mlade, ženske in strokovno sposobne kandidate. Stranka bo kot volilni korpus izkoristila isti seznam volivcev na nedavnih primarnih volitvah, kot Demokratska stranka. Mario Monti na včerajšnjem vrhu ELS ansa bruselj - Finančni miniustri držav evra potrdili sprostitev obroka posojila 34 milijard za Grčijo BRUSELJ - Finančni ministri držav v območju evra so včeraj na rekordno kratkem zasedanju potrdili sprostitev naslednjega obroka posojila za Grčijo v okviru že dogovorjene pomoči, ki je bil zadržan več mesecev in znaša 34,4 milijarde evrov, je povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Denar bo začel pritekati v Grčijo prihodnji teden.Evroskupina je trajala manj kot 90 minut. Finančni ministri članic območja evra na izredno zasedanje, posvečeno Grčiji in Cipru, namreč niso prišli sveži in spočiti, saj se je sredino izredno zasedanje, na katerem so po 14 urah pogajanjih le dosegli dogovor o enotnem nadzoru bank v območju evra, zavleklo v zgodnje jutranje ure. Včerajšnje odločitve pomenijo konec več mesecev negotovosti za Grčijo, je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Ministri so preučili izid operacije, na podlagi katere bo Grčija od zasebnih upnikov predčasno odkupila približno polovico ali 31,9 milijarde evrov svojih dolgov za tretjino nominalne vrednosti. S tem naj bi svoj 340-milijardni dolg oklestila za okoli 20 milijard ali 11 odstotkov bruto domačega proizvoda. Operacija je bila nekoliko dražja, kot so načrtovali mednarodni posojilodajalci. Grčija naj bi namreč iz reševalnega paketa za odkup porabila 11,3 milijarde evrov, namesto prvotno načrtovanih deset. A Juncker kljub temu pravi, da »niso absolutno prepričani, da potrebujejo dodatne ukrepe« za znižanje grškega dolga. Če pa že, bi bila »privilegirana« možnost spremembe stopnje sofinanciranja pri črpanju iz evropskih strukturnih skladov. Uspešnost operacije predčasnega odkupa dolga je bila za Mednarodni denarni sklad (IMF) pogoj za sprostitev naslednje tranše. Juncker je povedal, da bo tudi IMF sprostil svoj del tranše. Evroskupina je novembra sicer napovedala, da bo po odkupu dolga dodatno pomagala državi z drugimi novimi ukrepi za ukrotitev grške zadolženosti: z znižanjem obrestnih mer na dana posojila in s podaljšanjem njihove ročnosti, z znižanjem stroškov za plačila garancij na posojila EFSF, z odlogom plačil obresti za posojila EFSF ter z odpovedjo delu dobička nacionalnih centralnih bank od grških obveznic. Ministri so razpravljali tudi o Cipru, ki je za pomoč zaprosil že pred poletjem, a se s trojko mednarodnih posojilodajalcev - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in IMF - že mesece pogaja o pogojih v programu pomoči. Dokončne odločitve še ni, Juncker jo pričakuje kmalu, sprejeta naj bi bila januarja. Grški premier Antonio Samaras jevčeraj pozdravil odločitev finančnih ministrov držav v območju evra, da se vendarle sprosti naslednji obrok posojila Grčiji, težak 34,4 milijarde evrov. »Grčija je ponovno na nogah. Žrtve grškega naroda niso bile zaman,« je poudaril pred začetkom vrha EU v Bruslju. Samaras je ocenil, da je solidarnost v Evropi vendarle še živa in da je ideja izstopa Grčije iz evropske monetarne unije mrtva, so poročale tuje tiskovne agencije. »Današnji dan ni le nov dan za Grčijo, temveč dejansko nov dan za Evropo,« je izpostavil. Da gre za »velik dan« za Grčijo, se je strinjal tudi grški finančni minister Janis Sturnaras. (STA) Grški premier Antonio Samaras je pozdravil odločitev ministrov ansa strasbourg - Zgodovinska razsodba Evropsko sodišče obsodilo Makedonijo STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je včeraj v tožbi nemškega državljana libanonskega rodu Haleda al Masrija proti Makedoniji razsodilo v prid tožnika in mu prisodilo odškodnino v višini 60.000 evrov. Al Masri je Makedonijo tožil, ker so ga tam priprli in mučili ter ga nato izročili ameriški Cii, ki ga je prepeljala v Afganistan.Danes 49-letnega al Masrija iz nemškega Ulma je policija aretirala na meji ob prihodu v Makedonijo 31. decembra 2003. Več tednov so ga zasliševali in mučili v nekem skopskem hotelu, nato pa so ga predali agentom ameriške obveščevalne agencije Cia. Ti so ga zaradi domnevnih povezav s teroristično mrežo Al Kaida omamljenega prepeljali v Afganistan. Kar štiri mesece je bil zaprt v skrivnem zaporu v Kabulu, kjer so ga še naprej zasliševali, mučili in zlorabili. Ko so se odločili, da je očitno nedolžen, so ga preko Albanije vrnili v Nemčijo in izpustili. V Afganistanu je al Masri med drugim dvakrat gladovno stavkal. Stikov z nemškimi diplomati mu niso dovolili. Po vrnitvi domov je al Masri začel iskati pravico pred sodišči in njegov primer je v Nemčiji pred osmimi leti vzbudil veliko zanimanje in zgražanje. Njegova ugrabitev je bila potrjena v okviru preiskave Sveta Evrope o tajnih priporih Cie v Evropi ter je bila tudi del preiskave Evropskega parlamenta in nemškega parlamenta, ki sta potrdili njegove trditve. Odločitev sodišča sta kot «zgodovinsko» pozdravila Amnesty International (AI) in Mednarodni odbor pravnikov (ICJ). «Makedonija ni sama. Številne druge evropske vlade so bile v skrivnem pajdaštvu z ZDA» pri tajnih zaporih Cie v tretjih državah in mučenju zapornikov, sta obenem sporočili omenjeni organizaciji. Strokovnjakinja AI je še menila, da gre za «pomemben korak k ugotavljanju odgovornosti za evropsko soudeležbo pri mučenju». ZLATO (999,99 %%) za kg 41.675,71 € -410,63 SOD NAFTE (159 litrov) 109,50 $ +0,12 EVRO ■ 1,3077 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. decembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 13.12. 12.12. ameriški dolar 1,3077 1,3040 japonski jen 109,18 108,12 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,289 25,265 danska krona 7,4610 7,4604 britanski funt 0,81005 0,80775 madžarski forint 283,50 282,33 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6961 poljski zlot 4,0933 4,0696 romunski lev 4,4915 4,5268 švedska krona 8,7215 8,6275 švicarski frank 1,2090 1,2109 norveška krona 7,3325 7,3295 hrvaška kuna 7,5185 7,5225 ruski rubel 40,0900 39,9645 turška lira 2,3280 2,3198 avstralski dolar 1,2391 1,2358 braziljski real 2,7126 2,7112 kanadski dolar 1,2852 1,2850 kitajski juan 8,1849 8,1480 indijska rupija 70,9420 70,7490 južnoafriški rand 11,3015 11,3109 1 2 Četrtek, 13. decembra 2012 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajina bo namestila enajst fotovoltaičnih naprav Z naložbo v okolje bodo tudi zaslužili Naložba za zaščito okolja, a tudi priložnost za prihranek oz. zaslužek. To je cilj projekta goriške pokrajinske uprave, ki namerava v prvi polovici prihodnjega leta poskrbeti za namestitev 11 fo-tovoltaičnih naprav, s katerimi bo z električno energijo oskrbovala enako število javnih poslopij v pokrajinski lasti. V Gorici bodo sončno elektrarno dobile stavbe državnega arhiva, center CISI in stavba civilne motorizacije. Ob tem bodo s fotovoltaičnimi panoji opremili še stavbe nekaterih višjih srednjih šol, in sicer italijanski zavod ITI Galilei v Ulici Puccini in telovadnico zavoda Pacassi v Ulici Vittorio Veneto. V Tržiču bodo svojo sončno elektrarno dobili poklicni zavod ISIP-IPSIA v Ulici Boito, poklicni zavod ISIP-IPSIA v Ulici Baden Powell, gostinska šola in znanstveni licej Buonarroti, v projekt pa so vključili še zavod Einaudi v Štarancanu in gostinski zavod v Gradežu. »Na Goriškem in v deželi Furlani-ji-Julijski krajini se ni doslej še nobena javna uprava odločila za tako obsežno akcijo na področju "zelene ekonomije",« je povedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je včeraj predstavil projekt skupaj s pristojno odbor-nico Donatello Gironcoli in načrtovalcem Giandomenicom Merlom. Skupna moč fotovoltaičnih naprav, s katerimi bodo opremili pokrajinske stavbe, bo 778 kWp, največja pa bo tista, ki jo bodo namestili na streho zavoda ITI Galilei v Ulici Puccini. Investicijo bodo krili s posojilom, stroški za namestitev fo- »Na Goriškem in v deželi Furlaniji-Julijski krajini se še nobena javna uprava doslejni ni odločila za tako obsežno akcijo na področju "zelene ekonomije"« tovoltaičnih panojev, obresti in vzdrževanje, ki bodo po projekcijah skupno znašali 3.654.533 evrov, pa se jim bodo povrnili v dvajsetih letih s prihrankom na energiji in prispevki iz sklada »Conto energia«. »Garancija fotovoltaičnih naprav poteče po 25 letih. Posojilo bo izplačano v dvajsetih, kar pomeni, da bo v zadnjih petih letih imela pokrajina od fotovoltaičnih naprav samo dobiček oz. prihranek. V petih letih bo ta znašal 600.000 evrov,« je pojasnil Merlo in pristavil, da običajno fotovoltaični paneli delujejo več kot 25 let, Gherghetta pa je poudaril: »Fotovoltaične naprave nas v bistvu ne bodo nič stale, njihova namestitev pa bo pridobitev za okolje, saj manjša poraba energije, ki jo proizvajajo iz fosilnih goriv, pomeni znižanje emisij C02 v okolje. Pokrajina bo s tem, da ne bo plačevala električne energije, prihranila na računih, ne nazadnje pa bo naš projekt tudi zgled za ostale javne uprave.« Pokrajinska odbornica Donatela Gironcoli je pojasnila, da bodo pred koncem meseca odobrili izvršni načrt, januarja pa bodo razpisali javno dražbo za izbor izvajalca. »Podjetje bo moralo vse naprave namestiti in priklopiti do junija prihodnjega leta. Mudi se nam, saj bomo drugače izgubili prispevke, ki jih bo država dodeljevala na podlagi petega projekta »Conto energia,« je povedala Gironcolijeva. Poslopja, ki jih bodo opremili s sončno elektrarno, so izbrali glede na osončenost strehe in druge značilnosti. Pred namestitvijo panelov na stavbo znanstvenega liceja v Tržiču in zavoda IPSIA v Ulici Boito bodo morali vprašati za dovoljenje spomeniško varstvo, zapletov pa ne pričakujejo. (Ale) SCHIAVETTI Znova divje odlagališče Okoljsko zaščiteno območje s stu-denčnimi vodami Schiavetti v tržiški občini se je ponovno spremenilo v divje odlagališče. O tem govori ovadba predsednika tržiškega konzorcija za industrijski razvoj Enza Lorenzo-na, ki je vzdolž Ulice Risorgive odkril odvržene odpadke ter odkritje prijavil gozdni straži in mestnim redarjem. Gre za okoljsko zaščiteno območje, kjer veljajo omejitve tudi za podjetja iz bližnje industrijske cone, kot dobro vedo v podjetju Iskralegno, kateremu ni bil dovoljen nadaljnji razvoj, pa tudi na tržiški občini; uprava je namreč tam načrtovala pesjak, a so dela večkrat odložili ravno zaradi nepridobljenih dovoljenj. Vzdolž Ulice Risorgive, kjer se v nočnem času nihče ne zadržuje, so neznanci nazadnje odvrgli raznorazne urbane odpadke, med drugim tudi gradbeni material v plastičnih vrečah in posode s sintetično barvo. Odpadki so posejani med zelenjem po obcestnem zemljišču, ki je v lasti industrijskega konzorcija, a tudi v tamkajšnjih vodah. Podobna odkritja na območju Schiavetti so kar pogosta. V marcu letos je finančna straža našla dvajset velikih pnevmatik, lani pa so se neznanci tam znebili številnih vreč z eternitnimi ploščami. Poslopje šole ITI Galilei v Ulici Puccini pokrajina Denar tudi za kulturo Skupno nakazanih 140.000 evrov Po športnih organizacijah so bile prispevkov goriške pokrajine deležne tudi kulturne ustanove. Združenja, ki delujejo na Goriškem, so na pokrajinske urade naslovila okrog 350 prošenj, sprejetih pa je bilo okrog 200. Pokrajinska uprava je kulturnim manifestacijam in dejavnostim namenila 50.000 evrov, 40.000je bilo porazdeljenih za rekreacijske pobude, 20.000 pa za rekreacijsko opremo. Pokrajinski odbor ni pozabil niti na mladino, ki ji je namenil 30.000 evrov: mladinska društva in centri so na urade naslovili 40 prošenj po prispevku, pokrajina pa je ugodila tridesetim. Večina izločenih bo financirana iz drugih proračunskih postavk, nekatere pa bodo prejele prispevek iz sklada, s katerim razpolaga predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Pristojno pokrajinsko odborništvo je v sodelovanju s svetniško komisijo za kulturo določilo kriterije za dodelitev prispevkov. Prednost so dali spodbujanju samostojne kulturne produkcije, širjenju kulturnih dejavnosti na perifernih območjih ter vzpostavljanju mreže kulturnih in znanstvenih izmenjav z bližnjimi deželami in državami. Pokrajina je skušala privilegirati tudi umetniško eksperimentiranje, raziskovanje in študijske pobude. »Pozorno smo pregledali vse prošnje, ki smo jih prejeli. Tako ali drugače smo pomagali vsem združenjem,« je povedal pokrajinski odbornik Federico Portelli in pristavil: »Pokrajinska uprava je kljub krizi podprla gosto mrežo kulturnih združenj, ki delujejo na Goriškem. To ni bilo lahko, je pa pomembno, saj pro-stovoljstvo, kultura in rekreacija zagotavljajo socialno kohezijo.« Prejšnji teden je pokrajinska uprava porazdelila tudi prispevke za športne dejavnosti: 75.000 evrov so namenili športnim dejavnostim in pobudam, 24.500 evrov pa za opremo. Dodatnih 12.000 bodo namenili športnim dejavnostim za prizadete. gorica - Alarma zaradi snega je konec, preglavic še ne Kdor ne kida, bo kaznovan Lastniki in stanovalci so dolžni odstraniti sneg s pločnikov pred hišo ali blokom - V primeru nesreče odgovarjajo pred civilnim sodiščem Pokrita tržnica bumbaca GORICA Šklepetajo zobje Prodajalcem sadja in zelenjave, ki imajo svoja prodajna mesta na pokriti tržnici v Ulici Boccaccio v Gorici, šklepetajo zobje. Zaradi zimskih temperatur, ki jih tudi v Gorici beležimo od prejšnjega tedna, je delo pri stojnicah postalo neprijetno in neznosno. Včerjšnja temperatura ob odprtju tržnice ni segla do ničle, dopoldne in popoldne se je dvignila do 1,5 stopinj Celzija. Prodajalci so se hudovali na občinsko upravo in na tehnike občinskih služb, ki so se po obisku tržnice odločili za podaljšanje časa delovanja kurjave, kar pa je le začasna rešitev, ki ne rešuje problema. Stavba bi namreč potrebovala korenit obnovitveni poseg, za katerega pa občina nima še denarja. Lastniki in stanovalci so dolžni odstranjevati sneg in led s pločnikov pred zasebno hišo ali stanovanjskim blokom. Isto velja za trgovce, ki morajo poskrbeti pred lastno trgovino. Kdor se tega ne drži, ga utegne doleteti denarna kazen. V primeru, da se na pločniku pred zasebno hišo pešec ponesreči in nesrečo prijavi, bodo hišni gospodar ali stanovalci bloka odgovarjali pred civilnim sodiščem. Kako je treba ravnati v primeru obilnega sneženja in poledice ter katere so dolžnosti mestne uprave, so včeraj na županstvu pojasnili odbornika za okolje in mestne redarje, Francesco Del Sordi in Stefano Ce-retta, ter poveljnik redarjev Marco Muzzat-ti. Zaradi poledenelih pločnikov, cest in parkirišč se je na občino vsul plaz opozoril in kritik. »Z zahtevo, naj pridemo počistit, so se oglasili tudi tisti hišni gospodarji, ki bi morali sami poskrbeti za kidanje snega,« je povedal Muzzatti. »Ko jim je bilo sporočeno, da je to njihova dolžnost, so se opravičevali, da niso bili s tem seznanjeni,« je dodal Del Sordi in zatrdil, da 90 odstotkov opozoril ljudi je zadevalo posege na ledenih pločnikih, za katere ni pristojna občina. »Nikogar nismo oglobili, čeprav bi to lahko storili. Prihodnjič bomo strožji. Če bomo prejeli opozorilo, da sneg ni odstranjen s pločnika, bo odgovorno osebo doletela denarna kazen, od 25 do 50 evrov,« ga je dopolnil Muzzatti. »Dolžnost hišnega gospodarja in stanovalcev, da odstranijo sneg ali led pred lastnim domom - vzdolž celotnega poslopja in ne samo pred vhodom -, ter da omogočijo varen dostop do prehodov za pešce, ni od danes,« je poudaril odbornik. Leta 1928 jo je uvedel podestajev sklep, potrdil pa jo je občinski svet leta 2007 s pravilnikom za ravnanje z urbanimi odpadki. Isti sklep nalaga občini dolžnost, da poskrbi najprej za čiščenje glavnih prometnic, križišč, pločnikov pred javnimi stavbami, vrtci in šolami, v pod- Občina je dolžna odstraniti sneg ali led na javnih mestih in povsod tam, kjer je nujno potrebno, trdi občinski odbornik. »Goriški grad in pokopališče na primer nista prioriteti,« dodaja, »saj ljudje tja lahko tudi ne gredo. Prihodnjič bomo zaprli dostop ali sporočili ljudem, da se tja odpravljajo na lastno odgovornost.« Prioriteta ni bil niti trg pred štandreško cerkvijo, kjer so postavili zaporo, saj je bila ploščad ledena; šele včeraj, po šestih dneh, pa so posipali s soljo pred osnovno šolo ter na potki med šolo in parkiriščem za cerkvijo. vozih, pri avtobusnih postajah ... »V goriški občini je 300 kilometrov cest, pločnikov je okrog 150 kilometrov. Nemogoče je pričakovati, da bo občina vse sama počistila. Določati moramo prioritete zaradi omejenega števila osebja in vozil. Teh nimamo na pretek, saj je sneg pri nas vendar redek pojav,« je še dejal Del Sordi in omenil, da se lani ni obnesel poskus, da bi sneg za plačilo kidali upokojenci. Zato je občina letos dala pobudo za okrepitev osebja, ki bi ga uporabili v izrednih snežnih razmerah in zlasti tam, kamor vozila za pluženje ali posipanje soli ne sežejo. Najeli bodo 15-20 oseb, ki jih bodo evidentirali z javno selekcijo, plačali pa z vau-čerji. Projekt bo operativen po novem letu. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 14. decembra 2012 13 PEVMA - Ob stavbi slovenskega otroškega vrtca Konec kalvarije, jutri bo parkirišče odprto Novi vhod na dvorišče vrtca (desno) in območje parkirišča, ki je včeraj še čakalo na odprtje foto w.b., ide TRŽIČ - Trgovci Vabijo z darovi Tržiški trgovci, ki so člani konzorcija VivaCentro, bodo obdarili svoje kliente. Odjemalce, ki se bodo odločili za božične nakupe v njihovih trgovinah, bodo podarili bone različnih vrednosti, s katerimi bodo imeli pravico do popusta pri naslednjih nakupih. Pri promocijski pobudi sodeluje okrog 50 trgovin različnih vrst, poleg njih pa še nekateri gostinski lokali, frizerji, lepotni saloni, itd. V promocijsko pobudo je vsak trgovec vložil najmanj 150 evrov, vrednost vseh 2074 bonov pa znaša 15.000 evrov. Vsak trgovec ima na razpolago 39 darilnih bonov, ki jih bo izročil strankam, ki bodo v njegovi trgovini porabile določeno vsoto. Vrednost darilnih bonov bo presenečenje, znašala pa bo največ 50 evrov (za nakupe v višini 150 evrov). Darilne bone bo treba porabiti do 31. decembra, izjema so frizerski in lepotni saloni, ki bodo bone sprejemali od prvega do 31. januarja. Za dodatne informacije sta na voljo spletna stran konzorcija www.viva-centro.it in naslov elektronske pošte diret-tivo@vivacentro.it. Praznični Tržič Goriški birokratski mlini meljejo zelo počasi, predvsem ko gre za javna dela. Parkirišče ob vrtcu v Pevmi bi bilo iz tega vidika treba vpisati v knjigo rekordov, saj je bilo kljub temu, da je šlo za dokaj enostavno zadevo, treba nanj čakati celo večnost. Končno pa je problem rešen, zagotavljajo na goriški občini: jutri ob 12. uri bodo ob prisotnosti goriškega župana Et-toreja Romolija uradno predali namenu parkirišče, ki bo malčkom slovenskega vrtca, učnemu in neučnemu osebju, staršem in tudi vsem ostalim udeležencem v prometu zagotavljalo večjo varnost. Na potrebo po ureditvi parkirnih prostorov ob neizkoriščenem zemljišču med jahališčem in otroškim vrtcem, ki se danes imenuje Pikapolonica, so rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ravnateljstvo in krajani začeli opozarjati občinsko upravo pred najmanj štirimi leti. Do koraka naprej je prišlo leta 2009, ko je levi sredini v občinskem svetu na predlog slovenskih svetnikov uspelo doseči rahlo spremembo variante št. 28 regulacijskega načrta, ki bi onemogočila ureditev parkirišča ob vrtcu. Zaradi nejasnosti v zvezi s pristojnostmi (zemljišče je deželna last, v najemu pa ga je imel upravitelj jahalnega kluba), je pred ureditvijo zemljišča minilo pet mesecev, ko je bilo zemljišče zravnano (za dela je poskrbel klub Remuda) pa ga vseeno ni bilo mogoče uporabljati: od ceste sta parkirišče še vedno ločevala mreža in pločnik, prebiti pa je bilo treba tudi dvoriščni zid in s tem omogočiti neposreden dostop s parkirišča na dvorišče vrtca. Vhod je občina Gorica po številnih pozivih slovenskih občinskih svetnikov dokončno uredila šele v minulih tednih, jutri pa bomo končno dočakali odprtje. Zakaj je za uresničitev tako enostavnih del moralo miniti toliko časa, ni še povsem jasno, zdaj pa je pomembno predvsem to, da imajo otroci končno zagotovljene boljše varnostne pogoje. Po drugi strani pa občinski svetnik Slovenske skupnosti Walter Bandelj, ki je skupaj z bivšim predsednikom rajonskega sveta Lovrencem Persoglio, bivšim občinskim svetnikom Silvanom Primosi-gom, občinsko svetnico Marilko Koršič in - v zadnjih časih - občinskim svetnikom Francom Zottijem najglasneje zahteval ureditev parkirišča, opozarja, da so bila izvedena dela nepopolna. »Parkirišče je urejeno, za neposreden dostop do vrtca pa še niso poskrbeli, saj manjka pločnik, ki bi vhod na dvorišče povezoval z vhodom v stavbo. Ob tem vhoda še niso opremili z domofonom, kar je predvideno po pravilniku o šolskih stavbah,« pravi Bandelj in pristavlja: »Sprašujemo se, kam je občinska uprava dala 5000 evrov iz t.i. "za-kladčka", ki jih je še v prejšnji mandatni dobi obljubljala za ureditev parkirišča ob pevmskem vrtcu. Čemu slovesno odprtje, če dela še niso zaključena? Zakaj se uprava ni zavzela za to, da bi bi vse izpeljala, kot bi morala?« (Ale) NOVA GORICA - Zaradi bližine meje in jezika Goriška v prednosti Slovenija zanimiva za podjetnike iz Italije Za slovenske delavce čez mejo ni več dela ZDRAVSTVO Bolnišnica včasih hitrejša od zasebnikov Včasih je čakalna doba za specialistični pregled v bolnišnici celo krajša od tiste, ki mora preteči za pregled pri zasebnem zdravniku. Tako sporočajo iz goriškega zdravstvenega podjetja, ki se je odzvalo na članek italijanskega dnevnika, v katerem je pisalo, da je občanka bila pri-morana opraviti urgenten zdravniški pregled pri zasebniku, ker bi na pregled v goriški bolnišnici morala čakati skoraj tri mesece. »Gospa Rosamaria Forzi je goriškim zdravstvenim uradom popolnoma neznana. Njeno ime ni bilo nikoli vključeno na čakalno listo, ob tem pa ni opravila nikakršnega zasebnega pregleda v strukturah, ki spadajo pod goriško ali druga zdravstvena podjetja v deželi. Če se je avtor članka odločil za uporabo domišljijskega imena, zato da bi izpostavil resnični problem, bi moral to izpostaviti,« ocenjujejo pri zdravstvenem podjetju in nadaljujejo: »Ne glede na to želimo v zvezi z vsebino članka pojasniti nekatera dejstva. "Pas B" oz. prioritetni pregledi, ki so omenjeni v članku, so bili ukinjeni že pred dvema letoma, kar dobro vedo vsi splošni zdravniki na Goriškem. Do ukinitve prioritetnega pasa B je prišlo zato, ker se kriterijev za določanje prioritetnih posegov mnogih niso držali, rezultat pa je bil, da so nekateri bolniki prišli prej na vrsto, čeprav niso imeli te pravice,« pojasnjuje zdravstveno podjetje in izpostavlja, da ur-gentne preglede v teku 24 ur še vedno opravljajo na zahtevo družinskega zdravnika. »V goriški in tržiški bolnišnici je dolžina čakalne dobe za preglede, ki niso urgentni, v povprečju 40 dni, kar je precej manj kot v ostalih bolnišnicah dežele FJK. Čakalna doba za zasebni pregled pri nekaterih zdravnikih je včasih daljša od čakalne dobe za pregled v bolnišnici.« Zdravstveno podjetje še dodaja, da v goriški in tržiški ambulanti dela ekipa sedmih zdravnikov, ki dnevno opravijo okrog 40 pregledov, kirurške posege in še marsikaj. Cenejša delovna sila, nižje dajatve in želja po širjenju tržišča, to so razlogi, zakaj se italijanski podjetniki odločajo za odpiranje podjetij v Sloveniji. V posebni prednosti je zaradi bližine meje Goriška, velik plus pa je tudi to, da večina njenih prebivalcev zna italijansko. Regijska razvojna agencija (RRA) za severno Primorsko je junija letos v sodelovanju z Japtijem (Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije republike Slovenije) in Gospodarsko zbornico Slovenije v Turinu tamkajšnjim podjetnikom predstavila možnosti investiranja v Sloveniji, s poudarkom na Goriškem. »Prisotnih je bilo preko 50 podjetnikov, do decembra se nam jih je javilo kakih deset, ki se zanimajo za ustanovitev podjetja v Sloveniji,« pravi Bruno Mihelj iz RRA za severno Primorsko. Nekaj uspešnih podjetnikov iz Italije že deluje v Sloveniji. Primer je tudi podjetnik, ki v poslovni coni Gojače zaposluje deset ljudi in dela večinoma za italijansko tržišče. »On je kot zelo dobra referenčna točka in vliva zaupanje potencialnim italijanskim podjetnikom, ki načrtujejo priti v Slovenijo,« dodaja Mihelj. Teh deset podjetnikov, ki so se že oglasili v svetovalni pisarni RRA za severno Primorsko, v Sloveniji še ni ustanovilo podjetja, načrtujejo pa, da ga bodo v prihodnjem letu. Nekateri bodo v sosednjo državo preselili del proizvodnje, večina bi rada v Sloveniji izvajala storitvene dejavnosti. Eden od pozitivnih učinkov na lokalno okolje je tudi ta, da bi kadre iskali med Slovenci. Dejavnosti, s katerimi se ubadajo ta podjetja, so različna: nekateri proizvajajo medicinske pripomočke, drugi imajo gradbena podjetja, tretji se ukvarja z izdelavo papirnatih potiskanih serviet, ki se uporabljajo v gostinstvu, četrti z avtomobilsko industrijo ... »Za različna področja gre. Veliko je tudi inženirskih podjetij, ki se ukvarjajo z arhitekturnimi rešitvami in pripravo projektov ... Skratka, iščejo priložnosti in nova tržišča. Naša prednost je bližina državne meje. In pa znanje italijanščine,« našteva sogovornik. »Pri nas, na RRA, pa se zanimajo predvsem, kako poteka procedura ustanavljanja podjetja v Sloveniji, obdavčitev, pogoji za delo ... Dnevno jim dajemo veliko tovrstnih informacij. Tu ob meji obstaja potencial za tuje investitorje, računamo, da bomo na ta način pripomogli h kreiranju delovnih mest v naslednjih letih,« se nadeja Mihelj. Po drugi strani pa je v zadnjem času precej Slovencev, ki so delali čez mejo, izgubilo službo. Po ocenah izpred nekaj let je iz Slovenije na delo v Italijo odhajalo več kot 3.500 ljudi dnevno. Z nastopom recesije se je ta številka precej zmanjšala. Gospodarska kriza je namreč prizadela veliko italijanskih podjetij, ki so bila prisiljena v odpuščanje ali celo zapiranje dejavnosti. »Beležimo pa tudi več primerov, ko naši podjetniki ustanovijo podjetje in delajo za italijanska podjetja ali za fizične ose- Rob Nove Gorice, koder teče meja km. be. Pri tem morajo izpolnjevati še dodatne pogoje za delo v Italiji: gradbenik, denimo, mora tudi v Italiji narediti izpit iz varstva pri delu, čeprav ga je že opravil v Sloveniji. V Italiji mora odpreti tudi davčno številko ...,« našteva Bruno Mihel. Katja Munih GORIŠKA - Zaposlovanje mladih Skoraj polovica brezposelnih še ni dopolnila štirideset let Vseslovenski projekt »Podjetno v svet podjetništva 2013« bo tudi v Goriški regiji prinesel dvajset zaposlitev za mlade, visoko izobražene brezposelne osebe, stare do 35 let. »Od projekta na Goriškem pričakujemo veliko, saj se tukaj problematika zaostruje iz meseca v mesec, vse več je mladih, ki prihajajo iz fakultet. Pričakujemo, da se bo za ta projekt prijavilo več kot 100 mladih, saj se dogaja, da se jih na razpise za eno delovno mesto prijavlja po 500 ...,« pravi Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije (RRA) za severno Primorsko. Projekt, ki se uradno imenuje »Operacija Podjetno v svet podjetništva 2013«, je namenjen spodbujanju podjetništva med mlajšimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe in spodbujanju odpiranja novih delovnih mest. Delo bo potekalo v skupinah s po desetimi udeleženci, ki bodo v petmesečnem obdobju, ko bodo zaposleni v eni od sodelujočih razvojnih agencij, pod vodstvom mentorjev razvili svojo poslovno idejo, pripravili poslovni načrt za ustanovitev podjetja in se usposabljali za podjetniško kariero ali večjo zaposljivost. Pri tem je cilj vsakega udeleženca, da v enem letu po zaključku usposabljanja ustanovi lastno podjetje, se samozaposli ali zaposli pri drugem delodajalcu. Projekt, vreden 8,3 milijonov evrov, se bo izvajal na območju vse Slovenije, financirala ga bosta Evropski socialni sklad in država; do konca leta 2013 bo vanj vključenih 250 mladih. Stopnja brezposelnosti na Novogoriškem je bila v septembru 10,3-odstotna, pred letom dni pa 9,8-odstotna. Oktobra letos je bilo na novogoriški območni službi zavoda za zaposlovanje registriranih 5.466 oseb, med njimi jih je 731 ali 13,4 odstotkov takih, ki iščejo prvo zaposlitev. Na omenjenem zavodu za zaposlovanje je sicer prijavljenih 2.468 oseb, starih do 39 let. (km) 1 4 Petek, 14. decembra 2012_GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Otroci na obhodu domov Svojo radoživost in darove ponesli starejšim ljudem Božično darilo, voščila in pesem, predvsem pa malo družbe in veliko dobre volje. S tem so učenci osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža včeraj osrečili vaščane, ki so dopolnili 85 let. Tradicionalni predbožični obhod domov starejših krajanov je organiziralo združenje sKul-tura 2001: ob učiteljih so otroke spremljali Marjan Brescia, župnik Karel Bolčina, Damjan Paulin in Joana Nanut. Otroci, ki so se na obhod vasi podali v štirih skupinah, so obiskali kar 46 vaščank in vaš-čanov. Med njimi je bilo kar 16 takih, ki so božično darilo in otroška voščila prejeli prvič, saj so letos dopolnili 85 let. Gospe so prejele v dar božično zvezdo, moški »paneton«, vsem pa so otroci zapeli pesem in poklonili voščilnico, ki so jo sami izdelali v šoli. Rožo in sladico bodo v prihodnjih dneh prejeli tudi starejši vaščani, ki so v bolnišnici ali domu za starejše občane in jih zato učenci niso mogli obiskati. V Štandrežu bo ponovno praznično v nedeljo, 16. decembra. V cerkvi sv. Andreja bo potekal praznik miru in prijateljstva, ki ga prav tako prireja združenje sKultura 2001 v sodelovanju z župnijo, šolami in društvi. Najprej bodo skupaj nastopili malčki slovenske in italijanske sekcije vrtca v Štandrežu, za njimi pa učenci osnovne šole Ivana Roba iz Vrtojbe. Nato bodo na vrsti učenci šole Fran Erjavec, za zaključek pa bodo vsi udeleženci prazničnega popoldneva skupaj zapeli Sveto noč. Praznik se bo začel ob 15. uri, že po dopoldanski maši pa bodo pred cerkvijo prodajali voščilnice otrok štandreške in vrtojbenske šole, s katerimi zbirajo denar za šolske potrebščine, in božične vence. Izkupiček bo šel v dobrodelne namene. Med pevskim nastopom v cerkvi bo potekala nabirka prostovoljnih prispevkov za organizacijo Unicef. Osnovnošolci so se včeraj odpravili na tradicionalni obisk domov bumbaca gorica - Umetniki za Karitas v galeriji Ars Pomagajo vzdrževati posvojitve na razdaljo ...... V težavah so tudi podporniki, ki naj bi z mesečnim prispevkom zagotavljali pomoč družinam v stiski ^M^fa in politika ii' J II -J J i V ohnovlienih prostorih nekdanieo Delovno mesto na tožilstvu Goriška pokrajina je odobrila nov projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bodo na goriškem tožilstvu začasno zaposlili eno osebo. Projekt je namenjen občanom v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti, ki imajo diplomo višje šole ali zavoda za poklicno izobraževanje. Kandidati naj se do 24. decembra zglasijo pri uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici. V galeriji Ars nad Katoliško knjigarno so od torka na ogled likovna dela prodajne razstave »Umetniki za Karitas«, sadovi likovne kolonije, ki je potekala na Sinjem vrhu med 13. in 17. avgustom. V imenu galerije in društva Ars je Jurij Paljk v svojem pozdravu poudaril pomen solidarnosti, ki je v današnjem času še kako pomembna in potrebna. Po glasbenem uvodu harmonikarja Manuela Persoglie s centra Emil Komel je voditeljica projekta Jožica Ličen v pogovoru s Paljkom spregovorila navzočim - med njimi je bilo tudi nekaj udeležencev kolonije - o projektu samem, o njegovem nastanku, o velikodušnih umetnikih, ki poleti skupaj ustvarjajo in svoja dela poklanjajo v dobre namene. Zamisel je nastala leta 1995, ko so sodelavci Karitas s slikarjema Silvo in Aza-dom Karimom sklenili, da bi se lotili takega projekta. Glas o njem se je med umetniki takoj razširil. Na turistični kmetiji Sinji vrh je nekaj let prej nastal likovni center, ki je novemu projektu rad odprl vrata. V katalogih projekta je zapisanih 1191 imen, med udeleženci kolonije je bilo doslej 137 različnih avtorjev, skoraj 50 jih je bilo iz tujine, od Japonske prek Azije in Evrope do Amerike. Denar dajejo neposredno v roke tem, katerim je namenjen. »Nikdar nič ne ostane, da bi dali kaj h kraju.« Letos je nabirka namenjena otrokom v stiski. V 18 letih razstav so namenjali pomoč stiskam, ki so bile v vsakem letu najbolj aktualne, za razne materinske domove, brez- domce, zasvojene itd. Zadnja tri leta je problemov vedno več, posebno huda je brezposelnost, oporo potrebujejo družine v stiski. Letos so izbrali otroke, ki so vključeni v projekt posvojitev na razdaljo. Marsikdo namreč z mesečnim prispevkom pomaga družinam plačevati kosila ali malice v šoli; v zadnjih časih pa imajo težave tudi ti podporniki. Zato bodo s prodajo slik pomagali vzdrževati omenjene oblike posvojitev. »Počasi se stvar premika in gre naprej kljub krizi, pa čeprav ljudje ne kupujejo več toliko slik kot pred leti.« Umetnost človeka plemeniti: »Pesem, glasba, poezija, slike, vse to ostane. Za včerajšnja poročila in dnevnike jutri ne bomo več vedeli, slika pa bo ostala!« Karitas ne pomaga ljudem v stiski samo s konkretnim paketom, čeprav je tudi to potrebno in nujno, ampak tudi z nečim več. »Včasih je kultura tudi tiho spremljanje človeka.« Prostovoljci so ponosni, da lahko v tem času delajo, kar delajo, »poleg tega pa še prenašamo kulturo in umetnost med ljudi«. Med udeleženci letošnje kolonije so bili Vesna Benedetič, Milena Gregorčič, Anka Krašna, Karmen Smodiš, Ede in Buba Posa iz Madžarske, Darko Slavec, Bogdan Soban, Veljko Toman, Alenka Vice-ljo, Vinko Železnikar in Viktor Šest, kot častna gosta pa ilustratorka Jelka Reich-man in akademski kipar Mirsad Begic. »Ljudje so uživali, da so prišli in srkali, kar znajo drugi ... Med udeleženci kolonije so veliki ljudje, ki znajo biti zelo majhni. To Jožica Ličen, Jurij Paljk in Manuel Persoglia s harmoniko foto l.k. je veliko bistvo našega dogajanja.« Vedno so zraven tudi strokovni sodelavci Lu-cijan Bratuš, Jože Bartolj, Primož Brecelj, Silva in Azad Karim, Mira Ličen Krmpo-tic in Tone Seifert. »Vsak od njih ima svojo funkcijo.« Po strokovni plati spremlja projekt umetnostna kritičarka Anamari-ja Stibilj Šajn. Za prihodnjo kolonijo je že sedaj na seznamu 26 imen slikarjev, zbrali jih bodo deset. Kar 60 umetnikov - takih, ki so se udeležili kolonije v prejšnjih letih ali želijo priti na naslednje, ali takih, ki želijo kaj darovati - je prišlo zraven ob dnevu odprtih vrat. Razstava v travniški galeriji Ars bo na ogled do prvih dni januarja. sovodnje - Odkrivali sledove preteklosti in kraške dobrote Ajdovce na pohodu je pritegnil tudi rubijski spomenik Trubarju Druščina ob Primožu Trubarju foto vip Preko petdeset članov društva Most iz Ajdovščine se je v soboto minulega tedna mudilo v sovodenjski občini; gre za skupino upokojencev, ki se enkrat na mesec odpravlja na pohode oz. izlete. Zamejstvo so obiskali na povabilo sovo-denjskih prijateljev; po Sovodnjah in vrhovskem Krasu sta jih vodila domačina Bogdan Butkovič in Venko Černic. Vipavci so si najprej ogledali sovo-denjsko cerkev, kjer jih je pričakal župnik Karel Bolčina, nakar so v Rubijah položili šop cvetja k Trubarjevemu spomeniku. Rubijski »graščak« Venko Černic jim je razkazal grad in posestvo; ogledali so si tudi vinograde na območju, ki mu kra- jani pravijo Furlanišče, pa še neolitsko gradišče in veliki hrast s 5,50-metrskim obsegom debla. Pot jih je zatem vodila do Debele griže, kjer so si ogledali sledove prve svetovne vojne, spustili so se do zaselka Črnci in se ob spomeniku NOB poklonili padlim. Obiskali so tudi kočo Kraških krtov, kjer so jih jamarji pogostili. Na vrsti je bil ogled vrhovske cerkve in ka-vern iz prve vojne, v kleti Nataše Černic pa so jih pričakali topla pogostitev in harmonikarja. Černičeva jim je tudi obrazložila postopke kletarjenja. Bila je že noč, ko jih je prišel iskat avtobus in odpeljal domov. Pred odhodom so še povedali, da so se med »zamejci« imeli izvrstno. (vip) V obnovljenih prostorih nekdanjega samostana sv. Klare v Gorici bo danes z začetkom ob 9.30 posvet na temo komunikacije v politiki, ki ga prireja Videmska univerza. Govorniki bodo univerzitetni docenti, izvedenci za odnose z javnostmi in upravitelji. Med drugimi bodo za mikrofon stopili tržiška županja Silvia Altran, podpredsednica italijanskega združenja profesionalcev na področju oglaševanja, novinar Pierpaolo Dobrilla, docenta Francesco Pira in Nicola Strizzolo, študent Ivan Buttignon in Rudi Vittori, strokovnjak na področju organizacije v podjetjih in pobudnik štipendije v spomin na Massima Panzinija, docenta v Gorici, ki je umrl avgusta. Žerjal v Hitovem paviljonu V petnajsti galerijski sezoni Hitovega paviljona se kot peti avtor predstavlja likovnik iz Gorice Ivan Žerjal. Rojen je leta 1976, po opravljenem višješolskem študiju je na Tržaški univerzi diplomiral iz umetnostne zgodovine. Leta 2007 je na Univerzi v Benetkah opravil specializacijo za poučevanje umetnostne zgodovine na višjih srednjih šolah; od leta 2003 poučuje ta predmet na klasičnem liceju Trubar v Gorici. Avtorja je predstavila umetnostna zgodovinarka Carmen Tisnikar, razstava bo na ogled do 31. januarja. (km) Pixxelmusic se zaključuje Letošnji festival Pixxelmusic se bo zaključil s praznikom. Sodelujoči umetniki se bodo ob 21.30 zbrali v lokalu Pieffe factory v Ločniku, kjer bodo sodelovali DJ-ji Color, Fake, Funkabit, Moullinex in Munk. Vstop bo prost. Knjiga o kraških vodah Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo o kraških vodah »Monitoraggio delle acque ipogee e di superficie del Carso«, ki jo je uredila goriška speleološka federacija v sodelovanju z jamarskimi društvi. Gorica v šestdesetih letih Razstava »Juke Box & The Beatles - Expo '60«, ki je na ogled v muzeju Sv. Klare v Gorici, je že privabila tri tisoč obiskovalcev. Ob razstavi, ki bo odprta do 13. januarja, prirejajo tudi spremne dogodke; danes ob 18. uri bo zgodovinar Sergio Tavano predaval o Gorici v šestede-setih letih. GORIŠKI PROSTOR_Petek, 14. decembra 2012 1 5 / GORICA - Družbeni dosežek Karitas obeležuje 40 let oporečništva Jutri v Podturnu javno srečanje z Ruggerom Dipiazzo V sredo je minilo 40 let od odobritve italijanskega zakona št. 772, ki je mladim moških v Italiji omogočil izbiro med obvezno vojaščino in civilno službo. »Oporečništvo je bilo izredno pomemben družbeni dosežek, ki je dal možnost izbire na podlagi lastnih idealov, vizije sveta, odnosov med ljudmi in vere,« pravijo pri goriški Karitas, ki bo ob 40-letnici omenjenega zakona priredila javno srečanje, na katerem bo govor o pomenu oporečništva, državni civilni službi in socialnem prostovoljstvu. »Karitas je močno podpirala oporečništvo, saj je v njem videla tudi priložnost za osebnostno rast posameznika,« piše v tiskovnem sporočilu. Srečanje bo potekalo jutri v župnijski dvorani v Podturnu. Ob 16. uri bo oporečnike in mlade, ki danes opravljajo civilno službo, nagovoril Ruggero Dipiazza, družbeno angažirani duhovnik iz Podturna in častni direktor goriške Karitas, ki je aktivno spremljal uveljavljanje oporečništva. GRADIŠČE - Danes odprtje razstave S Toffolonijevimi stoli dizajn stopa v galerijo Toffolonijevi stoli »Modello A1« V galeriji Spazzapan v Gradišču bodo danes ob 18. uri odprli razstavo z naslovom »Werther Toffoloni - Per sedersi«. Na ogled bo izbor načrtov in stolov priznanega krminskega oblikovalca Toffolonija, ki je prispeval k razvoju sodobnega industrijskega dizajna. V svoji karieri je načrtoval opremo, steklene predmete, svetilke in še marsikaj, razstava v Gradišču pa bo posvečena stolom. »Stol je eden izmed najpomembnejših izzivov za sodobne arhitekte in oblikovalce: kdor ga načrtuje, se mora soočati z lahkotnostjo strukture in odpornostjo, ki je nujna značilnost pohištva, ki ga stalno uporabljamo,« so zapisali organizatorji razstave in izpostavili, da se je Toffoloni odlikoval pri iskanju sinteze med obliko, funkcijo in kreativnostjo. Razstava bo na ogled do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro ter ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ sporoča vsem, ki so se prijavili za ogled baleta »Hrestač - Božična zgodba«, ki bo danes, 14. decembra, v Ljubljanski operi, da je odhod predviden ob 17.30. Zbirališče na parkirišču Kulturnega centra Lojze Bratuž od 17. ure dalje. Organizatorji prosijo za točnost. V DVORANI BERGAMAS v Gradišču bo danes, 14. decembra, ob 20.45 gledališka predstava Maura Fontaninija »Travolte da un insolito destino nell azzurro Mar Egeo«. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.45 deželna premiera »Kramer proti Kra-merju« (Avery Corman), nastopata Daniele Pecci in Federica Di Martino (»Proza«). Balet Royal Mongolian, ki je bil na programu 20. decembra, je bil prenešen na 29. december; posamezne vstopnice bodo nadomestili z novimi; informacije in predprodaja ter nadomestilo vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602), več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 15. decembra, ob 20.45 komedija Eduarda de Filippa »Natale in casa Cupiello«, nastopa gledališka skupina A. Fenesta iz kraja San Dona di Piave. Večer prireja Club Napoli Calcio Isontino v sodelovanju z goriško občino, goriško pokrajino, s Kulturnim domom Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice; vstop prost s prostovoljnimi prispevki za dobrodelne namene. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v soboto, 15. decembra, ob 21. uri »Abba Dream«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 14. decembra, ob 20.45 koncert pianista Kristiana Bezuiden-houta »Fortepiano«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 16. decembra ob 17. uri »Mož naše žene« (Miro Gavran v priredbi Marine Cer-netig), gostovanje Beneškega gledališča Špeter; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 15. decembra, ob 16.30 »La leggenda di Loreley«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Col-pi di fulmine«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Sammy 2«; 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 22.00 »Una famiglia per-fetta«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Col-pi di fulmine«. fl Razstave V GALERIJI 75 NA BUKOVJU v Šte-verjanu bo danes, 14. decembra, ob 20. uri odprtje fotografske razstave. Sodelovala bosta Fotoklub Skupina 75 in Foto klub Nova Gorica, na ogled bodo tudi fotografije v sklopu razstave fotografije Nova Gorica 2012 in izbor nagrajenih del Dia Primorska 2012; razstava bo na ogled do konca decembra, urnik po dogovoru na in-fo@skupina75.it. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo samo v nedeljo, 16. decembra, med 9.30 in 19.30 na ogled razstava z naslovom »Il Natale nella grande guerra 1914-18. Immagini dal fronte«; vstop in vodeni ogledi 11., 15. in 18. uri so brezplačni. Razstava Gaetana Papaleja z naslovom »Stili metallici« bo na ogled do 14. decembra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo danes, 14. decembra, ob 19. uri odprtje razstave del, ki so nastala na 10. mednarodnem fotografskem srečanju »Castrumfoto« z naslovom »Castrumfoto 2012: Preobleka«. Razstavljajo: Egon Bajt, Primož Brecelj, Lorella Klun, Nataša Košmerl, Roberto Kusterle, Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peterlin, Katja Pintar, Bojan Ra-dovič, Sašo Vrabič; na ogled bo do 13. januarja 2013. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Adriane Rigonat; do 15. decembra od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00, ob nedeljah 10.30-12.00. GORIŠKI DRŽAVNI ARHIV v Ul. dell'Ospitale 2 v Gorici bo v nedeljo, 16. decembra, odprt javnosti med 9.30 in 14.30. Ob 9.30 in 11. uri bosta potekala vodena ogleda (nujna rezervacija po tel. 0481-532105) celotnega arhiva z dokumenti iz let 1300 do 1800 ter razglednic na božično temo prvih let 1900. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-letnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. januarja 2013. ^ Koncerti ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA vabi v nedeljo, 16. decembra, v prvem ob 14.30 in v drugem delu ob 16. uri na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Mala Cecilijanka« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 14. decembra, ob 20.15 koncert Nove filharmonija z naslovom »Novoletna plesna simfonija«. 18. decembra, ob 20.15 gospel koncert v sklopu niza «Jesenski glasbeni tris«, nastopila bo ameriška skupina FOCUS Sound of Victory; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. ADVS GORICA, ADMO IN ADO vabijo na božični koncert z naslovom »Parole e Musica per la Vita« z orkestrom Fil(m)armonica v soboto, 15. decembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIVCI vabi na jubilejni celovečerni koncert ob 60-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca in ob 10. obletnici delovanja v soboto, 15. decembra, ob 19.30 v gradu Kromberk. NA KMETIJI RUBIJSKI GRAD na Gornjem Vrhu 40 na Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mundi« s skupino Artevoce Ensemble, v kateri sodeluje tudi priznana pevka Martina Feri iz Trsta. Večer prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturnim društvom Danica in občino Sovodnje. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo pokrajinski šolski urad v ul. Ri-smondo 6 v Gorici, 24. in 31. decembra zaprt. S Izleti »POHOD SEDMIH ČUDES« v organizaciji KD Danica bo v nedeljo, 16. decembra, z zbirališčem pred centrom Danica na Vrhu med 8.30 in 9.30. SPDG vabi na udeležbo na nočni spominski pohod v Dražgoše čez Ratito-vec, ki bo na noči med 12. in 13. januarjem 2013. Prijave do 31. decembra po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). □ Obvestila OBČINSKA LEKARNA V ŠTANDREŽU bo do februarja 2013 poskusno odprta tudi ob ponedeljkih 8.30-12.30, 15.30-19.30. DRŽAVNA KNJIŽNICA v sodelovanju s knjigarno UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) prireja dobrodelno pobudo »Podari knjižno darilo državni knjižnici v Gorici«. Knjižni boni so na razpolago v knjigarni Ubik. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in pri vagi in na Goriščku-trgu Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v nedeljo, 16. decembra, med 11. in 18. uro božična tržnica z lokalnimi pridelki in obrtniškimi izdelki. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra- štelu 74 v Gorici zbira rabljene igrače v dobrem stanju od ponedeljka do petka 10.00-12.30, ob ponedeljkih in četrtkih tudi 15.30-18.00 za izmenjavo daril ob obisku Božička 24. decembra. GORIŠKA OBČINA objavila razpis, na podlagi katerega bo dvajset dijakov, ki obiskujejo višje srednje šole v Gorici in so v prejšnjem šolskem letu dosegli dober učni uspeh, nagradila s prispevkom v višini 200 evrov. Kandidati bodo morali izpolniti obrazec, ki je na voljo na spletni strani občine Gorica ali v uradu Informagiovani v Ulici Vittorio Veneto, predstaviti pa bodo morali tudi ekonomski količnik družine ISEE, ki ne sme presegati 40.000 evrov. Prošnje bodo na uradu za protokol občine zbirali do 14. decembra. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL IZ DOBERDOBA organizira danes, 14. decembra, ob 15.30 zborovanje v agri-turizmu pri Kovaču. Na srečanju bodo pregledali dejavnosti sindikata v letošnjem letu in podelili priznanja zaslužnim članom ter si izmenjali voščila; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 15. decembra, ob 15.30 na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Priložnost bo tudi, da bodo skupaj nazdravili novemu letu. UPRAVA OBČINE SOVODNJE obvešča, da bodo njeni uradi dne 24. in 31. decembra odprti samo v dopoldanskem času (do 13.30). IS Prireditve AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. CORMONSLIBRI2012 z naslovom »Il senso del tempo... il senso delle cose« poteka v Krminu do 16. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (vstop prost, ob delavnikih 16.30-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00). Danes, 14. decembra, ob 17.30 srečanje z Liviom Sossijem z naslovom »In Cieli bambini volano versi come pal-loncini...«; ob 18.30 srečanje z g. Albinom Bizzottom z naslovom »La Chie-sa del dogma e la Chiesa dell'uomo«; ob 20.30 v muzeju teritorija srečanje z Massimom Pividorijem z naslovom »Il filo dei giorni-Omaggio al poeta Luciano Morandini«. »NOVOLETNA DOŽIVETJA« V NOVI GORICI do 31. decembra: danes, 14. decembra, med 15.30 in 17. uro radio v mestu, ob 17. uri »Silno vljudna predstava«; ob 18. uri nočni pohod na Kek-ca (prijave na popestritev. dogaja-nja@gmail.com); ob 20. uri akustični koncert Matjaža Jelena. Drsališče bo odprto vsak dan med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah, med 10. in 24. uro; več na www.facebook.com/Mestna-ObcinaNovaGorica in na www.nova-gorica.si. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico v nedeljo, 16. decembra, ob 18. uri. Potekala bo v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. »LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: v nedeljo, 16. decembra, »La Lira« (Gio-vanbattista Marino), recitirala bosta Maia Monzani in Giuseppe Paolo Ce-cere ob petju Alessandre Cossi in glasbeni spremljavi Rika Murate, Fabia Accursa in Giuseppeja Paola Cecere-ja; vstop prost. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZALOŽBA MLADIKA vabita na krstno predstavitev pesniške zbirke Davida Bandlja »Odhod« v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Avtorja in pesniško zbirko bo predstavila Vilma Purič. AŠZ DOM vabi na novoletno akademijo v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopile bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: v torek, 18. decembra, ob 18.30 srečanje z naslovom »La gentile scelta vegetariana per l'equilibrio psico-emozionale ed ener-getico«; vstop prost, več na www.ve-getariani.it in www.veganima.it. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v petek, 21. decembra, ob 17. uri na sedež VZPI-AN-PI, Ul. Valentinis 84 na predstavitev knjige »Accanto alla madre«. Avtorica Clara Scropetta bo spregovorila o pomenu materinstva. Ob tej priložnosti si bodo voščili za praznike. B Poslovni oglasi PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231 €/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta. Prevoz urejen. Tel.:+386 31 770410 legnaacasa@gmail.com 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA dobite v kmetiji Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481882064, 347-1216398). Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Brezigar Vera por. Bresciach iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Ločniku; 11.30, Severina Gomis-cech por. Tartaglia z glavnega pokopališča v stolnico in na pokopališče v Pevmi. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giovanni Della Picca, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. ontecchi 1 6 Četrtek, 13. decembra 2012 Št. 11 (1) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Nekateri pravijo, da je v ponedeljek v stavbi hidrodinamične centrale v starem pristanišču prišlo do nasilne prekinitve okrogle mize, kjer naj bi tekla beseda o kritičnem gospodarskem stanju ... Nasilne? To, da ljudje pridejo na javno srečanje in povejo, kaj mislijo, čeprav z zasedbo dvorane, je nasilno dejanje? Kaj pa to, da predsednik dežele FJK Renzo Tondo in škof Gianpaolo Crepaldi nista pokazala niti najmanjšega zanimanja, da bi se med njima in protestniki vzpostavil širši, poglobljen dialog, in sta raje zbežala v svoj avto? Za ministra za okolje Corrada Clinija, ki je sicer prihajal v zamudi, velja podobno. Kaj lahko torej pojmujemo za nasilje: to, da nekdo ne upošteva mnenja ljudi in ni pripravljen na dialog s širšo javnostjo, ki se zavzema za prostor, v katerem živi, ali to, da protestniki zasedejo dvorano, ker hočejo vzpostaviti dialog? Šumovci smo bili na protestu sicer prisotni zlasti v podporo uslužbencem slovenskih ustanov. Verjamemo, da so naše kulturne ustanove temelj naše manjšine. Si predstavljate zajtrk brez Primorskega dnevnika? Narodno manjšino brez gledališča? Ali brez knjig? Ne. To bi bila folklora. Ko stojiš na Oberdankovem trgu pred deželno palačo s transparentom »Delavke in delavci slovenskih ustanov« ali v starem pristanišču, skupaj z drugimi protestniki, ki branijo svoje mesto Trst proti uplinjevalniku, proti Tondo- vi politiki, proti omejitvam, ki nam vedno bolj bremenijo življenje ... takrat vendarle občutiš nekaj, kar ti šepeta, da mogoče ni vsega konec. Nekaj, kar ti končno vlije kanček pozitivne energije, kar v tebi vzbudi tisti občutek pripadnosti, slovenstva in topline, ki veš, da jo deliš tudi z ostalimi, ki so v tistem trenutku ob tebi. In mogoče takrat tudi oni verjamejo, da ima mesto v zalivu toliko obrazov, kolikor je naših mnenj. In da je prav to tisto, kar ga bo vedno bogatilo. In takrat upaš ... ... Da si bodo tudi bodoče generacije nekega dne lahko sposojale knjige v NŠK-ju. Da bo imel nekoč Primorski dnevnik spet veliko več strani. Da se bodo lahko tudi bodoče generacije zahvalile ZSŠDI-ju za vse športne solze, ki so nam v telovadnicah obarvale lica. Da bomo v Tržaški knjigarni še vedno lahko kupili zbirko poezij, ki nas bo vedno znova spomnila, da imamo pred sabo morje. Da se bomo lahko sprostili ob kavi s knjigo. Da se bomo v Narodnem domu počutili doma. Da se bomo v Peterlinovi in Gregorčičevi dvorani na sejah ali občnih zborih še vedno lahko skregali. Da bodo otroci na Glasbeni matici ali na Komelovi glasbeni šoli nekega dne razumeli, da so prav tam vzljubili glasbo. Da bo iz naših dijaških domov še vedno odmeval otroški smeh in sevala otroška energija. Da se bomo ZSKD-ju in našim društvom lahko vedno znova zahvalili za to, kar nosimo v srcu. Na koncu upamo, da bosta še vedno obstajali SSO in SKGZ. Ker vseeno raje izbiramo med dvema krovnima organizacijama, kakor med nobeno. In verjamemo, da lahko kljub sistemu, ki danes ni več vsem po godu, s skupnimi močmi rešimo svoje ustanove. ... Zakaj ? Ker se otrok na otroških uricah ne sprašuje, ali je Narodna in študijska knjižnica dvojna članica. Ker je otrok skavt ali tabornik, da bi bogatil svoje obzorje. Ker se otroci v šoli ne delijo več v bele, roza in rdeče. Ker dijak, ko odpre športno stran Primorskega dnevnika, ne pomisli, kdo je v uredništvu. Ker višješolca z abonmajem SSG-ja ne zanima, kdo vodi ustanovo. Ker študent ve, da se ne bo zaposlil na banki ali import-exportu. Ker nam na bazoviški gmajni vsako leto še vedno zastaja dih, ko se spomnimo na svoje korenine. Ker smo še vedno ponosni, da živimo na svoji zemlji. Ker bi morala biti kultura prostor, v katerem ni ideoloških omejitev. Ker vemo, da smo vredni vsega, kar nam pripada. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Ma tukaj smo vsi domobranci ... Vsi branimo svoj dom.« Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna V minulih dnevih smo bili priča številnim protestom, ki so se odvijali v večjih slovenskih mestih. Najbolj odmevni so bili protestniki v Ljubljani, Mariboru ter Kopru, ki zahtevajo odstop Janeza Janše in sestop celotne oblasti, želijo pa delujočo pravno in socialno državo. ŠUM se tokrat ni želel poglabljati v proteste in njihove zakaje, vendar si je dovolil sanjati. Sanjal je o novi državi. Država bi se imenovala Šumenija. Kot mladinska priloga si je ŠUM dovolil sanjati o tem, da bi imeli predvsem mladi večjo moč. Da bi bili ne le slišani, vendar tudi poslušani in upoštevani. Če torej drži rek, da na mladih svet stoji, bi bil v Šumeniji to zakon. Poudarek bi bil predvsem na izobrazbi, saj mladim ni vseeno, kaj je z njo. Izobrazba torej ne bi bila le njihova dolžnost, ampak predvsem temeljna pravica, ki jim je noben varčevalni ukrep ne bi mogel odvzeti. Prav tako se varčevalni ukrepi ne bi smeli lotevati kulturnih ustanov, saj to resno ogroža enega temeljnih konstitutivnih elementov državnosti. Država bi bolj temeljila na medčloveških odnosih in zaupanju v mlad razum. Morala bi biti socialno-pravna, demokratična država, ki temelji na zdravih ekonomskih temeljih. Država, v kateri staršem ne bi bilo potrebno skrbeti za otrokov boljši jutri, saj bi bilo zanje poskrbljeno. Država, v kateri preprostim delavcem ne bi bilo potrebno le prebijati se iz meseca v mesec z vedno večjo negotovostjo. Država, v kateri bi upokojenci imeli svoj prostor in pravice. Država, v kateri bi bilo za socialno ogrožene družine poskrbljeno. In končno, država, v kateri bi vsak posameznik imel svoj prostor pod soncem. Morda je Šumov pristop k celotni zadevi nekoliko otročji, vendar verjamemo v to, da če ne bi bili priča tolikšnemu nezadovoljstvu nad celotnim sistemom, najbrž ne bi bilo iskanje boljših rešitev na našem vsakodnevnem redu. Žal je to le utopija, domišljijski sad, ki ga žal ne mi ne naši potomci ne bomo doživeli. Gotovo pa je le to, da se je vse, nekoč pričelo le s sanjami. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Obračun Sabrine Moreno ob sklepu 13. niza Raz/seljeni Tudi letošnji program revije Raz/seljeni se je zaključil. Že trinajsto leto so se oktobra in novembra v Trstu odvijali različni dogodki, ki so vezani tako na Trst kot na našo okolico in na ljudi, ki tu živimo. Vsako leto je sodelovalo in se uspešno povezalo več organizacij, med katerimi tudi Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovensko stalno gledališče. Organizatorji so sestavili sklop gledaliških, filmskih, glasbenih dogodkov in predstavitev. Na začetku je projekt predstavljal bolj zgodovinsko plat izseljenstva in priseljenstva v Trstu in Sloveniji. O priseljenstvu se takrat še ni veliko govorilo, s tem projektom pa naj bi prišlo do ozaveščanja prebivalstva o povezavi med priseljenstvom in iz-seljenstvom in o vplivu, ki ga imata na naše življenje in na spremembe našega okolja. Projekt predstavlja velik napredek v sodelovanju med raznimi organizacijami, ki so prisotne na teritoriju, in tudi med organizacijami in priseljenci v naši pokrajini, ki so preko tega projekta dobili možnost, da se nam pokažejo in izrazijo svoja gledanja na teme, ki so jim tako blizu in ki so povezane s problematiko priseljenstva in iz-seljenstva. Letošnja izdaja se je osredotočila na našo državo, povezala se je z Bosno in Hercegovino ter predstavila afriško kinematografijo. Revija Raz/seljeni si prizadeva, da bi se vzpostavil stik med kulturami naše okolice in tujimi vplivi. Predvsem pa pomaga predstavnikom drugih kultur, da spoznajo naše okolje in da pridejo tudi oni do besede. Pogovorili smo se s Sabrino Moreno, ki že od vsega začetka uspešno sodeluje pri organizaciji in koordiniranju dogodkov, ki se odvijajo v sklopu revije. Izrazila je veliko zadovoljstvo s potekom letošnje izdaje, predvsem zaradi porasta udeležbe mladih. »Sama sem se tudi veliko novega naučila,« je izjavila, saj so ob letošnji 20-letnici balkanske vojne organizirali srečanja, da bi se ljudje spomnili na hudo situacijo Bosne. »Odločili smo se, da bo letošnja rdeča nit prav predstavitev bosanske realnosti, ker se Bosna nahaja v precej slabši situaciji v primerjavi z drugimi državami in ker je Evropa čisto pozabila na bosanske prebivalce.« V bistvu pa je treba tudi iz- postaviti, da nam je Bosna zelo blizu, saj se tam odvija, tako kot pri nas, »laboratorij sožitja« med različnimi kulturami, jeziki in verami. S snegom se je prejšnji teden zaključila zadnja prireditev na programu Raz/seljeni. Odvijala se je v našem gledališču, ki je gostil zbor African Jam Gospel. Prireditev je na jasen način opisala življenje in tradicije mladih afriških pevcev, ki so navdušeno peli, plesali in v tem uživali. To so druga generacija afriških italijanskih državljanov, ki živijo v Vidmu. Publika je navdušeno plesala, pela in se jim tudi pridružila na odru. V dvorani Slovenskega stalnega gledališča je prišlo do zanimive izmenjave med različnimi kulturami v čistem duhu sožitja, kar je nas vse zelo razveselilo. Kaj pa to pomeni? Poizkusimo gledati na druge kot na ljudi, ki so isti kot mi: prav tako razmišljajo, se veselijo, so obremenjeni in žalostni. Razlika ni v veri, ni v kulturi in niti ne v narodnosti. To so sami papirji, nam pa bi- rokracija ni všeč! Svet je poln lepih ljudi, ki nas lahko obogatijo z novostmi, s svojim jezikom, kulturo in nas lahko naučijo marsikaj novega. Ne glejmo na njihov stan, na oblačila, na barvo kože in na splošno na njihovo zunanjost. Bodimo bolj razgledani: poglejmo na njihovo notranje bogastvo in skušajmo z njimi živeti v mirnem okolju in v duhu sodelovanja! Nestrpno čakamo na 14. revijo Raz/seljeni ali S/paesati. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Sreda, 12. decembra 2012 APrimorski ~ dnevnik 17 VISOK PORAZ UNIONA OLIMPIJE MADRID - Ljubljanska Union Olimpija je nastope v evroligi končala s porazom v Madridu proti Realu s 60:91. V skupini A si je Fenerbahče po zmagi s 77:69 proti Cantu-ju zadnji zagotovil nastop v Top 16, kamor so se že uvrstili Himki Moskva, Panathina-ikos in Real Madrid. V skupini B je Siena, ki si je že zagotovila napredovanje, z 88:95 izgubila z Asseco Prokomom. OSTALI IZIDI: Himki MR - Panathinaikos 78:77, Unicaja Malaga - Elan Chalon 86:62, Maccabi Tel Aviv - Alba Berlin 78:62, FC Barcelona - CSKA Moskva 75:78, Bešiktaš - Lietuvas 66:65. CHELSEA V FINALU JOKOHAMA - Evropski nogometni prvaki, nogometaši londonskega Chel-seaja, so se v finalu svetovnega klubskega prvenstva pridružili brazilskemu Corinthiansu. V polfinalu so v Jokoha-mi s 3:1 (1:0) premagali prvaka Severne Amerike, mehiški Monterrey.Chelsea je povedel v 17. minuti z golom Juana Mate, že v prvi minuti drugega polčasa je vodstvo povišal Fernando Torres, le dve minuti pozneje pa je avtogol za 3:0 dosegel Darvin Chavez. Častni gol za Mehičane je v sodniškem podaljšku dosegel Aldo De Nigris. Finale bo v nedeljo. ITALIJANI., SLOVENEC 2. CARIGRAD - Slovenski in italijanski plavalci so se včeraj okitili s kolajnama na svetovnem plavalnem prvenstvu v kratkih bazenih v Carigradu. V disciplini 100 m prsno je Italijan Fabio Scozzoli (na sliki ANSA) osvojil zlato kolajno. Razdaljo je preplaval v času 57,10. Slovenski plavalec Damir Dugonjič je bil 22 desetink sekunde počasnejši. Drugo mesto je osvojil s časom 57,32, tretji pa je bil Američan Kevin Cordes (57,83). BIATLON - Svetovni pokal na Pokljuki Takoj slovenska zmaga Zanjo je poskrbel Jakov Fak - Za njim Norvežan in Francoz - Danes ženski sprint POKLJUKA - Slovenec Jakov Fak je brez zgrešene tarče zmagal na uvodni tekmi svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki. V moškem sprintu je drugo mesto z zaostankom 0,8 sekunde osvojil Norvežan Emil Hegle Svendsen, ki je moral enkrat v kazenski krog, tretji pa je bil Francoz Martin Fourcade. Klemen Bauer je bil 22., Peter Dokl 57., Janez Marič pa 96. Pokljuka letos gosti tekmo svetovnega pokala po letu premora, že prvi dan pa je postregel z vrhuncem - zmago Jakova Faka pred približno 3500 gledalci. Kljub hladnemu vremenu se je na s soncem obsijanem Rudnem polju poleg 2000 otrok iz osnovnih šol zbralo lepo število gledalcev, ki so lahko pozdravili drugo zmago Jakova Faka v tej sezoni. Po najvišji stopnički minuli konec tedna v Hochfilznu je biatlonec iz Mrkopalja na Hrvaškem znova zmagal in dokazal, da je rojen tudi za »majhne« tekme. »Bilo je □ Obvestila AŠD VESNA vljudno vabi člane sponzorje navijače in prijatelje da nazdravijo s svojimi športniki v soboto, 15. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu (Bita). Ob priliki bo predstavili koledar Vesne 2013. ŠZ BOR, Gimnastični odsek sporoča, da bo Božična akademija v nedeljo, 16.decembra, ob 15.00 v veliki dvorani Bojana Pavletiča. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSSDI-jem prireja »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnejši praznični točki in veliko presenečenj. AŠZ DOM obvešča, da bo novoletna akademija v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopale bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 12. oz. 13. januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali 335 8180449 (Erika), ali 040 2908105 (Alternativa Sport). Predstavitev tečajev bo pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina v ponedeljek, 17. decembra, ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo v ponedeljek, 17. decembra ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra 85. zelo težko, to je bil velik pritisk name, saj gre za domače prizorišče, sam si naložiš pritisk,« je dejal Fak. Danes bo Pokljuka gostila žensko sprintersko preizkušnjo, na startu bodo Teja Gregorin, Andreja Mali in Lili Drčar. ZMAGA FLISARJA - Slovenski smučar Filip Flisar je zmagal na drugi tekmi svetovnega pokala smučarjev prostega sloga v Telluridu in tako imenitno popravil spodrsljaj z uvodne tekme sezone. SMUČARSKI TEK - Poljakinja Justyna Kowalczyk je zmagovalka 10-kilometrske preizkušnje s skupinskim startom svetovnega pokala v smučarskem teku v Canmoru. Edina slovenska predstavnica Barbara Jezeršek je bila 22., za zmagovalko pa je zaostala 1:33,3 minute. ODBOJKA - Žreb Liga prvakov: ACH Volley proti Cuneu LUXEMBOURG - V Luxem-bourgu so izžrebali pare izločilnih dvobojev lige prvakov. Odbojkarji ACH Volleyja se bodo pomerili z italijanskim Bre Banca Lanutti Cuneom, prvo tekmo bodo odigrali 14. ali 15. januarja doma, drugo pa v gosteh. Trentino bo igral proti moskovskemu Dinamu, Ma-cerata pa proti poljskemu Rzeszowu. Zaključni turnir bo v Novosibirsku. Pari playoffa (za uvrstitev med najboljših 7): Berlin Recycling Volleys (Nem) - Zenit Kazan (Rus) Dinamo Moskva (Rus) - Trentino Diatec (Ita) Zaksa Kedzierzyn Kozle (Pol) - Noliko Maaseik (Bel) Arkaš Izmir (Tur) - Skra Belchatow (Pol) Asseco Resovia Rzes-zow (Pol) - Lube Banca Macerata (Ita), ACH Volley (Slo) - Bre Banca Lannut-ti Cuneo (Ita). Milan v četrtfinalu MILAN - V osmini finala državnega nogometnega pokala je Milan z goli Ye-pesa, Nianga in Pazzinija s 3:0 premagal tretjeligaša Reggino in se uvrstil v četrtfinale Zamenjava imena HAAG - Najboljše nizozemsko kolesarsko moštvo Rabobank bo v naslednji sezoni spremenilo ime v Blanco Pro Cycling Team, ne pa pokrovitelja. Danes smuk VAL D'ISERE - V Val D'Iseru bo danes (ob 10.45)ženski smuk, jutri pa še superveleslalom. Na drugem treningu je dosegla Ilka Štuhec 4. čas, Tina Maze pa 7. Najhitrejša je bila Francozinja Marie Archand Arvier. KARATE - Mednarodna tekma v Trstu Tudi kolajna Mija Ukmar (2001) osvojila 2. mesto, Matteo Blocar in Miha Stavar v finalu Članica Shinkai kluba iz Zgonika Mija Ukmar (prva z leve) osvojila srebrno kolajno Kljub nenaklonjenemu vremenu je bilo v Trstu prejšnji konec tedna 3. mednarodno srečanje v karateju Internazio-nali d' Italia, ki je v tržaško športno palačo privabilo tudi številne tuje ekipe. Med njimi so se na dvodnevnem tekmovanju zbrali številni romunski tekmovalci, pa tudi mladi iz Slovenije, Hrvaške, Velike Britanije in seveda iz Italije, ki so se pomerili v obveznih likih (katah) in borbi (kumiteju). Med člani različnih zvez karateja so nastopili tudi trije člani Shin-kai kluba iz Zgonika, ki so merili moči izključno v katah. Črni pas Matteo Blocar je bil na koncu 7. V finalu desetih najboljših je nastopil tudi Miha Stavar (rumeni pas), ki je bil na koncu 8. Med letniki 2001 pa se je Mija Ukmar, modri pas, uvrstila na 2. mesto. Vestna tekmovalka, ki redno posega po dobrih rezultatih, za las ni osvojila prvega mesta. To je bila za člane zgoniškega kluba zadnja tekma v letošnjem letu, pred novoletnim premorom pa jih čaka še nastop na tradicionalni božičnici, ki bo 21. decembra približno ob 18. uri v telovadnici v Zgoniku. Tekmovanje je organiziralo športno društvo Fiamma Karate Do Shotokan Trieste, FIK (Federazione italiana karate) in WUKF pod pokroviteljstvom dežele FJK. Košarka: gostje pretrd oreh za košarkarje Mitje Čuka Za košarkarje vzgojno-zaposlitvenega središča Mit'a Čuk je bila ekipa centra Giu-liano Schultz (na sliki KROMA gojenci obeh centrov) pretrd oreh. V telovadnici Er-vatti pri Briščikih so gost'e zmagali z 20:0. Že po prvem polčasu so vodili s 14:0. Domači košarkarji tokrat niso bili dobro razpoloženi. Ekipa Schultz sicer zaseda prvo mesto na lestvici, medtem ko so ekipa Mitje Čuka tretja. Gostitelji so nastopili s postavo: Rebula, Brandolin, Corbelli, Jelenič, Fragiacomo, Sfreddo, Spazzali, Schergna, Maurel, trener Sandi Štefančič. Prihodnjo tekmo bodo košarkarji Mit'e Čuka igrali 22. januarja proti Zunamiju. Vrstni red: Schultz 12, Zunami 6, Mit'a Čuk, Cest 4, Anfasstars in Mosaico 0. Najboljši strelci: Esposito (Zunami) 43, Fragiacomo (VZS Mit'a Čuk) 30, Vattovani 29. Najboljši igralci: Rebula 19 točk, Esposito 14, Vattovani 13. ODBOJKA Valu Imsi zmaga in tri točke Val Imsa - Volley club Ts Lussetti 3:0 (25:23, 25:21, 25:19) Val Imsa: Faganel 8, M. Juren 5, Va-lentinčič 6, Masi 6, Vidotto 11, Černic 4, Ma-gajne 1, Stera 2, Nanut, Plesničar (L), E. Juren, Lavrenčič. Trener: Makuc. Val Imsa je po hitrem postopku vknjižil vse tri razpoložljive točke, čeprav na domačem igrišču ni pokazal najboljše predstave. Najlažje je šlo v zadnjem nizu, ko so Faganel in ostali dosegli prednost petih točk že na začetku in jo obdržali vse do konca. V prvih dveh nizih pa so se Tržačani dobro upirali. V prvem nizu je Val prevzel vodstvo šele v drugi polovici niza predvsem z boljšimi servisi in bolj dinamično obrambo, v drugem nizu pa je bilo izenačeno vse do 20. točke. Takrat je dvojna menjava podajalca in korektorja (Černica in Valentinčiča sta zamenjala Stera in Magajne) obrodila zaželene sadove, saj je Val v končnici prevladal in zmagal. Zaradi poškodbe zapestja bo vse do januarja miroval Luka Lavrenčič. Tekmo 7. kroga bo Val Imsa igral že v nedeljo ob 18.00 v Guminu proti Club Re-gione FVG. MLADI IN ŠPORT - Posvet Nevarnosti vsakdana Kje je samospoštovanje? Tega je med mladimi razmeroma malo, vpliva pa na splošno počutje vsakega posameznika Latinski pregovor pravi Mens sana in corpore sano (Zdrav duh v zdravem telesu). Tako bi lahko strnili zaključke posveta o Preventivi mladih in ... čistem športu ter Nevarnostih vsakdana, ki ga je včeraj organizirala Pokrajina Trst v sodelovanju s pokrajinsko atletsko zvezo FI-DAL, skupino Gruppo di Ricerca sull'Educazione alla Salute (Gres), tržaško univerzo in desetimi višješolskimi zavodi, ki so sodelovali v obširni anketi. Ko razmišljamo o dobrem počutju, moramo namreč vedno upoštevati tri ravni: fizično, psihološko in socialno. Gre za triado, ki ne deluje, če ni popolna. Nenazadnje tudi športnih dosežkov ni mogoče doseči, ko ni dobrega počutja na vseh treh ravneh. Prav zato je pomembno, da pri promociji zdravja ne izostane tudi skrb za naše psihično dobro počutje. S tem v zvezi so se na posvetu zaustavili predvsem na samospoštovanju in dejavnikih, ki to omogočajo. Pedagoginja Francesca Bertoli je nanizala, da pomeni samospoštovanje zaupanje vase, razmišljanje o sebi, postavljanje ciljev, spoznavanje svojih sposobnosti in zavedanje lastnih meja. To velja pri študiju in seveda tudi pri športu. Važno je tudi, je poudaril psiholog Suni Felasci, da si že vnaprej ne postavljamo meja. Naše želje moramo poskušati uresničiti, ne pa se jim »a-priori« odreči, samo zato, ker menimo, da nečesa nismo sposobni storiti. Pri tem je pomembna motivacija, hkrati pa tudi zadovoljstvo, ki ti ga daje izbrana dejavnost. Če te šport veseli, se ji najbrž ne boš odrekel. Skratka tako kot čokolada: težko se ji boš odrekel, saj veš, da te spravi v dobro voljo. »Ne verjamem, da obstaja talent,« je še nadaljeval Felasci, »Sposoben si zato, ker si veliko vložil v to. Mozarta je oče privezal na klavir in ga tepel, če ni igral.« Poudarek na samospoštovanju pa ni bil iz trte izvit. Iz raziskave, ki so jo opravili med več kot 760 dijaki višjih srednjih šol, je namreč mogoče razbrati, da kar 34 % anketirancev nima pozitivnega odnosa do samega sebe. Predavatelj Battista Modonutti, predstavnik Gresa, je pri analizi nekaterih rezultatov ankete nanizal vse večjo uporabo alkohola pri mladih, kar nakazuje na splošno stisko te starostne kategorije in torej posledično vse manjše samospoštovanje sebe. Raziskava želi biti torej tudi sredstvo, ki ga bodo vsi akterji -vzgojitelji, družina in športna društva -lahko uporabili za premik s te točke. Splošno stisko so nakazali v razpravi tudi profesorji: čeprav raziskava pravi, da se 81 % mladih ukvarja s športom, so profesorji poudarili, da je mladih, ki opuščajo športno dejavnost. vse več. Mladim je torej treba ponuditi alternative, ki jih bodo zadovoljevali, je še zaključil Modonutti. 18 Petek, 14. decembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA C 960 Na vzhodnem delu bo še delno jasno, drugod bo oblačno. Pri Alpah bo rahlo snežilo. Območje visokega zračnega tlaka nad našimi kraji počasi slabi, nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo pa je obsežno in globoko ciklonsko območje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.43 '"lunine MENE ^ Luna vzide ob 8.26 in zatone „ ob 17.57 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo čez dan postopoma krepila. Popoldne bodo z vremenom povezane težave že dokaj pogoste, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Za občutljive ljudi bo mrzlo jutro manj primerno za aktivnosti na prostem. Moteno bo spanje v noči. PLIMOVANJE Danes: ob 4.29 najnižje -9 cm, ob 10.13 najvišje 47 cm, ob 17.10 najnižje -63 cm. Jutri: ob 0.12 najvišje 30 cm, ob 5.27 najnižje -6 cm, ob 10.54 najvišje 39 cm, ob 17.56 najnižje-55 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh.....50 Vogel..................50 Kranjska Gora.........40 Krvavec................75 Cerkno................15 Rogla Piancavallo............40 Forni di Sopra.........35 Zoncolan..............30 Trbiž...................30 Osojščica..............45 Mokrine...............60 Mariborsko Pohorje . .50 Podklošter............40 Civetta.................90 Bad Kleinkirchheim . . .30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^co sneg par? topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O -8/0 O GRADEC -6/5 O-7/3 S. GRADEC CELJE -5/5 O o TRŽIČ -3/3 O KRANJ O LJUBLJANA -4/4 POSTOJNA O-4/3 /"V KOČEVJE ^ o - ČRNOMELJ MARIBOR O-4/5 PTUJ O M. SOBOTA O-2/6 ZAGREB -5/4 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno z rahlimi padavinami po nižinah in ob obali, v hribovitem svetu pa bo rahlo snežilo. Možne bodo poledice. V severovzhodni Sloveniji bo še delno jasno, drugod pa bo pretežno oblačno. V zahodni, osrednji in južni Sloveniji se bodo pojavljale manjše padavine. Po nižinah v notranjosti bo sprva rahlo snežilo, do večera pa se bo meja sneženja dvignila na nadmorsko višino okoli 800 m. Pihal bo jugozahodni veter. O GRADEC M. SOBOTA O 3/8 K (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo oblačno z obilnimi padavinami, nad 1500 m nadmorske višine bo močno snežilo. Ob obali bo pihal močan veter, zlasti v popoldanskih urah. Jutri se bodo padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo, snežilo bo nad okoli 1400 m. V severovzhodnih krajih bo padavin malo. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. V nedeljo in ponedeljek bo delno jasno in povečini brez padavin. Po nižinah bo večji del dneva megleno. Akcija v Manufakturi MODA ZA VSO DRUŽINO - konfekcija, spodnje perilo, hišni tekstil r Obiščite nas, posvetili se V vam bomo.) tokio/peking - Zaostrovanje napetosti Kitajsko letalo preletelo sporno otočje Senkaku V odgovor na prelet kitajskega letala so vzleteli japonski lovci F15 ansa (Tlanufaktura|5o kjer je dober nakup praviLo | let manufaktura@manufaktura.si, www.ma n ufa kt u ra.si TOKIO/PEKING - Kitajsko nadzorno letalo je včeraj preletelo zračni prostor nad spornimi otoki v Vzhodnokitajskem morju, ki jih Kitajci imenujejo Diaoyu, Japonci pa Senkaku. Zaradi tega so Japonci v zrak poslali lovce F-15, so sporočili v Tokiu. Kitajske ladje že več kot dva meseca plujejo okoli spornega otočja, za katero Tokio trdi, da je del japonskega ozemlja, tokrat pa je na območje prvič poletelo tudi letalo. V vodah okoli otočja so bila včeraj štiri kitajska plovila za pomorski nadzor, je sporočila japonska obalna straža, ki jih je pozvala, naj zapustijo območje, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Spor med Kitajsko in Japonsko zaradi otočja se je zaostril septembra, ko je Tokio nacionaliziral otoke. To je razjezilo uradni Peking, po kitajskih mestih pa so izbruhnili nemiri. Najnovejši incident se je zgodil ob 75. obletnici začetka pokola v Nanjingu. Takrat so japonski cesarski vojaki v šest tednov trajajočem morilskem divjanju pobili 300.000 civilistov in vojakov ter posilili okoli 20.000 žensk. Katoliška cerkev na Češkem brani »porno mamo« PRAGA - Katoliška cerkev na Češkem je stopila v bran mladi Ukrajinki, nekdanji porno igralki, ki je po zgledu ukrajinskih aktivistk protestirala tako, da se je pred parlamentom v Pragi slekla in pokazala prsi. Za protest se je odločila, potem ko so češke oblasti zavrnile njeno prošnjo za azil, ob vrnitvi v Ukrajino pa ji grozita zapor in odvzem otrok. Iz Ukrajine je pobegnila pred dvema letoma, ker so ji tamkajšnje oblasti zaradi njene filmske pornografske kariere hotele odvzeti oba otroka, grozil pa ji je tudi zapor. V Ukrajini so namreč leta 2009 igranje v pornografskih filmih prepovedali, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. S snemanjem teh filmov se sicer ne ukvarja več. Pribežala je na Češko in skupaj s soprogom sta zaprosila za politični azil, medtem pa se jima je rodil še tretji otrok. A češke oblasti so njeno prošnjo zavrnile in so se odločile, da jo deportirajo nazaj v Ukrajino, čeprav bi jo ob vrnitvi verjetno nemudoma aretirali. Iz obupa je z dojenčkom v rokah odšla pred poslopje parlamenta v Pragi, se slekla ter si na gole prsi in trebuh napisala »Rešite moje otroke«. Policisti so »porno mamo«, kakor so jo poimenovali mediji, pozvali, naj se obleče, proti njej pa so tudi sprožili prekrškovni postopek. Se pa je Ukrajinki v bran postavila Katoliška cerkev, piše Beta. Prvi se je oglasil duhovnik iz kraja Letohrad, ki je na njen primer opozoril vernike in je začel celo zbirati finančno pomoč zanjo. Kot je povedal, se o tem, kako preprečiti deportacijo, pogovarja s praškim nadškofom, saj mora Cerkev stati ob »grešnici«, ki se bori za svoje otroke. Pomoč so ji poleg tega napovedali v češki Evangeličanski cerkvi. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 14. decembra 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012: MLPDZ Vesela pomlad 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Iz arhiva: Koncert - Kingston, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario ita-Iiano (vodi Corrado Augias) 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Amore criminale 23.10 Dok.: Corre-va l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.40 Film: Ben Hur (pust., ZDA, '50) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Lo spettacolo della natura 0.30 Storie di confine 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Odd.: Telethon 0.15 Odd.: L'appuntamento Canale 5 7.10 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Mia and Me 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Odd.: Telethon 20.30 Dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Odd.: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: I Cesaroni 5 23.50 Rotocalco: Supercinema C/ Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 15.50 Nan.: No ordinary family 17.40 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Odd.: Insider 23.55 L'Italia che fun- La 7 21.05 Film: Alice in Wonderland (fant., ZDA, '10, r. T. Burton, i. M. Wasikowska, J. Deep) 23.00 Dnevnik 23.15 Aktualno: L'ultima parola LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.30 18.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo Jf 21.10 Show: Crozza nel paese delle meraviglie 22.20 Italialand Remixata 22.55 Dok. film: Viva Zapatero! 0.45 Aktualno: Omnibus notte ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.50 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Artisti e modelle (kom., ZDA, '55) 22.45 Occhio azzurro 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.25 Lutk. nan.: Bisergora 10.40 Odd.: Profesor Pustolovec 11.00 Odd.: Firbcologi 11.25 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.05 Odd. za mlade: Razred zase 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Nebo ni meja (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.10 Dobra ura 10.40 12.05 Alpsko smučanje: svetovni pokal: smuk (Ž) in veleslalom (M), prenos 13.30 Rad igram nogomet 14.00 Biatlon: svetovni pokal, sprint (Ž), prenos s Pokljuke 16.20 Dok. film: Slovenci onkraj Atlantika 17.15 Osmi dan 17.55 Plavanje: svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Carigrada 20.30 Dok. odd.: Vsi Božički sveta 21.25 Nan.: Starši v manjšini 21.55 Nan.: Scott in Bailey 22.40 Film: Čarovnica iz Blaira 0.00 Film: Tri sezone v peklu |r Slovenija 3 6.0019.55, 22.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 Evropski premislek 7.30 20.00, 23.05 Aktualno 8.30 Nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, prenos 10.00 9. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.50 Kornika 20.15 23.40 Tedenski pregled 20.40 Omizje o krčenju mase plač v javnem sektorju 21.30 23.20 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.25 Film: Popoln par 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.40 Športna odd. 18.00 Univerza 18.20 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Arhivski posnetki 23.10 Potopisi Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Pod drobnogledom 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Odbojka - salonit Anhovo : Panvita Pomgrad, posnetek tekme v Kanalu, sledijo Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 17.55 Nan.: Larina izbira 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.45 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 Misli zdravo 12.05 Nan.: Blue Bloods 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 14.20 Dok. serija: Prenovimo kopalnico 14.45 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR - popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Lomilki src (kom., ZDA, '01, i. J. L. Hewitt) 22.00 24UR - zvečer 22.50 Film: Got-hika (horor, ZDA, '03) 23.00 Eurojackpot A Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 Nan.: Fra-sier 9.35 Čarovnije Crissa Angela 10.00 17.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani freestyle športi 13.10 18.55 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.05 Nan.: Frasier 14.35 Film: Samo doma 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Kevin s severa (i. Natasha Henstridge) 21.55 Film: Študentska norišnica 2 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Charles Dickens: Božična pese m v prozi -5. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.45 Stop pops 20 in novosti; 19.50 Hokej, Olimpija : Gradec; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 3. koncert orkestra SF za oranžni abonma; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PEUGEOT 208 Nov trivaljni motor 1.2 Vti 82 CV 9.950€ Klima - ESP - 6 airbagov PEUGEOT priporoča Total MOTION & EMOTION Promocijska cena za vozilo 208 Access 1.2 Vti 12V 82 CV 3 vrata je veljavna v primeru odpisa ali zamene vozil, ki so vpisana na ime lastnika vsaj 6 mesecev. Davek IVA vključen - IPT izključen. Ponudba velja do 31/12/2012. Info na peugeot.it. Maksimalna poraba goriva pri kombinirani vožnji 1/100 km 4,7; emisija C02 g/km 109. Pričakujemo te tudi v soboto, 15. in v nedeljo, 16. decembra. Koncesionar Peugeot » =ti* PflDovnn£FIgu Gorico in Trzic TRST, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA, Majnica 12, tel.0481 391808 TRŽIČ, ul.Timavo 24,tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it