Političen list za slovenski narod.
p*®ti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 grid., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S grid.. za en mesec 1 grid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 grid. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema apravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/«6. uri popoludne.
Štev. SOI.
V Ljubljani, v sredo 21. decembra 1892.
Letnilc XX.
Numerus clausus.
V	justičnem miništerstvu pripravlja se, kakor je že poročal „Slovenec", postavna predloga, po kateri naj bi se zopet uvel „numerus clausus" odvetnikov, t. j. postavna določba števila odvetnikov v posameznih krajih. Zoper „določeno število" samo na sebi ni ugovarjati; brez dvojbe je dobro. Mnogo pomislekov pa nastaje, če se oziramo na naše domače razmere. Z „določenim številom" preneha pro s t o se1 s t v o odvetnikov in tu tiči težišče celega vprašanja. Danes se lahko v Avstriji vsak odvetnik nastane, kjerkoli hoče, v vsakem mestu, v vsaki kronovini. Ce bi se pa uvel „numerus clausus", bilo bi to drugače. Potem bilo bi v nekem kraju število od' vetnikov določeno in odvetnik, ki bi se hotel v kakem kraju nastaniti, moral bi za izpraznjeno mesto najpreje prositi. In mesto bi se potem oddalo potom kompetence, kakor se oddajejo dandanes n. p. notarska mesta.
In kdo naj bi odvetnike imenoval? GrofSchon-born menda namerava to imenovanje izročiti mešani komisiji, obstoječi iz zastopnikov odvetniških zbornic (7S), zastopnikov nadsodišča ('/j) in zastopnikov justičnega ministerstva (7S). Po domače rečeno se to pravi, v dotičnih komisijah bode imela vlada % glasov in 1/s odvetniki. A naj se imenovanje vredi tako 4Ii pa kakor-koli, n. pr. da imenuje odvetnike vlada, ali da jih imenuje nadsodišče samo, ali da ima to oblast odvetniška zbornica do-tične kronovine sama, — za vsak slučaj se imamo mi Slovenci „določenega števila" bati!
V	istem hipu, ko se uvede „numerus clausas", bila bi namreč vsa boljša odvetniška mesta na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, znabiti ie «elo na Kranjskem, za slovenske odvetnike več ali manj zaprta. Graška in celovška odvetniška zbornica ste popolnoma v nemških rok&h, tržaška v rokah Italijanov. Lahko si tedaj mislimo, v katerem zmislu
da bi te zbornice uporabljale svoj vpliv pri imenovanju odvetnikov.
Zastopniki nadsodišč iu ministerstva pa so več ali manj odvisni od vsakodobne vlade. Vlada pa se spreminja od daues do jutri. V obče govori vse za to, da vlada v napominanih komisijah ne bi svojega vpliva ravno uporabljala v korist slovenskih odvetnikov. In na Kranjskem' Večina odvetniške zbornice je sicer Hlovenska, a bojimo so, da zastopniki te zbornice ne bi imeli toliko vpliva pri imenovanju, da bi mogli zabraniti germauizacijo kranjskega odvetništva. Posledica teh realnih razmer je: Z vpeljavo „določenega števila" pričel bi se marazem slovenskega odvetništva.
In kaj da to pomeni za naš narodni obstanek, mora vsakemu, ki količkaj pozna razmere, biti jasno. V neodvisnem slovenskem odvetniku našla je in nahaja naša narodnost krepko zaslombo. V pravni državi potrebuje tudi politična stranka svojih odvetnikov, drugače, kakor nas skušnja uči, ne more lahko tekmovati s sovražnimi strankami, ki razpolagajo nad pravniško pomočjo. Kako bridko pogrešajo n. p. naši nesrečni bratje v tužnem Korotanu svojega odvetnika I
Slovenski odvetniki s svojim slovenskim urado-vanjem so jeden glavnih predpogojev za slovensko uradovanje državnih uradov. Z vlaganjem slovenskih spisov silijo vlado, da nastavlja slovenščine vešče uradnike in stvar sama mora potem sčasoma privesti do tega, da se slovenske vloge tudi slovensko rešujejo. Saj se je to v mnogih ozirih že popolnoma doseglo I
Iz vsega tega sledi, da „numerus clausus" za naše slovenske pokrajine pomenja narodno nevarnost. To nevarnost moramo odstraniti tem bolj, ker „določeno število" za slovenske pokrajine tudi iz strokovnih ozirov nikakor potrebno ni. Nikjer na Slovenskem ni preveč odvetnikov, nikjer na Slovenskem ne nahajam» one prikazni, ki se pojavlja v velikih mestih in ki je dala povod za po-
LISTEK.
Zakaj je Bog ustvaril lastovke.
(Hollandska legenda.)
Stari menih, zvesti sin sv. Benedikta, gre ne-cega dne v stolp svoje opatije; okoln stolpa je krožila velika jata lastovičic. Bilo je proti koncu meseca septembra. Lastavke so živo cvrčele med seboj. Kaj neki so si pripovedovale? Starikavi menih, nedolžen in priprost ko dete, nastavi uho, in slišal je to-le:
Stara lastovka je razlagala svojim družicam, kako ji je Bog obvestil po angelju, da jo bo v kratkem poklical k sebi v nebesa. „Sklicala sem vas torej", d6 starka, — „na stolp tega starega domovja, kjer pričakujem piš vetra, ki nas ponese v toplejše kraje. Mogoče, da obnemorem na tem dolgem potovanju, in zbog tega, predno odrinemo, vam bom povedala, kaj pripoveduje stara povest, ki se je shranila v rodu našem, zakaj je Bog vstvaril lastovke ....
*
* *
Ko je Bog ia nič stvori! svet, postavil j« prvega človeka in prvo ženo v raj, kjer so rasle cvetice in
sadno drevje kar samo od sebe. Toda prva dva človeka pregrešila ste se necega due zoper božjo zapoved, katero jima je dal Bog, in bila sta izgnana iz tega prelepega kraja. In klatila sta se od te dobe bedna in lačna po svetu, mučile so ju bolezni in mraz, delati sta morala teško, da se preživita, kajti zemlja, prokleta od Bog», rodila je samo trnje in osat. Živela sta mnogo let, ne da bi bila mogla potolažiti jezo božijo; naposled se vendar usmili mi-lostivi in dobrotljivi Bog nad potomci ter jim priredi njih zemeljsko bi»anje prijetno in veselo. „V raj jih ne dam več", pravi Bog, — „toda vstvaril bom zemljo rodovitno, povsodi jim pričaram cvetke in sadje, pripravil jim bom zopet znosno in lepo življenje na zemlji in preženem jim bolezni". — In vstvaril je, da ljudem dokaže blagonaklonjenost svojo, dva ptička, katerih perje je tekmovalo z belino rajskih lilij. Poletavala sta okolu Njegovega prestola, posedala jeden za drugim na roko dobremu Bogu, koji ju je poljubljal, rekoč: Imenujem vaju lastovki; vi dve in vajini mladiči boste povsodi, kjer se naselite, prinašali blagoslov. Vsi bodete ljudem sreče in srčne radosti poslanci; vi ste domače ptičice; gnezdili bodete pod streho človeških domovij, in gnezda vaša bodo znamenje blagoslova in veselja. In zdaj, ljubi lastovki, idletite!"
svetovanje v justičnem ministerstvu, namreč: Odvetniški proletarijat. Pri nas ua Slovenskem je še prostora za lepo število odvetnikov, brez nevarnosti za socijalno pozicijo stanu. Na Kranjskem n. pr. pride jeden odvetnik na 26.000 prebivalcev! Dokler vladajo take razmere, je „določeno število", ki bodi le remedura zoper preveliko število odvetnikov, nepotrebno. Drugače seveda so razmere n. pr. na Dunaju. Tam je mnogo preveč odvetnikov in židovska konkurenca ustvarila je razmere, o kojih tukaj niti pojma nimamo. Tam je „numerus clausus" morebiti jedino sredstvo ta nujno potrebno pre-osnovo Radi tega tudi dunajska odvetniška zbornica prosi zanj.
„Numerus elausus" je tedaj na jedni strani pri nas nepotreben, na drugi strani pa nevaren za naše narodne težnje — zatorej pričakujemo od slovenskih poslancev, da vsak poskus omejitve svobode odvetniškega stanu, kar zadeva slovenske pokrajine, a k o pride v razgovor v državnem zboru, pri glasovanju odklonijo.
Postava proti ponarejevaitju živil.
Z Dunaja 5. dec.
(Konec.)
6. Kava.
Preidem na ono živilno tvarino, katera je oso-bito ženstvu priljubljena. Žal, da moram tudi o tej tvarini marsikaj neljubega in slabega povedati vzlic nevarnosti, da bi naše Slovenke, vsaj nekatere zgubile zaupanje v to hrano, kar bi seveda ne bila nobena posebna nesreča, ne za ženice, še manj za otroke, in tudi ne za ljudski blagor sploh.
Jaz menim kavo, katera je v tem stoletju, prav za prav v drugi polovici stoletja, se tako silno razširila, da je skoro ni kočice, v kateri ne bi poznali kave.
In ker kave ne moremo pridelovati v naši domovini, je treba toliko bolj biti poučenim o pona-
In dobri Bog iznova poljubi snegobeli ptički, ki razpustete.svoje peruti in zletete doli na svet. S prihodom ljubeznivih lastovk premenilo se je vse nakrat. Kakor bi čaral. Vreme, prej neprijetno in viharno, umaknilo se je solnčnemu siju, pestro cvetje krasilo je zemljo in najžlahneje sadje rodila so drevesa. Lastovke se pa gradile svoja gnezda pod streho človeških stanovališč, iz kojih so na mah izginile vse bolezni.
Nekoliko let šlo je vse dobro. Ljudje so živeli
v blagobitju in sreči, in lastovke so se množile. Ali končno — oj ta nepojmljiva človeška srca! presedala je ljudem ajih sreča; slabe misli oskrunile so njih duše; surova roka razdrla je lastovčino gnezdo; hudobni ljudje so se smejali, videči kako lastovke, pregnane iz njih zavetišč, bojazno poletavajo okolu svojega opustošenega iz porušenega zatišja.
V svoji bedi ptički dobrega Boga prosijo: „Ostavimo zemljo in vrnimo se v nebesa!" Komaj poslednja lastovka izgine v nebeškem obzorju, pri-hrumi strahovita nevihta, reke stopijo čez bregove, nebo se odprž; in nastal je vesoljni potop na tem svetu. Ta izkušnja, kojo je Bog poslal ljudem kot kazen za njih hudobnost, potegnila jim je mreno rat oči. Vzpenjali so roke proti nebu, prosili it dna srca odpuščenja in usmiljenega Boga omečile so te
rejevanju kave, da »saj za drag denar dobimo pošteno blago.	omenjam tafcoj, dda Judi ,naši trgovci ne gg^ó in ^e pomjó, .da je^ffva podarjena, ali 4a ima *areB drugih snovij t sebi, ker tako prebvisano jo ttyajo ponarejati, da je zeló težavno, na prvi mah Jó spoznati.
Bolje je par šestjc dati za kilo več, ker slepa-, rije se vrééJjjjradno,pri,nižjih sortah, med katere primešajo ,v acopen večje teže kvarčevo peščeno zrnje.
Obstoji tovarne, katere izdelujejo iz ila plastično enakolična zrna; potem še z raznimi barvami, kakor ravno potrebno, da se sorti prilega, barvajo in potem med pravo kavo pomešavajo! So zopet drage tovarne, ki izdelujejo barve v ta namen, ali katere prevzemajo nalog, kavo sploh z barvami pre parirati in pripraviti, da ima podobo one vrste, katera slovi kot dobra.
Tudi se je konstatiralo, da nasujejo kave v sod iu vánj vržejo nekaj velikih svinčenih krogel, ter valé sod, oziroma ga kotajo, da kava dobi bolj temno barvo.
Na Angleškem je zdravstveni nrad našel v neki kavi, katero so potem uradno zaplenili, primes iz žganih in potem zmletih volovskih jeter. Zato se je čuditi, da se nahajajo še kupovalke, osobito po velikih mestih, n. pr. na Dunaja, v Londonu in drugih mestih, že zmlete kave, in je tudi konštatirano, da dunajski veliki tovarnarji že rabljeno kavo suši in potem seveda za nizki denar prodajajo ljudim, ki se pečajo s prodajo zmlete kave. Torej ne knpovati že zmlete kave !
7. Čaj.
Tudi č a j (thee) ni varen pred sleparskim po-pačenjem. Znani so slučaji, da se nahaja med kitajskim čajem primes prepariranega perja in cvetja jésena, bezga, celó vrbe in bresta. Perje dotično čaju enako »vali in pobarvajo, in se je našlo po kemiških preiskavah, da za to rabijo celó knpreno-solne snovi, ki so strupene. Barvajo ga tndi z grafitom, da je bolj črn, drugo vrsto, ki ima biti zelenkasta, pa s kurkomo. Še veliko drugih primesi so preiskave dokazale in dognalo se je, da vse te sleparije že Eitajei sami napravijo domá. Zato velja tudi pri nakupu čaja pravilo, da je umnejše, kupiti fino sorto, če je tadi dokaj drj^ja, pa tudi podvojeno zaleže, ker mala žlicica talega finega ¿aja toliko zaleže, kakor dve, celó tri žlicice slabega.
Tudi čokolade, ki, če je naravna, je jako važna hranilna snov, osobito za mladino, ne pusté sleparji pri miru. Čokolada napravljena iz zrnic rastline kakao, ki ima v sebi do 50 odstotkov ka-kaovine tolšče, 10 odstotkov skrobnih snovij, 14 odstotkov beljakovin in do 2 odstotka jako redilnega teobromina. V cenejših sortah našla se je namesto naravne kakaovine tolšče navadna lojeva tolšča, in da se pomnoži odstotek skrobnih snovij, primešana je|bobova moka, Celó apno se je našlo, in namesto naravnega duha vanilinega pa pridénejo za di-šečino perubalzam, celó storaks. Zato velja zopet pri čokoladi: Kupuj vedno boljše sorte I
8., Kis.
Kaj naj bi še rekel o kisu? Koliko se ga prodi kot vinski kis, ki pa jé ponarejen in mu je dana
neredkokrat celó žveplena kislina. Zato kupuj pravi dotnači vin^i kis; skrbna gospodinja na deželi g» skrbi, ¿{a sama za dom pripraviš pošten domač kis,; ali iz vinskih ostankov, ali iz vinskih tropin, in če nisi v vinorodnih krajih, iz sadja, katero povsod obrodi.
Jie glej na nizko ceno, saj pravi vinski ali sadni kis ti je v zdravje, ponarejeni pa v škodo.
9.	Žganje.
Da je žganje, osobito nizkih cen, prava zmes špirita, pridelanega iz krompirja in polna še zdravju škodljive patoke (fuzelna), je obče znano. Toda o tem ne bom razpravljal, ker nepoboljšljiv žganjepivec ne zasluži boljšega. Za zdravje, za potrebo imamo dovolj tvarin, katere dajo zdravju uga-jajoče žganje, n. pr. vinske drože, slive, sadje, — hrušovec, ali celó brinje in jagode borovnice.
10.	Klobase.
Kaj naj rečemo o klobasah? Kaj se vse v takozvane klobase po nizkih cenah spravi, to bi marsikomu vzelo apetit ali poželjivost po klobasah. Domače klobase so najboljše in sploh v tem ozirn slovi dobro ime „kranjskih klobas", katere se iz dobrega mesa napravljajo, tako, da celó na í)unaju
veljajo kot posebna delikatesa.
*
* *
Preobširen bi bil, ko bi hotel vse načine po-pačenja hranilnih snovij popisati. Kar sem pisal, velja za velik svet, za velika mesta, in za take tovarne in trgovine, katere znajo v velikem tako „nmetno" napravljati — falzificirati — živila. Iz vsega pa je pač razvidno in jasno dokazano, da je skrajni čas, da se tudi v naši državi poojstri in izdá posebna postava, ki bo postopala z vso strogostjo proti ponarejevalcem in sleparjem, ki z malo-vrednim ali celó naravnost človeškemu zdravju škodljivim in zeló nevarnim blagom podkopavajo ljudstva najdražji dar božji, ljubo zdravje, ter mu po krivici jemljó denar iz žepa' ob enem pa silno škodujejo poštenim pridelovalcem, poljedelcem, obrtnikom in trgovcem.
Zato je želeti, da se najde večina v državnem zboru za to predložeuo postavo, in bom, ko se bo vršila razprava, poročal o nje izidu ter tudi navel pravno stran, oziroma vsebino te postave. —é.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 21. decembra. UTotranjje dežele.
Ministerske premem.be. „Csasu" se piše z Dunaja, da se sedaj v odločilnih krogih ne misli na nobene premembe. Minister za Češko se še ne bode imenoval, grof Kuinburg pa tudi še ne dobi naslednika. Ministra za Češko je Taaffe mislil ▼ kratkem poiskati, kakor je razvidno iz njegovega odgovora knezu Schwarzenbergu. Ker so pa Mlado-čehi glasovali proti dispozicijskemu zakladu, se pa imenovanje tega ministra opusti. To je torej zopet jedna mladočeškib zaslug. Najprej so razbili desnico in levičarjem pomogli do večje veljave, pótem so prisilili barona Pražaka, da je odstopil, sedaj so pa preprečili imenovanje novega ministra za Češko.
prošnje. Lastovke vrnile so se zopet na zemljo, in ž njimi pomlad,, veselje in žarno solnee.
Žal I da, je le kratko trajala ta sreča,, kojo so prinesle seboj. Neko noč, ko so lastavke mirno počivale v svojih gnezdih, prišli so hndobni ljudje, boječ se, da ne bi zopet odletele lastovke, ter jih zapro v zatohli stolp. Hudo je bilo jadikovanje ubo-zih ujetnikov, ki so milo prosili svobode. Stražarjem je vže presedel tičji krik, polove nekoliko ujetih lastovk in je —: oskubijo.
„No, pa zdaj poskusite zopet odleteli v nebesa I* posmehovali so se jim ljudje. Iz stolpovih lin snežilo je belo perje doli in padalo na glave ljudij, zasmehujočih nesrečne ptičke.
Toda stojte! V hipu se premeni belo perje v bele ledene snežinke, ki so s svojim mrazom pretresle njih kosti tako, da so jim strpneli udje. V smrtnem strahu kričali so ljudje rabeljnom: .Nehajte! Odjenjqte! ne pnlite ptičkom qjih perja!" Stražarji prestanejo v svojem surovem delu, toda bilo je prepozno, slo se je vže dogodilo. Mrzli sever jame briti in pometati, da je bilo groza; cvetje in drevje je venelo, zemlja se strdi kot kamen, ljudje se zvijajo in tresejo in hitro sbeže v svoje domovje, ki so bila skoro vsa zasnežena.
Nakrat, sredi največjega piša prodre solnčni žark megle, vpri se v stolp, in ta se razpoči od vrha do tal! Skozi te razpoke ušle so lastovke, ki so morale družice svoje, kojih perje je pokritalo zemljo, ostaviti zmrznjene na svetu. Ko krilati po-slanei angeljskega kraljestva prileti v nebesa, veli jim razsrjeni Bog, naj ne zapuščajo nebes, in dt bi kaznoval ljudi, pošlje jim ledene vetrove, ki so jeli hudo šibati zemljo. Toda lastovke, pomneče skrbi in negovanja, ki so ga jim skazovale nekatere izve*-Ijene duše, prosijo Boga, naj odpusti krivičnikom in jim skaže še enkrat milost.
Milostivi Bog se zopet nsmili, toda pod tem pogojem, da bode v spomin na surovosti in krutosti, katere so pretrpele, ponekod njih perje v mak žat-losti dobilo črno barvo. Črna barva bodi sajedno v svarilo ljudem. Gorje onim, ki bi storili lastovkam kaj žalega! In od te dčbe so lastovke črno-belkaste in zato imajo Ijndje šest mesecev lepo in solnčno vreme, drugih šest mesecev pa grdo vreme in mra^ ker se lastovke za pol leta vrnejo v kraljestvo an-geljev!" ....
To povest je slišal pobožni menih iz ust revne in stare lastovke.	B. S.
Mladočeško delovanje torej ni brez vspehov, toda ti vspehi nikdar niso V korist češkemu narodu, temveč le v škodo. '
Mlado- in Starolehi. Mladočeški listi so večkrpt 'haglašali, da naj Staročehi pristopijo Mlado-čehoift, ko je doaeženb složno delovadje čeških zastopnikov. Nekaj Staročeho* je ¿¿s že vstopilo v mladočeški klub. Zadiji čas je tudi dr. Zncker iz-razil željo, pridružiti se j^laddčffatim. V «bornici je že nekajkrat pokazal, da se ne Ifi&i po svojem mišljenju dosti več od BladočehoV. Posledhji se ga pa vendar branijo isprejeti, češ, da je že tako v klubu preveč Staročehov. Posebno se ga glavni vodje boji, ker se ne morejo meriti ž njim, kar se tiče nadarjenosti.
Nemški liberalci in nemški nacijo-nalci. Malo pred razhodom parlamenta sta se Ple-ner in Steinvrender pogajala o skupnem postopanju nemških nacijonalcev in liberalcev. Oba sta bila je-dina, da je potrebno, da se ti dve stranke zbližata. Po Božiči, ko se sopet snide državni zbor, bode se nadaljevalo pogajanje o bodočih razmerah mej tema dvema strankama. Trajno to sporazumljenje pač ne bode. Nemški naeijonalci že zaradi svojih volilcev ne bodo mogli dolgo hoditi ž židovskimi liberalci. Jedinstvo bode najbrž le tako dolgo trajalo, da se sedanji položaj pojasni. Plener sam ne mara za nemške nacijonalce in jih potrebuje le sedaj, da pritiska proti vladi. <<	'	i'5«"
Proti poslancu Schneiderju se je začela sodnijska preiskava zaradi nekega govora na nekem shodu v Sechshausu na Dunaja. Zabavljal je proti Židom. Schneider je poleg Luegerja Židom najbolj trn t peti in bodo sedaj gotovo vse Storili, da bi bil obsojen. Z vsemi močmi bodo delali, da pridobe zbornico poslancev, da dovoli za sodnijsko posto-panje;proti Schneiderju. Pričakujemo pa, da zbornica Židom ne bo ustregla.
Civilni zakon v Avstriji. Omenili smo že bili jeden pot, da neki dunajski list dela propagando za obligatni civilni zakon v naši državni polovici. Danes pa naj še povemo, da je na nekem shodu na Dunaju dr. Jaques, jeden glavnih levičarjev, dokazoval, da je civilni zakon potreben, in obetal, da bode njegova strankb delala z&nj. Na tem shodu je tndi bil vodja levice, ki pa Jaquesu ni nič ugovarjal, in smo torej opravičeni misliti, da zjedi-njena levica zares misli ob ugodnem času to stvar sprožiti. Sevšda hitro levica s to svojo željo ne bo prodrla. S časom bi pa morda le šlo, ker v takih zadevah bi jo podpirali tadi slovanski liberalei. Zatorej morajo katoliki za čaBa prebivalstvo opozarjati na to liberalno nakano, da se splošno pripravi na upor, in tudi ne bode volilo poslancev, o katerih se za gotovo ne vi, da bi bili pripravljeni, v vsem 'Varovati pravice katoliške cerkve. Brez truda pri tem ne gre, kajti liberalci nikdar ne mirujejo. S prisilnim zakonom bi se škodovalo cerkvi, nravnosti in katoliškemu prebivalstvu naložili novi troški, ker bi moralo dvakrat poroko plačevati.
Ogersko. Velika razburjenost je mej oger-skimi liberalci, ker je neki katoliški duhovnik v zbornici obsojal agitacijo proti rimsko-katoliški cerkvi nekaterih jako imenitnih ogerskih dam, katerim je na čelu soproga bivšega ministerskega predsednika „mama" Tisza. Posebno je velika ne-volja, ker jo je imenoval „mamo". Na veliko žalost liberalne stranke pa predsednik v tem izrazu ni vidfel nič razžaljivega in negal4'ntnega in govornika še k redu poklical ni. Po vseh liberalnih listih je sedaj silen krik, kakor bi bila v nevarnosti vsa država.
Vnanje države.
■ c.	• o •■- UI
Prememba ustave v Bolgariji se je vsprejela v drugem in tr6tjem branjn. Proti pre-membi So govorili in glasovali Stransky, Tončev in Stojiiov. Stranskemu se zdi, da je nepotrebno, naslov knezu določati v nstavi. Kmalu se morda proglasi neodvisnost in potetai bode trfeba sopet naslov spreminjati. Tončev je pa imel pomisleke zaradi določbe radi kneževe vere. Stambolov je * izvrstnem govora zagovarjal Ustavo. On-tudi želi neodvisnost, ali vencTar vlada sedaj na to he misli, temveč se lojalno drži zveze s Tarčijfr.' 8«d<lit|f položaj je za Bolgare zaradi tega ugoden, ker bi se napad od katerekoli strani smatral za napad na vso Turčijo. Potem je govornik pojasnil, da se s premembo ustave olajša žettitev kneževa in 'tako dobi Bolgarija Bvojo dinastijo. Knei pa ni, da bi moral biti baš pravoslaven. Srbi neso bili srečni, še tudi »o imeli pravoslavnega kneza Milana, katoliški kralj Karol pa srečno vlada Rumunijo.
Nova stranka v Nemčiji. Sedaj se v Nemčiji Snuje nOva stranka, katera se bode pred Vsem držala Bismarekovib načel. Posebno južno-nemški liberalci9. se baje mislijo zbrati pod Bis-marekovo zastavo. Ko se osnuje ta stranka, se pričakuje, da pride Bismarck sam v državni zbor, da Bbde prevzel vodstvo. Dosedaj Bistaarcku ni kazalo hoditi »'tfarUtaent, ker nI Imel nobene stranke, drugače »hode sedaj, ko ne bode več osamljen.
" 1 i
izvirm (iopitHi.
Z dežele, dne 8. decembra. Od prvega sloven-' skega katoliškega shoda senTse ni rabila Bkoraj no-
(Dalje v jmrogr.)
.Priloga 391. ¿tev. „Slovenca" dné 31. decembra 1893.
beua drug» beseda -po Slovenske« tolikrat, kakor: narodnost. Ta je po nauku naših naprednjakov človekov cilj in smoter; njej se morajo vse moči posvetiti, njej se mora vse uklanjati, vera pa jim je le — postranska stvar; narodnost smatrajo za največjo in najimenitnejšo čednost, vero pa kot suknjo, katera se sleče in obleče po potrebi in se nazadnje
—	zavrže.
'Komor je narodnost čez vse, je naroden ali „narodnjak", in zel6 naroden „odličen narodnjak", ako zna dobro zabavljati čez škofa l|ubljanskega in njego"vo duhovščino, ako se za vero malo ali celo prav nič ne meni, ako prebira le „narodne" liste in časopise, jih med ljudstvom razširja, ako napravlja „narodne1' veselice in se jih udeležuje. Kdor pa stavi vero na prvo mesto in narodnost na drngo, kdor bere „Slovenca" in „Domoljuba", jih razširja in prod onimi „narodnimi" svari, kdor ne napravlja „narodnih" veselic, ali se jih vsaj ne udeležuje — je narodov sovražnik, ga je izdal in zatajil, je na-zadnjak, kateri nikakor ne spada v prosvetno 19. stoletje, marveč v srednji vek, ko so se še bali ljudje inkvizicije in njenih groz.
Ta je nauk naših „tudi katoličanov", ker liberalcev na Slovenskem ni!? Odkod naj bi se tudi vzeli, ko lazi ljudstvo po kolenih okrog altarja Matere Božje na Brezje, ki tako rado Božja pota obiskuje itd.
Ko smo omenili „narodne" veselice, se vprašamo: Ali donašajo enake veselice narodu korist ali ne? Za to se mnogi „odlični narodnjak" jako malo briga. Njemu je večkrat skrb le za to, da se razveseljuje, svoj žep napolni, če prav — v škodo dru-zega. Židom očitamo njih dobičkarijo; žalibog, da so jim tudi mnogi „narodnjaki" enaki, ki naprav-Ijajo veselico za veselico bodisi z dolgimi ali prav kratkimi presledki.
V „narodno - naprednem" glasilu seje očitalo klerikalcem, da razpošlje revno slovensko ljudstvo preveč denarja v tuje kraje za misijone, da se s tem ljudstvo paha v revščino. Ali se ne škoduje slovenskemu ljudstvu veliko več, ko se mu daje prilika k večjemu zapravljanju z napravljanjem prepogostih in brezpomembnih veselic! Zdaj napravi veselico „čitalnica", potem „pevsko društvo", „Sokol", „bralno društvo", „tamburaši" itd. Nismo nasprotniki narodnih veselic, mnogo se lahko pri njih za narod stori, toda v tem nam mora vsak pritrditi, da niso prepogostne veselice narodu koristne, ker postanejo nekaj navadnega in zgubijo svoj pomen. Ko so budili prvoborilci narod iz spanja, se niso posluževali veselic, kjer je igralo glavno nalogo prazno besedičenje, temveč delali in učili so; niso imeli časa za zabavo in ples, marveč pisali so za ljudstvo, peli so mu ter ga tako vnemali k ljubezni do naroda.
Dandanes že teče narodni voz, zakaj bi se te daj za take reči brigali! Veselimo se, da smo prebujeni! Seveda, pri klerikalcih se vse preišče, podvrže natančni diagnozi, če bi se znabiti našlo kaj, s čimur bi se lahko pobijali. A isto storiti pri „narodnjakih", se ne sme nihče predrzniti: oni so nedotakljivi, pri njih je vs<? lepo, dostojno, v redu in
—	Bog si vedi, kaj še! — če tudi jim ne narodnost „modus aequirendi", če tudi niso bili popreji vsi za narod vneti, če tudi niso bili narodni, marveč celo „nemškutarji", ki so Slovencem predbaci-vali, da jim samo nova bremena nakladajo, ki so se globoko uklanjali osebam, katerim je bilo srce le za nemštvo, kateri so bili znani kot srditi sovražniki Slovencev in Slovanov sploh, tako da jim je začelo skoraj slabo prihajati, ko so čuli Slovenea govoriti!
To se je „pozabilo", ker nekdanjega glavarja Vesteuecka dnevi so minoli! Kdor )e pristaš „Slovenskega Naroda", je naroden, če tudi rad nemško govori, če tudi se pri „narodnih" veselicah nemško govori! To je prepovedano le klerikalcu, „narodnjaku" pa pripuščeno. Živela „narodnost"!
Je sicer lepo in hvalevredno, če (?) spozna človek svojo zmoto in pride k boljšemu prepričaujn, toda prepustimo čislanemu bralcu, razsoditi, ali je prav, če se enalii ljudje imenujejo „odlični narodnjaki" ter se v nebesa povzdigujejo in se jim pripisuje večja ljubezen do naroda in več|e zasluge za njegovo probujenje in razcvit, kot duhovnu, ki je služil in bode služil s celim srcem svojemu narodu, med katerim živi in njegove stiske potna, ko ga nikoli zatajil ne bode.
Naštevati zasluge duhovščine za narod, bi bilo nositi vodo v morje; le to omenimo še, da bi moral biti marsikateri „narodnjak" hvaležen duhovnu za to, kar je in kar ima. Sicer pa, kar nočejo spoznati domačini, spoznajo tujci, spoznavajo naši narodni nasprotniki in sovražniki, kojim so duhovniki največja zapreka pri potujčevanju Slovencev. Zakaj na pr. preganja tržaški magistrat slovenske duhovne ? Zakaj jih črtijo koroški Nemci? Zakaj tožijo se-veročeški Nemci pri višjih pastirjih vsacega kape-lana, ki hoče i med njimi Ceh ostati? Vsi so po „Narodovem" nauku brezdomovinci, nimajo ljubezni do svojega naroda, so njegovi grobokopje, kaj ne? Mnogo priimkov je že dala radikalna gospoda slovenskim duhovnom, izmed katerih so že mnogi izgubili svojo mikalnost in ne vlečejo več, naj jih sedaj imenuje še „nemškutarje", gotovo se bode svojim somišljenikom prikupil in — variatio delectat.
Liga 38.
Iz Rima, 13. decembra. V italijanski zbornici je bila minolo sredo in četrtek na dnevnem redu debata o proračunu vnanjega ministerstva. Pri tej priliki se je, kar je naravno, govorilo tudi o tro-državni zvezi, katera med poslanci nema navdušenih zagovornikov. Tako je poslanec Lucifero pač zagotavljal, da podpira sedanjo vnanjo politiko, ker ne škoduje gospodarskim koristim Italije, po-Blanec Oolajanni pa je pobijal trodržavno zvezo ter trdil, da se je ponovila na vrat na nos brez pomisleka. Vnanji minister Brin je odgovarjal govornikom, da ima trodržavna zveza še vedno namen, poravnati razna nasprotja in tako ohraniti evropski mir. Italija hoče biti v miru in prijateljstvu z vsemi državami, torej tudi s Francijo. S temi besedami je minister Brin hotel potolažiti one poslance, ki neso prijazni trodržavni zvezi in bi se raje družili s Francijo.
Posebno nepopularna pa je med Italijani zveza z Avstrijo, ker mislijo in ptfejo, da Gorica, Trst in laške Tirole tudi še spadajo k italijanskemu čevlju. Pomenljiva je izjava lista „Gazzeta Piemontese", ki je glasilo ministerskega predsednika Giolittija, da ni več prave zaupljivosti med zveznimi državami in pride čas, ko bode vsaka teh treh držav morala sama varovati svoje koristi. Besede te so jasne; upajmo, da ne bode Avstrija plačala računa.
Pri nas se v obče mnogim zdi čudno, kako to, da se odločno katoliška stranka v Italiji ne udeležuje državnozborskih volitev.. Razloge te pasivne politike katoliške stranke, oziroma sv. stola hočem o priliki pojasniti, danes zadoščaj kratek pregled zadnjih volitev, ki so se vršile dne 6. novembra, oziroma 13. novembra.
Zbornica šteje 508 poslancev; po veri ¡e sedem Židov, 2 valdenza, vsi drugi so krščeni in vsaj po imenu katoliki, ker navzlic prepovedi sv. očeta sodelujejo pri državnem stroju, ki ga vrte po vrsti z večjo in manjšo spretnostjo razna ministerstva. Po poklicu je 210 advokatov, 52 profesorjev, 28 inže-nerjev in arhitektov, 29 tovarnarjev in bankirjev, 12 poljedelcev, 24 časnikarjev in 12 medicincev. Plemenitašev je 137. Vlada ima na svoji strani približno 380, v tem oziru je Giolitti srečnejši od grofa Taaifeja. Kajpada vladna večina od danes' je v Italiji lahko jutri večina proti vladi, ker tukajšnji narodni zastopniki so občutljivejši od naših. Znani Buggero Bonghi je prosjačil za mandat v treh okrajih, a povsod pogorel.
Menda nikjer na svetu se ne zgodi toliko ne* pravilnostij pri volitvah, kakor v Italiji. Kandidatje si najmo po več agitatorjev, ki kakor konjske muhe obletavajo volilce, zvajajo v gostilne in beznice, kjer se pije in jd na račun kandidatov. Revnejšim vo-lilcem stiskajo tudi denarne „flike" v roke. Župnikom ponujajo celo razne darove za cerkev itd.
Mnogi kandidatje so delili med volilce papirnat denar po 5 in 10 lir, toda le po polovici, a drugo j polovico razpolovljene „llike" je dobil volilec po vo- . litvi, če je volil dotičnega kandidata. Tako torej se | dela javno mnenje v Italiji, tako se izraža volja na- ( rodova v zbornici. Zato piše neki list po pravici: , „In questo modo vinsero e vinceranno e tnilio- . nari a s i n i , gli ambiziosi inetti, gli j speculatori che fanno mercatto della loro posizione".
Zato se boljši, vestnejši možje umikajo javnemu , življenju ter prepuščajo politično polje kričačem, | kakor je n. pr. Žid Barzilai. Demokratska stranka se ne udeležuje volitev, ker nema denarja. O nekem .
poslancu je znanoi da je potrošil nad 60.000 lir za svojo izvolitev, neki drugi celó nad 100.000. Ce vzamemo povprek, da je vsak kandidat potrosil po 20.000, znaša vsa napojnina nad 10 milijonov lir. Za ta denar bi se moglo pač kaj boljšega storiti ca narod, reveže itd.
Tukaj v Rimu so agentje razpošiljali volilcem katoliškega mišljenja pisma s ponarejenim podpisom znanega katolika, arhitekta Vespignana, naj glasujejo za Žida Barzilai-a, a ne za Zuccari-jfc. Nekaj delavcev z volilno pravico je bilo takoj odpuščenih iz dela, ker neso glasovali za Barzilai-a. V P. Mavriciju je neki volilec baje glasoval 17krat, neki drugi 7krat, kakor je poročal „Secolo". Sploh pa se volilci ne zmenijo mnogo za volitve, kar priča, da ljudstvo v obče ni zadovoljno s sedanjim stanjem. Tako šteje Rim 26.332 volilcev, a prišlo jih je volit le 8616. Še manjša udeležba je bila v Genovi, Bergamu in Bresciji, sploh v gorenji Italiji. V obče se more trditi, da se komaj tretjina volilcev udeležuje volitev. Neki list trdi celó, da v vsej Italiji ni bilo oddanih toliko glasov, kakor jih oddadó v Nemčiji edino le sooijalisti. Rim voli pet poslancev. In ker šteje mesto nad 350.000 prebivalcev, pride lorej povprek nad 70.000 volilcev na jednega poslanca. A glejte, volilni okraji so tako razdeljeni, da volilni okraj okolu Vatikana šteje le nekaj nad 800 volilcev. Tudi pomenljivo! _ Liga + 57.
„Matica Slovenska".
XCIII. odborova seja v soboto dne 17. dec. 1892.
Navzočni: Gg. Pr. Leveč (podpredsednik); A. Bartel, dr. II. Doleneo, Peter Grasselli, dr. A. Jaro, A. Koblar, dr. J. Lesar, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, S. Rutar, dr. J. Stari, P. Stegnar, I. Šubic, I. Tomšič, l. Vavrü, Pr. Wiesthaler, Y. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki), E Lah (zapisnikar).
Skupaj 19.
Zapisnik o XCII. odborovi seji, katerega sta pregledala overovatelja profesorja dr. Lesar in dr. Požar, se odobri brez ugovora.
Na ogled so zapisniki o sejah gospodarskega odseka z dne 2. julija, 2. novembra, 14. decembra, ter o seji književnega odseka z dne 15. decembra.
Današnjemu zapisniku bodita overovatelja odbornika Koblar in Stegnar.
Predsednik se spominja odlikovanja kanouika M ar na z viteškim križem Fran-Josipovega reda.
0	tej priliki se mu je šlo posebno odposlanstvo iz odbora (gg. Grasselli, dr Požar in dr. Zupanec) dne 14. septembra poklonit. Veliko odbornikov in dru-štvenikov je bilo navzočnih pri odlikovanju samem.
Da svoje simpatije in pa hvaležnost za zasluge, ki jih imata za preporod našega društva, vidno pokaže, sklene odbor, naročiti sliki predsednika kanonika Jos. Marna in prednika njegovega, župana P. Grassellija.
„Matica" se je v zvezi z drugimi naroduimi društvi poslovila due 16. oktobra letos od svojega častnega člana Andreja barona Winklerja in poklonila dne 1. novembra njegovemu nasledniku Viktorju baronu Heiuu.
Poročilo o zadnjem stanju Knezove zapuščine se vzame na znanje. Dne 14. decembra se je vložilo v matičino blagajno iz te zapuščine vrednostnih papirjev in knjižic v vrednosti 23 860 gld. Vsa stvar pa še ni končno veljavno dognana.
Računa Miličeve in „Narodne Tiskarne" o na-tiskovanju letošnjih kujig se odobrita brez ugovora.
Na znanje se vzame, da se je mej hišnimi strankami po ukrepu gospodarskega odseka zvrdila neka sprememba,
Prošnji knjigotržca Zagorjana, ki želi vzeti društvene zatožne knjige v samozakup, se ima ustreči in določijo se pogoji, pod katerimi se to zgodi.
Na znanje se vzame poročilo o obsegu, ua-tiskavanju, vezavi in ceni letošnjih kujig. „Matica" izda letos: 1. „Letopis" za leto 1892. VreJil profesor A. Bartel (19 pol); „Goriška", opis. Prvi zvezek. Spisal prof. Rutar (77i pol). 3. „Z ognjem in mečem". Iz poljščine po Sienkiewiczu prevel M. M. Ilustrovaua povest. I. in II. del (29pol). Knjige so v tisku in večinoma tudi že v veiavi gotov«; Izidejo še pred novim letom. Prejmo jih le oni društveuiki, kateri so poravnali udaino. Pridržane so pa tudi drugim, ki so še na dolgu; dobó jih pa le, ako poravnajo zaostalino. V zalogi se bodo prodajale knjige: .Goriška" po 50 kr., „Letopis" po 1 gld., povest „Z ognjem in mečem" po
1	gld. 50 kr.
Odobre se nagrade pisateljske, korektorske iu vredniške po nasvetu književnega odseka.
Kupi se slika pokojnega Antona Kneza, katero je prav dobro pogodil slikar Grilec.
Odobri se načrt književnega odseka glede prihodnjega leta kn;ig. „Matica" izda za 1. 1893 troje knjig, namreč: „Letopis" z» leto 1893; vrednik mu bo profesor Bartel; oblika ista, sestava in vsebina podobna običajni. 2. „Goriška", opis. Drugi zvezek. Spisuje profesor Butar. 3. „Z ognjem in mečem", ilustrovana povest iz poljščine. III. in IV. del.
Prihodnje leto utegne iziti tudi že I. zvezek „Antona Kneza knjižuice". Konečna tvarina, število iztisov itd. se ima še le dognati.
Prošnjama dveh učnih zavodov za podaritev založuih knjig se ugodi.
Sklene se, da se „Matica" naroči na Pleterš-nikov slovar.
Poročilo o spremembah v poverjeništvu se vzame na znanje. Nove poverjenike so v zadnjem času dobile: Konjice, Ločaik, Šmartin, Maruberg, Šmarije pri Jelšah, St Jurij, Dravsko Polje; imata jih pa dobiti Sežana in Trebnje.
Prošnje za podelitev zsložnih knjig so se tudi v zaduji dobi reševale po veljavnem običaju in „Matica" je prejela v tej zadevi tudi več zahvalnih pisem.
Več društev, s katerimi je „Matica" v literarni zvezi, je poslalo v zaduji dobi svoje pojave: „Matica" bo odgovorila s tem, da jim pošlje tudi svoje knjige v zameno. Nekaj knjig je bilo tudi podarjenih. Darovalcem se je izrazila iz predsedništva primerna zahvala. Vsega skupaj je narastla matičina knjižnica v zadnji dobi za 119 knjig, zvezkov iu časopisov.
(Konec sledi.)_
Slovstvo.
„Dolenjske Novice". Najtopleje priporočamo ta list v obilno naročevanje svojim bralcem in z vsem srcem se pridružujemo besedam, ki jih imajo „Dolenjske Novice" v zadnji številki v vabilu na na-ročbo: „Rodoljubi slovenski, zlasti že za vse dobro vneta duhovščina, podpirajte „Dolenjske Novice" I Naročujte se, priporočujte list drugim in dopisujte! Utegne se tu ali tam misliti, da „Dolenjske Novice" uiso potrebne. — Na to rečemo le: gospodje, našemu listu se je priprosto ljudstvo že privadilo, drugemu se morda ne bode tako hitro. Rečemo drugič : gospodje, mislite si, kaj bi bilo, ako bi izhajal za Dolenjce list, nasproten našemu geslu „vse za vero, dom, cesarja". Dandanes ni nič nemogoče. Torej ne pozabite našega lista!"
„Dolenjske Novice" so se že s prv» odločno postavile v vrsto katoliških listov; po prvem sloven-sktm katoliškem shodu so sprejele resolucije njegove v svoj program in tudi sedaj pišejo: „Vodilo za vredovanje bodo vselej sklepi prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Vse za vero katoliško, dom slovenski iu cesarja ljubljenega, kojemu so bili Slovenci vselej zvesto udani, bode listu geslo; s tem geslom bodo izhajale „Dolenjske Novice", ako pa ne bi mogle, bodo, poudarjajo ga — zaspale. Izzivale ne bodo nikdar, ali vselej učile narod, ljubiti vero katoliško in domovino slovensko; ako se bode dobra reč napadala, „Dolenjske Novice" ne bodo molčale. Brez barve ne bodo."
Vredoval jih bode po novem letu č. g. profesor dr. Jos. Marinko. Cena za celo jim je 1 gld. Bog daj obilo vspeha!
„Slovenski Gospodar". Mej malim številom slovenskih listov, ki so brez ovinkov sprejeli program prvega slovenskega katoliškega shoda, je tudi imenovani, slovenskemu ljudstvu, vzlasti štajerskemu, namenjeni list. Odločnost v vseh obzirih ga diči. Ce velja navdušiti ljudstvo, da se strese nemškutar-skega jarma, če velja braniti naše narodne piavice, če velia, ustaviti se pogubnemu rovanju nasprotnikov, „Slov. Gospodar" nastopa vedno moško in prepričevalno. Prav tako pa brani tudi pravice svete cerkve resno in vestno; delovanje mu je obširno. Pouka podaje v vseh strokah, z mičnimi popisi ali povesticami zabava, z novicami kratkočasi. Izdaja ga katoliško tiskovno društvo v Mariboru. Izhaja vsak četrtek; stane pa 2 gld. 50 kr.
Cerkveni letopis.
Dobropolje 13. dec. Biagoslovljen.je novega križevega pota.
Kaj lepo slovesnost smo praznovali v naši fari tretjo adventno nedeljo, namreč blagoslovljenje no-
. vega križevega pota, katerega je tukajšnji farni ! cerkvi oskrbela vsega spoštovanja in hvale vredna in za božjo čast vneta velika dobrotnic», Marijana ' Ž u i d a r š i č iz Podgorice.
V	soboto so že napovedovali streli topičev izredno slovesnost. V nedeljo so šolski otroci nosili v
' slovesnem sprevodu križe novega križevega pota v cerkev.
Po odpetem „Veni creator" je preč. gospod pater gvardijan, Jožef Bizovičar, blagoslovil novi križev pot, potem pa nam v jako lepem, jedr-' natem pa poljudnem govoru razlagal, kaj je križev ' pot, kakšnega pomena je oni v Jeruzalemu in ta v naši cerkvi.
Nato je bila med obilo asistenco slovesna sveta maša in potem „Te Deum".
V	ponedeljek pa se je ravno taka lepa slovesnost vršila pri podružnici sv. Vida v Kompoljab, kjer so pobožni občani dobili in veliko hvaležnostjo sprejeli dosedanji križev pot farne cerkve.
Tukaj nam pa je preč. g. pater gvardijan zopet v dovršenem govoru razlagal, kako moramo sveti križev pot moliti, da bomo deležni obilnih odpustkov, ki so s to pobožnostjo skleujeni. Obe slavnosti so se vršile v najlepšem redu, jako lepo in spodbudno. Zato si pa tudi slišal v nedeljo in ponedeljek le to splošno pohvalo in zadovoljnost, kako lepo je bilo vse in spodbudno.
Novega križevega pota pa nismo naročili pri kaki tuji tvrdki. Saj imamo domačinov, ki so tudi umetniki. Samo podpirati jih je treba, da morejo svojemu poklicu zvesti ostati.
Naš križev pot izdelala sta dva domača umetnika, in sicer prav fino, vestno, trpežno in po primerno nizki ceni. Slike izvršil je natančno po Fiihrihu slikar gosp. Matija Koželj v Kamniku, okvire pa je napravil podobar g. Franc Jon tez iz Vel. Lašič prav primerno slogu naše farne cerkve. Radi tega jih tudi podpisani prav toplo priporoča.
Konečno pa izrazi podpisani v imenu cele fare na tem mestu )avno zahvalo tej velikodušni dobrot-niči, ki nam je naklonila tako krasen križev pot, ki je v resnici pravi kinč naše farne cerkve. Ob enem pa sklepa svoj dopis s presrčno željo, naj dobrotljivi Bog milostno blagoslovlja radodarno do-brotnico in celo njeno občespoštovano družino.
Julij C u k , adm. in špirit.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. decembra.
(Diplomo častnega občanstva) je izročil ob činski zastop občine Podgorice, župnije Sv. Jakoba ob Savi, danes dopoludne prevzv. gospodu knezo-škofu. Občino so zastopali velespoštovani župan Lovrenc Cedilnik in svetovalca Lovrenc Ručigaj in Janez Grad. Prevzvišeni so sprejeli deputacijo prav prijazno in se zahvalili za to odlikovanje, katero naj služi v čast božjo. Potem so dalje časa govorili o stanju občine in župnije.
(Znižane obresti za menjice.) Vodstvo kreditnega društva kranjske hranilnice naznanja, da je . direkcija kranjske hranilnice znižala obresti za menjice kreditnega društva, veljavne za 4 mesece, od i 5VS na 5%, veljavne za več nego 4 do 6 mesecev, I od 6l/, na 5Vs°/o- — To znižanje obrestij stopi v , veljavo s 1. januvarijem 1893. leta.
(Dobrodelni dar.) Preblagorodna gospa Terezija pl, Močnik je o priliki smrti njenega soproga dr. Frančiška viteza Močnika, j c. kr. deželnega šolskega nadzornika v pokoju v (Gradcu „Društvu v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" poslala s to goldinarjev. — Bog povrni!
(Ribniškim žnpanom) mesto umrlega gospoda notarja Erhovnica je bil izvoljen g. Jožef Klun, trgovec in posestnik, po domače Bukovčan, občinskim svetovalcem pa g. Andrej Podboj. Želimo, da bi si novi župan pridobil pri Ribničanih toliko in tako vsestransko zaupanje, kakoršno je vžival njegov pokojni, a nepozabljeni oče, ter da bi služilo županovanje njegovo duševnemu in telesnemu napredku Ribničanov.
(Molitev za odvrnenje kolere.) Na stavljeno vprašanje je knezoškofijstvo ljubljansko odgovorilo, da smejo duhovniki ljubljanske škofije od slej iz- j puščati zaukazano kolekto iz votivne maše: pro vi- ^ tanda mortalitate vel tempore pestilentiae ter da ( prinese to naredbo tudi škofijski list, ki f kratkem ( izide.
(Volitev.) Pri občinski volitvi v Boštanju je bil izvoljen županom vrli g. Jožef Papež. Svetovalci so pa gg.: Prokop Bohutinski, Anton Planine, Al. Drmelj, Iv. Berce. — Pri volitvi krajnega šolskega svöta dne 1. sept. bil je izvoljen predsednikom preč. g. župnik Iv. Lavrenčič. V odbor gg.: Al. Račič, nadučitelj, Jožef Papež, Matija Koračin, Iv. Marolt. Slava 1
(Občinska volitev.) V Vogljah v okraju kranjskem je bil soglasno izvoljen za župana Jan. Molj, za odbornike pa: Janez Vehovec, Janez Osel, Jožef Burgar, Mihi Globočnik, Jožef Simnovec, Matija Tičar in Peter Seknč.
(Tiskovna pravda proti slovaškim „Narodnim Novinam".) Poročali smo o svojem času, da je ogersko oblastvo prepovedalo, udeležiti se Slovakom slovesnosti, ko so odkrili ua pokopališču v lllubski spomenik vodji Slovakov, pokojnemu H u r b a n u. Vsakega poštenjaka je moralo to globoko užaliti, kaj še le sina p, kojnikovega, Hurbana ml. Zato je ta napisal v „Narodnih Novinab" članek, naslovljen „Hijenuem na Ogerskem", v katerem je ojstro obsojal krivično postopanje proti njegovemu očetu in proti očetu slovaškega uaroda. Kdo bi zameril ojstro besedo mlademu možu, britko užaljenemu v njega sinovskem in domoljubnem čutilu ? — Zaradi tega spise nakopali so H u r b a n u ml. tiskovno porotno pravdo. Minolo soboto je bila obravnava in ogerski porotniki so Hurbana spoznali krivega, da je hujskal proti zakoniti ustavi in ščuval slovaško narodnost proti Ogerski. Obsojen je bil na podlagi porotne obsodbe na eno leto v ječo, 3000 gld. denarne kazni in vplačanje vseh pravdnih troškov. — Ta slučaj osvetljuje, kako Madjari ravnajo z ubogo slovaško rajo!
(Nemški „Schnlverein" ) Iz Celovca, dne
18.	decembra: Temu zloglasnemu društvu nekda huda prede! Nemški listi namreč poročajo, da je „schulvereiusko" vodstvo moralo razpustiti 12 7 podružnic, ki so bile „ohne Sang und Klang" ustavile svoje delovanje. To pač najjasneje priča, kako nepotrebno je to društvo, ki prospeva le ob jezi-kovuih mejah, kjer z njegovo pomočjo skušajo razni nemški sršeni zasaditi svoja strupena žela v slovansko meso! — Dne 11. t. m. zborovala je „schul-vereiuska" podružnica za Grobniško polje. Zborovanje se je vršilo nekda silno navdušeno, kajti točilo se je ob tej priliki posebno dobro pivo, kakor posebno povdarja vestni poročevalec tukajšnjih „Fr. Stimmen". Besedičilo se je zbog tega mnogo in posebno obširno so se udje tega šolskega društva pečali z — jezikovno naredbo za Celovec! Jadiko-vali so zopet, da je njih nemštvo v nevarnosti in nehote obšlo je zborovalce „ein unheimlches Gefühl", ko so čuli, da mora celovški magistrat sprejemati slovenske dopise! S cer nam uoče prav v glavo, v kateri zvezi je celovška jezikovna naredba z nemškim „schulvereinom", — a mora že nekaj biti, kajti naši Nemci hodijo le „postavna" pota — ka-li?! — Pismeno sta shod pozdravila c. kr. deželne sodnije svetovalec (sie!) F. Steiner in župnik (sie!) v Weitensfeldu Aks Zucco pl. Cucagua, „welcher Feuer und Fiamme für die deutsche Sache ist" („Fr. St."), — kar bodi tu zabeleženo kot koroški „kurijozum". „Mit aller Tapferkeit" pilo se je nato, kakor povdarja isti list in napivalo „schulvereinu" in stoprav po polnoči ločili so se „veseli" bratje! — Da je popivanje, udrihanje po Slovencih, prebiranje dopisov c. kr. deželuo-soduijskih svetovalcev in župuikov glavni del „schubereinskih" shodov, to je gotovo vsekako — zanimivo!	—rJ—
(Mirovno pomnoženie moštva pri vojakih) pri 25 pehotnih polkih, med katerimi se nahajata in kranjski in kranjsko-primorski polk, odredil je cesar počenši z dnem 1. junija I. 1893. Po tej odredbi imela bode vsaka stotnija po jednega desetnika, dva narednika in 6 prostakov več. Normalno povišanje v miru brojilo bode torej v jedni stotuiji s častniki vred 95 mož; skupno povišenje pri vseh 25 polkih, in sicer štev.: 2, 4 7, 15, 17,
19,	22, 23, 24, 27, 31, 32, 34, 38, 46, 47, 69, 71, 81, 82, 85, 95, 9 7, 100 in 101 iznaša za to luto 3600 mož.
(Iz Mokronoga) se nam piše: Bolezen nas letos kar neče zapustiti. Poročali smo že, kako hudo je razsajala v našem kraju griža in koliko jih je pomrlo vsled te bolezni. Komaj pa je ponehala griža, začela je zopet vratnica (difteritis) daviti otroke; eni rodovini so umrli že trije otroci, četrti jedini še je tudi nevarno bolan.
(Novo pokopališče v Gorici.) Naša solnčna Gorice ima ie čez dvajset let liberalno starešinstvo. Kakor vsaka liberalne vlada, imelo je torej pravico, napraviti velik in nezubsen dolg. Pravijo, da so toidi svetilniki po mestu zadolženi. No; dokler so tiod.ii'Idil* 'zdtavft1 se! v Gfelico',1 je i?g|0. JNazadaje pk se je vendar le posrečilo nekaterimi „gentillssimi clttadini", da eo s^surovhn napadanjem iu blata-njem odvrnili SloVebcfe iik Nemc6 4dd mesta. Zifttj je mesto brez doho&kov, dolg p» vpije vsem davkoplačevalcem na uho in mošnj o. Zato pa Se dvigajo iz grobov stari liberalni grehi ko hudi duhovi. Največ nemirnih duhov dohaja nam z novega pokopališča, katero je liberalni' moMošt zanesla v pravo močvirje. Da, novo goriško pokopališče je močvirje, iz katerega ne morejo več ne živi ne mrtvi. Ko je vrOiiie količkaj deževno -a torej eelo zimo — je vedno 20 do 40 čm. vode v jamah; tam kjer otroke pokopavajo, pa teče potoček, kakor je tekel poprej, ko tata ni bilo pokopališča. Ljudi spreletava mraz, ko pomišljajo, da jih bodo pokopavali — v lužo. Zato se pa dado pokopavati v Sv. Peter, Sv. Andrej, na Sv. Goro itd. Vse to pa mnogo stane in posebno težko d3 laški gospddi, dajati denar slovenskim občinam. To je proti njih oporoki. Domislili so tie tedaj, napravili zasebno pokopališče v Gorici, kjer bodo od vsakega groba plačevali. — Mestno starešinstvo se bode ustavilo tej nameri, p& zastonj! Ali naj vse občinstvo trpi za grehe zagrizenih laških narodnjakov?! Zakaj so šli iskat pokopališča v močvirje? Za to, da bi bilo oddaljeno od mesta, in siber tam, kamor po naiadi nikdo ne zahaja. Liberalci se mrtvih bojč. Nadalje zato, ker se je oglasil edini dr. Bojie, Slovenec, proti onemu močvirju. Slovenec ne more nič vedeti! Goričani pravijo, dia so bile odločilne tudr osobne koristi. No, če je še to res, tedaj imate eelo podobo resnično liberalnega starešinstva!
(Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju v Ljubljani.) Od 11."do 17. dne t. m.'je bilo 10 novorojencev in 15 umrlih. Mej poslednjimi je bilo 5 tujcev, 5 pa v zavodih. Jelen je umrl za jetiko, 6 za vuetjem sapuih organov, 3 za starostjo, za raznimi boleznimi in jeden se je pa ponesrečil. V tem času je 8 oseb zbolelo za oslovskim kašljem, jedna pa za noricami.
(Božičnica za slovenske otroke t Gorici) se je prav lepo vršila. Zbrala se je polna dvorana slovenskega občinstva. Mej odličnimi gosti smo videli preblag. g. barona A. Witiklerja, viteza dr. Tonklija in pa skoraj-' Vse Vplivnejše prvike. — Nedolžni otroci so imeli še največ veselja.......
(Učiteljsko društvo za novemeiki okraj) javlja, da preloži na 28. dan decembra t. I. nameravano Veselico zbog neugodnega letnega časa na — prihodnjo spomlad.	Odbor.
(Pri občnem zboru bralnega društva v Kostanjevici) bili so voljeni: g. Otomar Sever župan in c. kr. uadporočnik v pokoju predsednikom, g. Damijan Pitriič župnik podpredsednikom,g. Franjo Kobau c. kr. davčni adjunkt tajnikom, g. Lavo-slav Abram nadučitelj denarničarjem i g. Alojzij G a č mUjši knjižničarjem. Odbornikoma sta voljena: g. Ivan Babuze trgovec in g. Anton Straus zemljiški in hišni posestnik.' ;	''
(Koroških laži-liberaleev „resnicoljubnost.") Piše se nam: ¿a so slovenski državni poslanci s svojimi zadnjimi interpelacijami o koroških zadevah zadeli pravo, že k*že podlo pisarenje koroških ti&ttško-liberalnih listov. Da utajč tam navedene resnične dogodke ter po svojem delajo Vjavho mnenje", poslužujejo se starega svojega orožja — laži! Da bi opravičili okr. sodnika v Svincu, ki tako radovoljno ponuja Slovencem priliko učiti se ■v ječi' blažene nemščine, kvasijo' vse mogoče, a pri tem svojim čitateljem ne poved5, da je bil Slovenec Kolman zaprt radi tega, ker sodniku ni znal n eta ški odgovarjati! — Tudi pristransko postopanje g. okr. glavarja celovškega bar. Mac-Nevina povodom znanega šolskega zapisovanja v Kotmarivasi opravičujejo na vse pretege, češ, da je postopal ta „pacifikator" popolnoma „objektivno" in da je le' 6 iR *f ^pariovih piiVržetibei frttflo «e za slovensko šolo. Bes precej domišljavosti treba vestnim' liberalnim poioČefratčero. da " naprairifo " iz nad 4 0 (!) odločnih šlovensk h mož „6 ali 7 županovih privržencev" I In če je bilo postopanje tonega plemiča v Kotmarivasi „objektivno", potim pa tudi — bodi! A radi bi znali dotične paragrafe, ki velevajo tako „objektivno" postopanje, s ka-keršnim se je oslavil baron Mac-Nevin dne 22. no-
— iz-m. bil po-
vembra v Kotmarivasi in radi katerega je vestno ne „za kratek čas" — dne 7. t. zvan na Dunaj!
(Veselica gasilnega društva pri sv. Križu na Murskem polju.) V poUedelji-ii na dan sv. Štefana 26. deeembra t. 1. priredi gasilno društvo pri pv. Križu na Murskem poliu veselico s tombolo v gostilni g. Ig. Hauptmaua v Križevcih v korist zaklada "za napravo gasilnega orodja. Zičetek ob 3 uri popoldne.	Odbor.
(Razpisana šolska ustanova za realce.) Razpisana je Cesafr Frinc-Josipova ustanova v znesku 50 gld. Pravico do te ustanove imajo v Ljubljano dostojni ,aii če takih ni, na Kranjskem rojeni učenci ljubljanske c. kr. višje realke. Prošuie na mestni magistrat ljubljanski je potom vodstva c. kr. gornje realke vložiti do 20. jan. t. I.
(Razglasilo licitacij.) V stavbenem okraju Ljubljana pridejto na licitacijo za popravo državnih cest nastopna dela, in sicer za les: Troški za popravo črnuškega mostu 1000 gld., poprava preliva čez domžalski potok 252 gld. 57 kr., ohraujeoje mostu čez Bistrico 1400 gld., prenovitev držajev na Učki in v Trojanah 166 gld. 22 kr., za napravo držajev v Mednem 78 gld. 64 kr;, za most čez Sjro Medvodami 1000 gld., za breški most 1540 gld., za napravo mostnic v Grosupliem 120 gld., za držaje pri Peščeniku 104 gld. 55 kr.; za savski most pri Litiji 2200 gld. — Za oddajo vseh imenovanih del bo dne 9. januvarija 1893 minuendolicitacija v Ljubljani v baron L>eehtenbergovi hiši na Turja-škom trgu št. 5, I., ob 9. uri zjutraj."
(Iz krogov c. kr. gozdarjev) se nam piše: Pri c. kr. okrajnih glavarstvih nastavljeni so c. kr. gozdarji. Ti imajo nalogo pregledovati gozde celega okrajnega glavarstva v gozduo-policijskem oziru ter poročati o njih stanju. Zahteva se od njih spodnji gimnazij ali spodnja realka, gozdarsko učilišče in državni izpit. Bazdelieni so v tri razrede. Prvi razred dobiva plačo XI. činovnega razreda z dokla-dami. In te c. kr. gozdarje nazivljejo stavci slovenskih koledarjev gozdne paznike ali varuhe; s tem jih stavijo v isto vrsto kakor 60 pazniki zasebnih gozdov, katere zovejo tudi „vrdnjane". Ce nam hočete pošiljati slovenske koledarje na ogled, svetujemo vam/ dš popravite to nesmisel. — Prepričani smo, da se e. kr. gozdarjem s tem ni namenoma god la krivica in gotovo bodo izdatelji slovenskih koledarjev opomnjeni na to, radi ustregli izraženi opravičeni želji.
i. • -\~Tr" ,...............-	......
Telegrami.
Žalec, 20. decembra. Pogreb kanonika Jerajn sijajen. Duhovnikov štirideset, sprevod vodil opat Ogradi. Maševal je kanonik Hri-bovšek.
Budimpešta, 20. decembra. V zbornici poslafteev je naglašal ministerski predsednik pri generalni budgetni debati, da je mej stalnimi načeli vladne politike tudi gojenje najiskrenejšega soglasja mej kraljem in narodom. Nikdar še odnošaji mej kraljem in narodom niso bili tako presrčni in prosti vsakih nesporazumljenj, kakor sedaj. (Navdušeni „eljen"-klici.) Budget se je vsprejel z veliko večino za podlago podrobnih debat.
Pariz, 20. diecembra. Zbornica je pritrdila nasvetu komisije, da se dovoli sod-nijsko postopanje proti poslancem Rouvieru, Julesu RoChe-ju, Areno-ju, Proustu in Du-gue-ju. Senat razpravlja o jednakem predlogu komisije zastran sodnijskega preganjanja senatorjev Lčona Renaulta, Alberta Grevy-ja, Berata, Teveneta in Dčfesa.
Pariz, 20. decembra. „Figaro" poroča: Pri sodnijski preiskavi v pisarni zavoda ,,BanqueFranco-Egyptiene" našli so se važni dokazi za podkupljenje poslancev.
Port-Said, 20. decembra. Nadvojvoda Ferdinand Este je na parniku „Cesarica Elizabeta" semkaj došel.
i raarl; »«»
18.	decembra. Štefan C ller, delaveu, 60 let, Poljanska cesla 58, '»rčfia hiba. — Marija Modie, gostija, 08 let, Kravja dolina lt| ostarelost.
19.	decembra. Ernst Erjave, delavcev sin, 4 leta, Tržaška cesta' 26, meningitis. — .Jurij Ro/.un. postrešček. 32 let, Stari trg 3, plačnica
•	V bolnišn iei:
18. decembra. Aleš Kitar, krojač, 30 let, jetika.
TII 5 e I.
18.	deeembra.
Pri Juinem kolodvoru. Zawadil, železniški strojevodja. iz Lienca.
Pri Maliču : Engel, Kopfstein, trgovoa; Wachsiuan, po-tovalee, i Dunaja. — Patož; Abele?, trgovec, iz Trsta. — Košar iz Leuibacha. — Spitzer, potoralee, iz Beljaka. — Neuman, trgovec, iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: Dörfler, profesor, z Dunaja.
—	Jarič, posestnik, iz Begunj.
19.	decembra.
Pri Maliču: Karplus, trgovec z lesom; Eisenstatter, Fischer, Deutsch, trgovci, z Dunaja. — Neuman, trgovec, iz Linea. — Weiss, trgovec, iz Siska, — Jakše, trgovec z lesom, iz Radeč. — Büsch, tržni komisar, iz Trsta. —. Prevc, kon-oipijent, i/. Novega Mesta. — Ahačič, zasebnik, iz Železnikov Pri Slonu: Knez Windischgriitz; Stirler, Egger, Schwab, trgovci, z Dunaja. — Lukesehitz iz Gradca. — Miklavčič, poštna upraviteljca, s sestro, od Sv. Križa. — Ramacher iz Naborjete. — Wortman i Reke.
Pri avstrijskem earu: Žgur, trgovec, iz Podrage. — Mejač, posestnik, iz Komende. — Tribulletti in Seijler iz Kranja.
Pri Juinem kolodvoru: Tekalec z materjo iz Vipave
—	Horak iz Celovca.
Vr«°m«*UNko «porodilo.-
a
Ca.
S t k n j r
opazovanja
trakom«™ * in»
I 7. "u. zjut. 20! 2 u. pop. 9 u. zveč.
73875
736	7
737	2
top i omara
v>o C» Ui ju
-4-6 46 36
si. svzh. | del.jasno zm. jzapad si. jzau.
«s 3 ■
E" 1
o «V *=!
000
Sr«dni* temperatura 1'2°, za 3 2* nad normalom
Tržne cent; v Ljubljani
dne 21. decembra.	I
Pšelll Kež. Ječmen. Oves. Ajda. Proso. Koruza. Krompir, Leča. Grah. Fižol. ; Maslo. Mast. Špeh »v«/.
hkti.
kgr. .
kTTET
6|l-
4	80 3> 84 2
5 4 4 3
12 12 10
93 66 50
Speti povojon,	kirr. .
Surovo maslo,	„
Jajce, jedno	„
Mleko. liter.	. . . Gi»veic meso. K. r. .
Taječi«	„ .
Svinjsko .	„
KoŠtrUJlrtVrJ .	. .
Pisana-Golob'
Seno. 100 ker . . Slama. „ „ Drva trda. 4 kub. uitr. mehka.
w
I
04 10 64 52 50; 36 40 1« 23
05
i
Vabilo na naročbo!
Ob bližajočem se novem letu vabimo na novo naročbo „Slovenca" in „Domoljuba". — Ponavljamo, da se za novo leto na vaak imenovani list posebej naroda, ker ..Domoljub" * novim letom ne bo več izhajal kot priloga „Slovenca". Naročniki „SlO-venoa", ki želč i v prihodnje dobivati „Domoljuba", blagovolijo naj ga po-sebe naročiti. — Na 10 „Domoljubov" pod skupnim naslovom naročenih je 11. iztis brezplačen. ¿*	j
Tudi prosimo gg. naročnike, naj nam poidejo naročnino jedino le na našo adreso. Ako namreč naročnino prilagajo pošiljat vam z drugim naslovom, mi ne dobimo naročnine pravočasno, ter Ae inoremo naročnikom točno postreči.
lzdajateljstvo „Slovenca" in „Domoljuba" v Ljubljani.
• i"««'-' ''' j ■ ■■1"
11,111 ni,II !

v Ljubljani, na Dunajski cesti itiv. li
(t Medjatovi hlSi) priporoča svojo dobro Vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega J in likanega pohištva.
Garnitura, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na parjeslh 10 gld., draten« madraoe 8 gld. 50 kr., pnlte za maine knjiga itd.
Naročila se toCno i^vräujejo. Genilnik k podobami zastonj in franko.	. 392 (24 — 23)
3 Na|ni'>tle <*»mi>-
mmm
Nove elegantne
in nekateri
so na prodajo pri
! P r. Šiški,
• Marije Terezije cesta štev. G v Ljubljani.
>
a i i a i i a 11 a 11 a i» a11 a«« a.i a • » ai> a>« ai> attati an< ' ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^
P. n.
Predno se popolnoma preskrbite z božičnimi darili, prosim ulj ud no, oglejte si še našo
IL ^ MM X wm ^ —L*	™ ^
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4, 2. dvorišče.
Z velespoštovanjem
za kočevsko domačo obrtnijo: P. Stampfel.
N. S. Od januvarija 1893 bode prodajalnica na voglu glasbene dvorane na Kongresnem trgu.	583 5-2
Priporočilo. 588 8 1
Prečast duhovščini, cerkvenim predstojništvom in al. občinstvu priporočam se uljudno v vsakovrstno Izvrševanje
kipov od lesa in marmorja, lesenih altarjev, prižnic, okvirov za križe vi pot in razne slike itd.,
d lje pozlačenje ln prenavljanje starih altarjev in sploh v vsa v tn
obrt vštevajoča se dela. — Opirajoč se na večletno poslovanje in lastno izkušnjo obljubim točno, trajno, dobro delo, vestno postrežbo in nizko ceno. Velespoštovanjem
&IMllH9] H@WŠ©&s> kipar in pozlatar v Moravčah.
Iiist „Mercur".
Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papiriih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih poj»wh na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni brezplačno.
Celotna naročnina s pertno peiiljatvija vred gld. 2 60.
Menjarnična delniška družba
MERCUR
Wollzeilt it. 10 Dunaj, lariahilferttram 74 B.
gtT Žrebanje dne 2. januvarija. m
Dunajske komunalne promese
a gld. 31/« in 60 kr. kolek. Glavni dobitek iiOO.OOO gld. »vstr. velj.
Kreditne promese 1 gld Xllin 80 kr
Glavni dobitek 150.000 gld. av. v. BtT Obe vknpe le 81/« goldinarja.
"V pi-oclajalnici
godbenih instrumentov
M. Hofta -
V Ljubljani, Šelenburgove ulice 1
dobe se vsakovrstne strune in glasbeni instrumenti. — Naročila in poprave izvršujejo se točno.

fu
¡ubljana
Prešernov trg
Ljubljana
Prešernov trg
J.KAPSCH,
juvelir, priporoča naj topleje izborno svojo zalogo
nnjraznovratnej^e
srebrnine in zlatnine; dragocenosti
biserov itd.	<»>
z zagtovilom najnižje oene, točne, uljudne postrežbe.
iC V nanja naročila izvršuje kar najurneje. "^B

--1NB I ) u n a j s k a borza,
Dni 21. decembra.
papirna renta 5%, davka ....	97	gld	85	kr.
Brebrna renta 5%, 16% davka ....	97	.	55	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....116	„	10	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	.	45	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	980	„	—	.
Kreditne akeije, 160 gld........314	„	75	.
London, 10 funtov «tri........120	„	15	.
Napoleondor (20 fr.) . . ......„,	9	„	57	„
Cesarski cekini ....-...'..	5	„	68	„
Nemških mark 100 . •	59	„	05	.
Dné 20. deoembra.
Ogerska zlata renta 4«.......114 gld.	10	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	45	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	141	„	25	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld.' .. .	154	.	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....187	„	50	„
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	50	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/.%	100	„	50	„
Kreditne srečke. 100 gld.......193	„	50	„
St. Génois srečke. 40 eld .	«7	.	50
ljubljanske srečke, 20 gld.......25	gld. 25	kr.
A vstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„ —	„
Rudolfove »reoke, 10 gld.......24	. 50	„
Salmove srečke, 40 gld...........66 „ —	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....60	. —	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	. 75	.
Akoije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. at. v.	2797	„ . —	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	91	„ 10	,
Papirni rubelj....................1	„ 19	„
Laških lir 100........._	_
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janaiift.	Titk .Katoliške Tiskarn«" v Ljubljani.
Lekarna Trnkôczy-jeva, Dunaj, V.
JUt
grenki konjak,
okusno in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
prodaja
Ubald pl. Trnkoczy,
lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat.
Lekarna Trnkôczy-jeva v Gradcu.
Odda se v najem
takoj ali pa o sv. Juriji pr.hodnjega leta za jedno ali
več let
kovačija s fužino,
jedno koIio in kuhinjo. Pa tudi krčma s štirimi sobami, kuhinjo, dvema kletima, hlevom zraven omenjene kovačije.
Kovačija je v Zali med Oodovldem in Idrijo ob idrijski cesti, ki postane prihodnje leto državna cesta.
Natančneji pogoji zvedo se pri Tomažu Gantarju, posestniku v Godoviču, pošta Hotederšica.	578 2—2
Ustanova za realce.
Od cesar Franc Josipovih po obč. svetu ljubljanskem osnnvamh ustanov za realce, izprazneuo je od tekočega šolskega letu napre: jedno mesto v znesku 50 gld. na leto.
Ho ustanovnem p'smu im»io pravico do teh ustanov ubožni, v ljubljansko rn-stuo občino pristojni, ali. ko tu ticib prosilcev ne bilo, na Kranjskem ¡■plob rojeni dn»ki, ki obiskujeio tukajšnjo c. kr. višjo realko.
Prošnie za to ustanovo, katerim je priložiti krstni hst, domovnico, ubožni list in pa šolski spričevali zadnnh dveh semestrov, vluže n») se
<lo 30. januvarija 1^93. 1.
pri ravnateljstvu c. kr. višje realke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dné 18. decembra 1892.